Adventni čas je čas priprave na božične praznike, ki so zagotovo eni najbolj pričakovanih praznikov Tudi starejši se ob jaslicah spo- minjate otroških let, ko ste po gozdovih nabirali mah ter po umetno ustvar- jeni pokrajini premeščali pastirčke in ovčice.
Kljub tej toplini, ki jo prihajajoči prazniki iz- žarevajo, pa ne moremo mimo dejstva, da je veliko ljudi prikrajšanih za te prijetne ob- čutke. To so vsi tisti, ki nimajo nikogar, s katerim bi delili veselje praznika: osamljeni, bolniki po bolnišnicah, brezdomci, ostareli v domovih za starejše, zaporniki in mnogi drugi. Z eno besedo bi jih lahko opisali kot »zapuščeni«. Velikokrat se namreč zgodi, da smo obkroženi z ljudmi, pa se kljub temu počutimo osamljene in zapuščene.
Če želimo torej resnično počastiti Boga v jaslicah, ga moramo najprej odkriti v ubogih in jim pomagati. To je ena od osnovnih idej evangelija. V Prvem Janezovem pismu lahko beremo: »Ljubi, ljubimo se med seboj, ker je ljubezen od Boga in ker je vsak, ki ljubi, iz Boga rojen in Boga pozna.« (1 Jn 4,7) In nešteti kristjani so, navdihnjeni s temi be- sedami, polni gorečnosti hiteli na obrobje sveta,da bi tam v zapuščenih našli Kristusa Pa ne samo svetniki. V tej številki bomo predstavili nekaj primerov, ko dobri ljudje pomagajo najbolj zapuščenim. Drugo sporo- čilo pričevanj pa je misel, da moramo tudi sami nekaj storiti,da se rešimo osamljenosti in zapuščenosti. Včasih moramo storiti od- ločilen korak, da se na primer pridružimo kakšni skupini - na primer molitveni - kjer lahko srečamo ljudi, ki nas osrečijo.
Namen Prijatelja je torej dvojen: navdušiti za pomoč bližnjemu ter hkrati spodbuda k rešitvi iz pasivnosti. Če bomo sprejeli roko pomoči in sami storili kakšen korak, nas ča- kajo lepi prazniki.

Borut Pohar CM, urednik

Prejšnji mesec sem se po dveh letih ponovno srečal s prijateljem, ki sem ga spoznal, ko se je prišel zdravit zaradi odvisnosti od drog v komuno. V tem času sva bila nekajkrat v stiku preko sporočil na telefonu ali Facebooku. Po petih mesecih komune je zapustil program in po letu dni zunaj pono- vno zabredel na stara pota. Zdaj je na me- tadonu. Čeprav je na videz funkcionalen in ima celo nekaj treznih prijateljev, obupuje. Pesti ga osamljenost in nevrednost. Skupaj sva prebila dopoldan, ki zame ni bil nič po- sebnega, razen tega, da sem potešil nekaj svoje skrbi zanj. Iz njegove strani pa sem začutil, kako se je čutil ovrednotenega, da si je nekdo »normalen« (in še duhovnik po- vrhu) vzel čas zanj. In to brez vsakršnega interesa, da bi za to kaj pričakoval ali dobil. To vprašanje je med najinim srečanjem več krat ponovil: »Zakaj si prišel?« Ko sem se zvečer v spominu vračal k temu srečanju in fantovi hvaležnosti,je iz njega zazevala ve- lika osamljenost in občutek nevrednosti, ki jo nosi ta, ki je ponovno padel med droge in si želi, da bi bil spet čist. (več v reviji)

Kdo ste?
Slovenec, moški, mož, oče...
Rad berem, vsako leto preberem približno štirideset knjig. Zadnji knjigi, ki sem ju pre- bral, sta kriminalka Resnica o aferi Harry Quebert in zanimivo razmišljanje o današnjem času in iskanju smisla življenja Psihologi, psihiatri in drugi norci.
Rojstvo vsakega otroka posebej.
Vsakega novega dne.
Koga od znanih ljudi bi povabili na večerjo? V najstniških letih kakšnega zna- nega športnika, kasneje Edvarda Kocbeka, mater Terezijo, Pedra Opeko. Danes pa prijatelje.
Pehtrna potica, ki jo speče tašča.
Že dolgo sanjam, da bi šel peš iz Radovljice do sv. Jakoba v Composteli. Ampak to je več kot dva tisoč dvesto km. Če bi vsak dan hodil osem ur, vsaj dva meseca hoje...
Nimam posebnih želja...

Vsem bralcem revije Prijatelj iskreno želimo blagoslovljen adventni čas ter veselja pol- ne božične in novoletne praznike. Namen Prijatelja je med seboj povezovati bolnike, invalide in ostarele. Hvala vsem, ki ste v preteklem letu svoje bogate izkušnje preko revije posredovali ostalim bralcem. Hvala pa tudi vsem tistim, ki ste nas podpirali z molitvijo ali kako drugače.
Naj vas Jezus, ki ga bomo kmalu počastili v jaslicah, napolni z veseljem ter vam podari milost, da bi mogli in zmogli skupaj z njim graditi dober in pravičen svet!

Moj najmočnejši motiv,da sem se vključil na uvodno usposabljanje za nove prostovoljce pri Samarijanu je bil,da del svojega proste- ga časa namenim pomoči ljudem, ki jim v življenju ne gre najbolje. Čutil sem,da imam za tako delo dovolj notranjih moči. Odločil sem se, da del svojih zmogljivosti izkoristim tako, da pomagam drugim. Kmalu sem ugo- tovil, da sem z delom na telefonu pridobil veliko več, kot sem pričakoval. (več v reviji)

Prvi dan romanja je bil namenjen potovanju iz Slovenije v Rim. Potovanje smo zvečer sklenili s sv. mašo v Sloveniku (v papeškem slovenskem zavodu v Rimu). Tam so nas gostoljubno gostili vse dni bivanja v Rimu.
Prvi dan skupnega praznovanja je bil name- njen simpoziju in izmenjavi različnih izkušenj pri širjenju dobrodelnosti in delu z ubogimi. Predavanja so bila organizirana (več v reviji)

Draga Metka, bila si ena od tistih ki od začetka spremljajo nasta- janje Prijateljstva.Davnega leta 1973 si bila na prvem srečanju bolnikov in invalidov (več v reviji)