DECEMBER

• Da bi vsi kristjani razodevali svoj skup- nostni čut za ljudstva in dežele v razvoju ter se zavzemali za novo, bolj pravično mednarodno gospodarsko ureditev.
• Da bi nam božični prazniki pomagali spoznati, kako veliko vrednost ima za družinsko življenje zakrament svetega zakona.

DOBRI OČE,
v daritev svojega Sina
sprejmi moje življenje
za vse ljudi rešenje.

Za adventni in božični čas smo vam pripravili več branja. Slovenska Karitas postaja živa. Vsa tri predavanja s se- minarja NOVA DRUŽBENA STVARNOST - IZZIV ZA KARITAS,smo oblikovali v po- sebno PRILOGO, da bi jih imeli pri roki vsi,ki jim je pri srcu dejavno krščanstvo
In tudi sicer je Prijatelj obširnejši (de- belejši) za osem strani. Menili smo,da bi bilo škoda, če bi trud dopisnikov ostal v mapah. Naj bo to zahvala za vaše so- delovanje, vsem bralcem pa spodbuda, da se oglasite s kakšnim odmevom. V tej številki sta samo dva. Odmevi so namreč znamenje, da s svojim glasilom živite,hkrati pa ga pomagate usmerjati.
Cena te številke bi morala biti višja, vendar je ostala ista, ker tiskamo oba ovitka hkrati. Razume se, da imajo naj- več zaslug za to prav dobrotniki. Vaša velikodušnost nam je v veliko spodbudo da se ne ustrašimo težav. S hvaležno- stjo prosimo Gospoda, naj vas obdari z milostmi, ki jih najbolj potrebujete.
Kot smo v prejšnji številki povedali, na- ročnina do konca leta ostaja nespre- menjena (60 din). Za leto 1991 pred- videvamo, da bo cena posameznega izvoda 15 din, letna naročnina 90 din (podporna 180 din). Kdor jo poravna do 31.januarja,ne bo potrebno doplačevati kljub morebitnim podražitvam.
Med poudarki adventnega časa je tudi vabilo v samoto. Saj so iz takega ad- venta prihajali vsi veliki apostoli: iz sa- mote.Sam Kristus je trideset let preživel v skritosti.Le tri leta stopi v javnost. In to on,ki je imel nalogo odrešiti človeka, mu povedati besedo o nadnaravnem svetu, mu s Cerkvijo do konca časov zagotoviti nadaljevanje odrešenja.
Samoto,ki jo mnogi že živite,naj obogati Jezus Kristus, ki prihaja v tihoti svete noči med nas!

uredništvo

ODREŠITVENA MOČ

Dragi Prijatelj! Tukaj imam nekaj vprašanj ki me že dolgo mučijo. Naj kar začnem:
1. Če rad trpiš, je velika milost; in čim težje je,tem večje je zasluženje.Kaj pa, če se ti upira in trpiš, ker ne gre dru- gače? Ali ni takrat nič zasluženja, po- sebno takrat, če hudo trpiš? Kdaj sploh imaš zasluženje?Ali lahko rečeš zvečer: to in to minulo uro dneva darujem v zadoščenje za svoje in tuje grehe? Kaj pomeni,da je treba trpljenje premagati?
2. Bog človeku prizanaša in čaka na njegovo spreobrnjenje. Torej pusti, da se svobodno odločamo. Le včasih po- seže vmes. Torej se vselej le ne odlo- čam popolnoma svobodno. Če si bolan, bolezen odloča ali pa razni pritiski.
Vselej tudi ne spoznam,da je to,kar me je doletelo, meni v korist in zato Božja volja. Vsaj takrat ne, kadar se v hipu odločim za nekaj, kar ima lahko hude posledice.
Če se ti zdijo vprašanja nelogična, se nikar ne muči z njimi.Če se ti zdi primerno pa prosim za pojasnilo. Iskrena hvala že vnaprej! Spoštovana Kati!
Človekovo življenje je zaznamovano s trpljenjem.Človek se rodi,zori in usiha v trpljenju.Trpljenje sodi k človekovi pre- sežnosti, saj prek njega človek doživlja svojo nepopolnost, končnost in omeje- nost. Šele v njem in po njem se človek dotika zadnjih bitnih in življenjskih globin Zato trpljenje človeka odpira v iskanje pravega smisla življenja,ki ga na plitvini vsakdanjosti nikoli ne moremo dojeti.
Vendar pa vsi doživljamo in čutimo trp- ljenje kot nekaj, česar ne bi smelo biti. Trpljenje je nekaj hudega, je zlo. Zato se moramo po svojih močeh truditi, da ga čimbolj zmanjšamo in odstranimo. Kaj lahko rečemo drugega o Jezusovem javnem delovanju,kot da se je boril proti vsakovrstnemu trpljenju. Družil se je z ljudmi, ki so bili odrinjeni na rob družbe, z grešniki,ozdravljal je hrome,slepe, go- bave,obsedene in druge bolnike,skratka živel in deloval je v svetu bede, krivic in trpljenja.Še več,z njimi je delil usodo človeka trpina, ko je sam Bog v Jezusu postal človek. S tem, da je Bog postal človek, je sprejel nase vso težo člove- škega življenja, ki ga je vodila prek trp- ljenja tja, kamor vodi vsakega človeka: v smrt. Tako je človeško življenje pov- zdignil in je zato trpljenje lahko postalo celo najodličnejši kraj srečevanja z Bogom v Jezusu Kristusu. V Jezusu nam je dan zgled, kako moremo sprejemati lastno trpljenje. Zavedati se moramo, da Jezus v svojem zemeljskem življenju ni ozdravil vseh bolnikov. To nam jasno kaže, da ni prišel človeštva rešit vsa- kršnega trpljenja že tu in sedaj, ampak, da je prišel človeštvo osvobodit in odrešit v trpljenju ter da z znamenji in čudeži razodene moč Božje ljubezni.
Moč Božje ljubezni pa se je najbolj ra- zodela na križu. Velikokrat slišimo, da je križ naše odrešenje. Vendar je takšno govorjenje premalo natančno in nas lahko hitro zavede. Ne rešuje nas križ, ampak ljubezen Jezusa Kristusa na križu To je veliko več. V prvem primeru pri- dajamo trpljenju nekakšno odrešitveno moč. Ob takšnem gledanju pa nas loči samo še korak od sadomazohizma. V drugem primeru pa je Kristusova ljube- zen tista gonilna sila, ki ga je vodila v smrt na križu in ki nam daje odrešenje. Križ je izraz za radikalnost ljubezni,ki se v celoti daruje. Križ pomeni tisto življe- nje, ki popolnoma živi za druge. Jezus iz ljubezni ne zadrži ničesar zase, tudi svojega življenja ne. "Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta,da kdo dá življenje za svoje prijatelje" (Jn 15,13). Križani Kristus nam razodeva brezmejno sotrp- ljenje Boga in njegovo bolečino kot bo- lečino ljubezni. Bog ni "vsemogočnež", Bog je ljubezen, ki je sposobna trpeti in pripravljena na trpljenje.V svoji ljubezni trpi Bog s svojimi stvarmi in za svoje stvari,kajti Bog hoče njihovo odrešenost k svobodi.
Z Jezusom Kristusom ni več človek tisti ki gre k Bogu in mu prinese spravni dar, temveč Bog prihaja k človeku, da bi ga obdaril. Ni torej človek tisti, ki naredi, da se Bog spravi z njim, marveč je Bog v Kristusu svet spravil s seboj. Bog ne čaka, da bi tisti, ki so grešili, prišli in se z njim spravili;sam jim gre naproti. Zato križ ni spravno dejanje, ki bi ga člove- štvo ponudilo Bogu, temveč izraz tiste "nespametne" Božje ljubezni, ki se raz- daja do konca. Bistvena oblika krščan- skega bogočastja se zato po pravici imenuje evharistija - zahvaljevanje. Krščanska daritev ni v tem,da Bogu da- mo nekaj,česar bi Bog brez nas ne imel, marveč v tem, da v celoti postanemo sprejemajoča bitja v tem, da se mu povsem predamo.
Trpljenja si ne smemo želeti. Storiti moramo vse, da ga zmanjšamo, da ga lajšamo sebi in drugim. Jezus ni iskal trpljenja,ampak ga je skušal povsod od stranjevati,saj je trpljenje samo na sebi nekaj, kar ni dobro, ni vrednota, ki si jo želimo. Kadar pa smo soočeni s trplje- njem, ki ga ne moremo odstraniti, šele takrat se moramo "vdati" trpljenju, kot se je Jezus Kristus: "Oče, vse ti je mo- goče! Daj, da gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kakor jaz hočem, ampak ka- kor ti!" (Mr 14,36).Toda takšna drža ne pomeni poraza pred trpljenjem, ampak "predajo" Bogu, ki daje tisto življenjsko moč, ki človeka usposablja, da more živeti v trpljenju in z upanjem zreti v življenje, ko trpljenja in zla ne bo več.
Glede zasluženja v trpljenju velja enako kot za vsa druga področja.Vse je odvi- sno od naše ljubezni. Jezus je šel iz lju- bezni do nas v trpljenje in smrt.Apostol Pavel pravi: "In ko bi razdal vse svoje imetje in ko bi žrtvoval svoje telo, da bi zgorel, pa bi ne imel ljubezni, mi nič ne koristi" (1 Kor 13,3).
Trpljenje oplemenititi z ljubeznijo torej pomeni sprejeti ga, kot ga je sprejel Jezus, v zaupni predanosti Očetu, ker verujem,da me Bog ljubi, čeprav se mi zdi trpljenje težko,krivično in ne- razumljivo. Moje zaupanje pa temelji v Bogu, ki neskončno presega moje razu- mevanje in čigar pota in misli so visoko nad našimi potmi in našim razumevanjem Človek mora vedno puščati prostor pre- sežni in skrivnostni Božji ljubezni.
Kati, kot vidiš, nisem naravnost odgo- varjal na tvoja vprašanja,skušal pa sem zarisati smer,kamor naj gre naše iskanje Upam, da mi je vsaj malo uspelo.

Tvoj Prijatelj

KLIC V SILI

Včeraj zvečer sem na televiziji zagleda- la oglas za klic v sili (v duševni stiski): "Čakamo na vas..." Lepo.Tolikokrat smo vsi stari, bolni, invalidni in naši svojci potrebni tolažilne besede,tolikokrat smo resnično v sili. Kdor ima blizu telefon, bi rad poklical nekoga, ki bi mu pomagal v težkih trenutkih. Mnogokrat pa je po- svetna pomoč premalo ali pa je sploh ni Tedaj pomaga le misel na onstranstvo.. Spomniš se te ali one redovnice, duho- vnika, dobre duše, in pokličeš. Nihče se ne oglasi na telefonski klic, če pa se oglasi, se ti vzbudi občutek, da tistega motiš pri delu, da se mu mudi, pa če je še tako ljubezniv s teboj. Zato prosim, če bi bilo mogoče organizirati "Klic v sili" - "Prijatelj v sili". (v duševni stiski).
Če duhovniki ne bi zmogli, bi pa morda lahko v posameznih urah "dežurale" re- dovnice, ki pomagajo bolnikom (Marijine sestre, usmiljenke...) ali pa bogoslovci. To je seveda samo predlog. Razmislite o njem, če se Vam zdi vredno!
Rubrika MI (VI) VAM (NAM) naj seveda ostane, saj ima napisana beseda dobro lastnost,da jo lahko večkrat preberemo; izgovorjena pa nam zagotavlja nepo- sredni stik s sogovornikom, ostane pa tudi trajna, če je posneta na kaseto.
Hvala za razumevanje in lep pozdrav!
Skupaj z Govorijo nam prijatelji je ta rubrika najstarejša, saj sta obe našli prostor že v prvi številki Prijatelja. Na pisma, vprašanja ali predloge bralcev je odgovarjalo uredništvo ali kdo od sode- lavcev. V dvaindvajsetih letih je rubrika doživela nekaj sprememb, še vedno pa je namenjena pogovoru z bralci. Upamo da tako opravičuje naslov. Tudi vaš predlog ima enako osnovno misel, samo z drugega zornega kota.
O vašem drugem predlogu za "Klic v sili" pravzaprav že dolgo razmišljamo (prej Komisija za diakonijo, sedaj Slovenska Karitas), ker menimo, da bi bilo to res potrebno.Vendar zadeva ni tako prepro- sta.Za uresničitev tega načrta bi potre- bovali več ljudi,ki bi imeli: čas,človeško zrelost, neko osnovno znanje za pomoč ljudem v stiski,dovolj zdrave duhovnosti..
O tem vašem predlogu bomo še naprej razmišljali,in ko bo stvar dozorela,upamo, da bomo to zamisel lahko tudi uresničili. Hvala vam za ustvarjalno odgovorno sodelovanje!

Iz Slomškovih nabožnih besedil

Sv. Miklavž

Neki žlahten mož je tako obubožal, da ni imel več živeti. Imel je pa tri hčere. Po mestu je bilo nesramnih grdežev, ki so hoteli nedolžne deklice zapeljati z denarjem. Nesrečni oče jih je že mislil nesramnežem prodati. Sv.Miklavž to zve, pride pod okno in vrže skozi okno lepo mošnjo denarjev,prvo noč za prvo,dru- go za drugo in še za tretjo hčer, da so se lahko omožile. V ta spomin se ob mi- klavževem še sedaj obdarujejo otroci, kakor bi sv. Miklavž pridnim prinesel skozi okno; zato tudi ima tri jabolka na podobi.
Rad je molil, zgodaj vstajal in opravljal službo božjo; zato ga je poklical Bog v duhovski stan.Ko so v Miri,nekem mestu na Jutrovem, volili škofa in prosili Boga, naj jim ga da po svoji volji, jim je bilo rečeno:"Kateri pride prihodnje jutro prvi v cerkev, bo njihov škof." Sv. Miklavž, ki tega ni vedel, pride navsezgodaj v cerkev. Z veseljem ga kristjani primejo in postavijo za škofa.
Sv. Miklavž je bil čudodelen mož na svetu, ljubil je otroke in jih skrbno učil; zato ga še zdaj častimo kot posebnega prijatelja pridnih otrok. Veliko je storil ljudem dobrega, zato je lahko veselo umrl, rekoč: "V tebe, o Gospod, je zau- pala moja duša, vzemi jo v svoje roke!" Pa tudi po smrti je mogočen priprošnjik vsem, ki se mu priporočajo.

Zemlja je belo odejo dobila. S pobožnim petjem pozdra- vijo sveto noč, v kateri je dete rojeno, toliko jezer let prerokovano! Devica ga je rodila, v jaslice položila, angelci so ga oznanili in pastirci prvi molili. Otroci ve- selo jaslice gledajo, ki so jih mladeniči v kotu naredili, z zelenim beršljem in po- zlačenimi orehi dekliči ozaljšali. Vse je veselo in svete pesmi Jezusovega rojst- va stari in mladi pojo.
Po drugih krajih imajo na sveto noč mnogotero veselje doma. Po Nemškem postavijo božično drevce otrokom sredi hiše. Vse se obeša dragih, lepih reči in cela izba je razsvetljena, kakor bi bilo nebo odprto. Otroci okrog drevesca skakljajo ter hvalijo Jezusa,milo dete,ki je bilo v jasli položeno. Po Francoskem in Laškem praznik božični začno, kakor hitro se jim sveta bila zmrači. Je sonce v božji gnadi zašlo,vaščani prav skrbno povsodi luč in ogenj po vseh hišah po- gasnejo in hitijo v bližnjo cerkev Matere božje svoje bakle pri lampici prižigat, ki pred oltarjem device Marije gori.
Zdaj hišni oče v kot stopi, sini in hčere ga spremijo,kjer imajo shranjene ostan- ke lanskega božičnega drevesa. Dedek ga razsekajo in drva na ognjišče položi- jo, da pogori; vsi okrog ognjišča pokle- knejo in očenaš molijo; močnejši sini pa novo božično drevce prineso, ki ga tudi razsvetlijo, da je veselje. Vsi domači se od veselja objemajo in nedolžno vese- lje imajo.Zdaj ura enajst odbije,zvonovi od daleč milo pojo; dedek vstanejo,vse se gre pražnje opravljat in eden za dru gim grejo po visoki gazi k veselim pol- nočnicam. Tema je zunaj, v cerkvi vse svetlo;po vseh oltarjih luči gorijo. Orgle močno pojo in lepe pesmi božične se po cerkvi razlegajo; otroci se pa jaslic na- gledati ne morejo,ki jim kažejo, kako se je Bog ponižal, da bi nas povišal, kako je kot ubogo dete rojen bil,da bi postali mi srečni božji otroci.
Oh,pozdravljena bodi mojemu srcu ljuba sveta noč, mojih otroških let največje veselje! Vzel mi je svet mnogo veselja nedolžnih mladih dni; ostal mi je spomin tvojega otroškega veselja.Vsako leto se še spomnim,kako srečen sem bil,ko sem pri jaslicah v kotu doma dve svečki pri- žgal, kadar smo krog mize na sv. večer pokleknili in sv.rožni venec molili,in vse- lej se mi na novo srce oživi, kadar milo božično pesem zapojem: "Eno dete je rojeno" in hvalim Boga,ki svojim otrokom toliko nedolžnega veselja v sv.praznikih dá. "Takih je nebeško kraljestvo."

(Odlomek iz pridige)
Dve rami imate, hišni očetje in matere; tudi dolžnost dvojna sloni na vaših ra- mah, skrbeti za dušo in telo svojih pod- ložnih. Skrbite tedaj svoji družini za po- trebno delo,ker to je človeku potrebno tako za časno,večno življenje kakor jed in pijača za sedanje življenje.
Lenoba in postopanje je živa šola hu- dobije. Pa ravno tako ne smete svojih preoblagati s pretežkim delom, zakaj vi niste gospodarji njih zdravja in življenja ampak le njih zdrave moči. "Naloži mu delo, ker mu to pripada, vendar nobe- nemu ne nakladaj preveč."
Gorje neusmiljencu,ki presili svoje hlapce in dekle z delom, da obnemorejo, tak je ubijalec svoje lastne družine in dolžan je skrbeti za življenje, ako ne more več služiti.
Vsak delavec je vreden svojega plačila, tako tudi družina svoje zaslužene mezde Zato je gospodarjeva druga dolžnost skrbeti hlapcem in deklam za živež, po- šteno obleko in pogojeno plačo.Kakor ni prav družino razvajati na preobilno pla- čilo,predober živež in preimenitno opra- vo,ravno tako je grdo ji ostajati dolžan, ne dajati zdravega užitka in jo imeti slabo, po tolovajsko pa ji je zaslužek utrgavati ali celo utajiti. To je greh,ki kriči v nebo. "Glejte, plača ki ste jim jo udržali, kriči in njih krik je prišel do ušes Gospoda vseh stvari" (Jakob).
Toliko večja je tedaj tvoja dolžnost gospodarjev in gospodinj lepo postreči svojim služabnikom, ako zbolijo, in jim, kakor najbolj skrbeti, da ozdravijo, ka- kor nam lepo stotnik kaže v evangeliju. Kjer je hlapec zbolel,tam naj se tudi po- zdravi;kjer se je dekla postarala,tamkaj naj tudi umrje.

(Odlomek iz pridige)
Vsaka draga, žlahtna reč ima svoje so- vražnike. Tudi ljuba sloga. Najprva sov- ražnica lepe sloge je ošabnost ali prev- zetnost, ki človeka podpihuje, kakor da bi več vedel kakor vsi drugi in bil boljši kot drugi. Ošabnost stori, da celo trn visoko zraste in se povzdiguje nad vsa ostala drevesa. Ošaben človek je piker; vsaka žal beseda ga pikne.Pred njo svari sveti Pavel ter piše: "Bratje, ne imejte le sami sebe za modre,ampak pomislite, da drugi tudi kaj vedo" Ako bi pa tudi manj vedeli kakor mi,jih ne smemo zani- čevati. Večjo razumnost ko človek ima, večji račun bo dajal od nje.
Drugi sovražnik lepe sloge je sovraštvo in maščevanje, kadar povračuje človek hudo s hudim in si tako hladi svojo jezo Taka neusmiljena šega je bila in je še pri divjih ljudeh. Celo rod vernih Indija- nov se dvigne nad svoje sosede, zaradi majhnega razžaljenja imajo grozovite boje in pokončajo cele rodove.Pri krist- janih ne sme biti taka."Nikomur ne pov- račajte hudega s hudim" opominja sveti Pavel."Prizadevajte si ne le pred Bogom v cerkvi pri službi božji ali pri molitvi doma ali le znotraj v svojem srcu delati dobro, bodite si dobri tudi vpričo ljudi." Kdor hoče Bogu lepo služiti, si mora biti s poštenimi ljudmi dober. Kdor ljudi hu- dobno žali, se zameri Bogu.

Podpis k fotografiji:
Oltar župnijske cerkve v Olimju pri Podčetrtku kjer je Slomšek imel novo mašo.

ZDRAVILNA MOČ ZAKRAMENTOV

11. Evharistija -transplantacija srca

Vsak zakrament je učinkovito znamenje Jezusove ljubezni do človeka. Seveda pa je učinkovitost zakramenta odvisna tudi od človekove pripravljenosti, da Jezusovo ljubezen sprejme.
Eden od pogojev, da postane sv. maša učinkovita, je, po besedah zadnjega vesoljnega zbora,v tem,da verniki "sku- paj z duhovnikom darujejo evharistično žrtev". -Kako se to lahko zgodi? - Tako da po Jezusovem zgledu svoje življenje izročimo, prepustimo Bogu. To ne po- meni,da se svojemu življenju odpovemo Naše življenje je enkratno. Ne moremo ga zamenjati. Ker smo pa podvrženi ra- zličnim zunanjim spremembam, si lahko prisvojimo življenjske navade, ki krnijo naše človeško in s tem tudi krščansko jedro. Tako npr. zaradi mode kupujemo določeno znamko avtomobilov. Politik mora nositi določene okvire očal. Za direktorja "se ne spodobi",da bi (redno) hodil k maši ali k obhajilu ... Moda ust- varja različne trende, ki človeka razčlo- večujejo.
Bog pa je ustvaril človeka po svoji podobi Ne želi, da postanemo sužnji navad in se potapljamo v morečo povprečnost Postal je človek,da nas osvobaja vsega kar krni naše bistvo.Osvobaja nas usu- žnjujočih vzorcev življenja, ki nas silijo, da se podrejamo različnim oblikam ma- nipulacij,tudi za ceno poštenja, zdravja ali celo življenja. S popuščanjem javne- mu mnenju in vedenju se oddaljujemo od tega,kar naj bi vsak od nas bil - človek po božji podobi,po meri Jezusa Kristusa Postajamo vedno bolj podobni ovcam v volčjih kožuhih, begamo okrog brez ob- čutka varnosti, izgubljamo tla pod no- gami ...
Izročiti Bogu svoje življenje pomeni od- vreči vse,kar ovira rast božjega življenja v meni, da bi mogel sprejeti dar božje- ga otroštva. Ne morem namreč sprejeti novega, "čutečega srca", če nisem pri- pravljen oddati, izročiti Bogu svojega "kamnitega srca", to, kar sem imel za življenje, pa je bilo v resnici uničevanje življenja.
Spreminjanje mojega bitja poteka ves čas evharističnega praznovanja,od uvo dnega obreda do zadnjega blagoslova. Začenja se z blagoslovljeno vodo, s katero se pri vhodu v cerkev pokrižamo v spomin našega krsta. Nadaljuje se z znamenjem križa, ki ga naredimo skupaj z duhovnikom. S križem se osvobajamo vplivov zla in hudobnega duha in se za- vestno prepuščamo blagodejnemu vpli- vu božjega kraljestva. Naše odrešenje pri sv. maši se torej začenja s kretnjo, gibom roke. V to kretnjo naj bi bilo vključeno vse naše telo. Vsa področja našega telesa, duše in duha naj bi bila deležna odrešujočega in ozdravljujočega delovanja Jezusove ljubezni.
To zdravljenje nadaljujemo z duhovni- kovo molitvijo:
"Gospod Jezus Kristus! Oče te je poslal, da ozdravljaš vse, ki so skesanega sr- ca" (ki ti izročajo svoje "kamnito srce"). Odgovarjamo: "Gospod, usmili se!"
Z zavestnim sodelovanjem pri sv.maši do življamo tudi svoje človeško dostojan- stvo.Bog nas vabi,da smo soodgovorni za svoje odrešenje. Sem spada tudi to, da zavestno in prostovoljno priznamo svojo odvisnost od Stvarnika n njegove usmiljene ljubezni,ki se nam je razodela v njegovem Sinu. Ko priznavamo in iz- ražamo svojo odvisnost od Boga, izra- žamo tudi svoje popolno zaupanje v Jezusa Odrešenika.
Evharistični obred ne uvaja kristjane v nezdravo obtoževanje samega sebe,ne ponižuje njihovega človeškega dosto- janstva, ampak jih spodbuja, da se od- prejo zdravilnemu dogajanju Jezusove daritve na križu.
Ko se človek sooča z zlaganostjo svoje- ga življenja in svojo grešnostjo, odkriva v posameznih mašnih delih naraščujočo ponudbo odrešenja. Tej božji ponudbi pa se človek toliko bolj odpre, čim bolj spozna svojo potrebo po ozdravljenju in odrešenju,ali še bolj točno, - po Člo- veku Odrešeniku.

DAN POTEM ...

Sobota, 27. oktober, neprijazno in de- ževno jutro.Le kako naj v takem dnevu kaj pametnega počnem,ko se me pa že ob pogledu skozi okno poloti utrujenost in brezvoljnost. Ampak punca, pomisli na obetajoče, zanimivo dopoldne na Teološki fakulteti v Ljubljani. Slovenska Karitas je namreč pripravila seminar o svojem delu, oblikah, pričakovanjih in željah, skratka,o prenovitvi razsežnosti človeka in kristjana-ljubezni do bližnjega Potem je z referatom KAKŠNO KARITAS SI ŽELIMO nastopila dr. Metka Klevišar. Karitas, ki označuje plemenito ljubezen, ki ima svoj izvor v Bogu in jo je v nas položil Sv. Duh, mora ob oznanjevanju in liturgiji postati osnovna drža vsakega kristjana. Karitas kot skupnost, gibanje pa organizira duhovne, materialne in finančne oblike ljubezni Cerkve, zato že obstoječo diakonijo le dopolnjuje in ne izpodriva. Karitas mora biti pozorna do problemov in težav vsakega človeka, ne glede na njegovo prepričanje,narod- nost, izobrazbo ...
Zatem je spregovoril socialni delavec Imre Jerebic KAKO ORGANIZIRATI KARI- TAS V ŽUPNIJI. Za človeka - kristjana sta bolj kot ateizem nevarna potrošni- ška miselnost in individualizacija. Bojimo se deliti ljubezen z majhnimi in ubogimi. Dolžni smo skrbeti za tiste,ki nimajo ni- kogar,ki bi poskrbel zanje. Prvi pristopi- mo in prinesimo upanje,srečo in veselje vsem obupanim in zapuščenim.
Z razmišljanjem KAKO VZGAJATI MLADE ZA KARITATIVNO DELO nas je bogatil p. Pavle Jakop. Priče smo vse večjemu rušenju naravnih zakonitosti, a večja katastrofa človeka je v njegovem popol nem onesnaženju človeške vesti. Mlade z lastnim zgledom vzgajajmo in usmer- jajmo v evangelijih ubogih, razžaljenih, ponižanih. Dajmo mladim možnost,da se izkažejo na področju ljubezni,ne oviraj- mo jih z avtoriteto, predsodki in slepili, da ni njihova skrb, kako živijo drugi. Mladinske skupine ne smejo biti geto, elitna organizacija,ampak vzgoja mladih za krščansko občestvo, zato naj se nji- hova vera, duhovnost izkažeta v deja- njih.Prestopimo prag samega sebe in se napotimo k drugače mislečim vrstnikom, brezposelnim, alkoholikom,bolnikom, za- pornikom in pokažimo s svojim življenjem resnico o Bogu, ki je Emanuel - Bog z nami.
Po kratkem premoru je sledil pogovor po skupinah, kjer smo razmišljali o mo- žnostih in izvirih KARITAS v času, ki je pred nami, ko nas ne bo več ovirala dr- žavna politika,ko se ne bomo mogli več skrivati za zaveso prepovedi in drugo- razrednosti,v času,ko bomo morali svoje krščanstvo živo, pristno in nesebično deliti svetu.
O,Bog, kako velika je Tvoja njiva ljube- zni! Bodi mi Luč in Pot,Upanje in Pogum da jo obdelujem skupaj s Teboj!

Alenka O.

DEKANIJSKO SREČANJE V IDRIJI

Zadnjo nedeljo v oktobru so se zbrali v Idriji bolni, onemogli in in- validi iz vseh župnij idrijske dekanije. Pri tem srečanju sodelujejo duhovniki iz dekanije. Pred mašo in med njo je bila prilika za spoved.
Vse navzoče je toplo pozdravil dekan Stanko Medvešček ter jih spomnil na več letno tako srečanje, ki nas je povezalo v posebno duhovno prijateljstvo.Ob 15. uri se je začela sveta maša,ki jo je vo- dil msgr. Ivan Kobal,župnik iz Zavratca. V sproščeni besedi je po domače pripo- ročal mašo in zakramente v cerkvi ali na domu. Opozoril je na veliko vlogo, ki jo ima trpljenje (sam je bil v zaporu devet let). Bolniki iz raznih župnij so obogatili sodelovanje pri maši z uvodnimi bese- dami, s prošnjami in z uvodom v Oče naš.Vsi so prejeli sveto obhajilo.Ljudsko petje je popestrilo to srečanje.
Nato so si v župnijski dvorani ogledali diapozitive ob posvetitvi cerkve Žalostne Matere božje, ki je bila 7. septembra, ko smo v Idriji imeli osrednjo proslavo petstoletnice Idrije. Zanimali so jih tudi diapozitivi ob odkritju spominske plošče idrijskemu rojaku in ljubljanskemu škofu dr. Alojziju Antonu Wolfu ter diapozitivi obnovljene cerkve sv. Trojice na kraju, kjer so našli konec 15.stol. živo srebro. Diapozitive nam je blagohotno odstopil Branko Gantar iz Spodnje Idrije.Najlepše se mu zahvalimo.
Ob sladkem prigrizku, ki so ga spekle dobre žene iz mesta,ter toplem čaju so še dolgo kramljali. Vsi so bili zadovoljni in izrazili željo, da bi se drugo jesen zo- pet srečali.
Zahvalimo se uredništvu in upravi Prija- telja za izvode, ki jih brezplačno dajejo varovancem v Domu upokojencev v Idriji bolniškemu župniku Miru Šlibarju pa za glasilo Beseda bolnikom in prijateljem.
Vsem bolnikom in bralcem Prijatelja lep pozdrav

Stanko Medvešček

KARITAS IN DIAKONIJA

Z ustanovitvijo Slovenske in škofijskih Karitas se je sprožilo vprašanje, kakšno vlogo bo sedaj imela diakonija. - Ali morda Karitas spodriva diakonijo?Ali gre za dve različni stvari?
V bistvu gre za isto stvar, za dobrodel- nost,ki je kot otipljiva oblika ljubezni do bližnjega temeljna razsežnost krščan- stva.
O organizirani pomoči nepreskrbljenim vdovam poročajo že Apostolska dela. Poleg oznanjevanja in bogoslužja je bila skrb za bližnjega,v kakršnikoli potrebi in stiski,vedno navzoča v krščanskih sku- pnostih.
Pomoč in skrb za bližnjega v stiski je lahko neorganizirana. V nekaterih oko- liščinah pa je treba to skrb bolj organi- zirati. Med znanimi organizatorji dobro- delnosti v zgodovini Cerkve je bil tudi sv.Vincencij Pavelski.Njegovo delovanje je sprožilo v prejšnjem stoletju v mnogih župnijah Vincencijeve konference. To so skupine vernikov, ki v svojem okolju organizirano skrbe za pomoči potrebne ljudi.Vincencijeve konference so do ko- nca zadnje vojne delovale tudi po naših župnijah.V njih lahko vidimo neko obliko karitativnega dela. Po vojni so bile vse cerkvene oblike dobrodelnosti ukinjene in prepovedane.
Kljub temu so mnogi verniki neorganizira- no skrbeli za potrebne v svojem okolju. Bolj organizirano pomoč bližnjih je sprožil verski mesečnik Ognjišče (Franc Bole) s Predalom dobrote, ki je sčasoma postal mednarodno sprejeta oblika Karitas.Nov korak pri razvoju dobrodelnosti v naših župnijah je bila ustanovitev diakonijskih komisij pri ŽPS na pobudo sedanjega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja.
Z diakonijo smo skušali nadomestiti Ka- ritas,ki je v zadnjih petdesetih letih po- stala znana po vsem svetu kot organizi- rana dobrodelnost zlasti katoliške Cerkve
V novih družbenih razmerah želimo z ustanovitvijo Karitas omogočiti polnopra- vno obliko dobrodelnosti v naši Cerkvi.
Karitas povzema vse, kar je doslej delala diakonija.Po zgledu drugih oblik Karitas, zlasti mednarodne, pa bo v ne- katerih primerih organizirala tudi mate- rialne in finančne oblike dobrodelnosti Cerkve na Slovenskem. Zato so poleg Slovenske Karitas,ki je vključena v med narodno Karitas, v posameznih škofijah ustanovljene škofijske Karitas, ki naj bi spodbujale karitativno delovanje v žup- nijah,dekanijah ali področjih, predvsem pa v ŽPS.
Komisije za diakonijo v okviru ŽPS naj nadaljujejo s svojim delom kot župnijske Karitas.
Za vse člane župnijskih Karitas priprav- lja Slovenska Karitas vzgojni program.
Karitativno delo je izrazito področje za laike. Zelo pomembno je, da so duhov- niki, zlasti župniki, temu delu naklonjeni in ga spodbujajo z zavestjo, da evan- gelizacija brez karitativnega dela ne bo imela blagoslova.

SVETI DUH PRI ŠKOFJI LOKI

V nedeljo, 23. septembra, se je v naši župnijski cerkvi pri Sv. Duhu zbralo na svoje letno srečanje precej starejših in invalidov. Srečanje smo začeli s sveto mašo in z nagovorom bolniškega župni- ka Mira Šlibarja,s petjem pa sta jo obo- gatila otroški in mladinski zbor.
Po sveti maši se je okrog štirideset sta rejših in invalidov zbralo na družabnem srečanju v novem župnišču. Skrbne že- ne in dekleta so pripravila prigrizek in pecivo ter poskrbele za strežbo, otroški zbor pod vodstvom Sonje in s.Anamarije pa je zapel nekaj pesmi.
Med nami je bila tudi vsa vesela in nasmejana naša najstarejša župljanka mama Marija Kunčič,ki je letos dopolnila 101 leto.Da bi si laže predstavljali,koliko let je to, se je v vrsto postavilo kar enajst naših najmlajših, ki so vsi skupaj imeli 101 leto.
Najmlajša med udeleženci pa je bila in- validka Ljuba Vrhovnik, ki se z materjo vsako nedeljo udeleži svete maše. Ob pogovoru in pesmih se je srečanje hitro izteklo. Razšli smo se z željo, da se ob letu zopet srečamo.

Marta

70 LET V SLUŽBI UBOGIH

Rada se spominjam prijetnega dogodka, ko smo sredi junija praznovali sedem- desetletnico Doma počitka v Mengšu. Za to priložnost so odgovorni poskrbeli, da smo se imeli lepo. Pozabili smo na vse in se tudi od srca nasmejali. Zaba- vala nas je mengeška godba in Alpski kvintet. Bilo je izrečenih veliko lepih besed in podeljenih precej priznanj.
Tu je bila vseskozi na delu Cerkev. Ču- timo,da so poleg dobrih medicinskih se- ster tukaj tudi sestre usmiljenke. Koliko svojih moči, volje in goreče nesebične službe Bogu v osebi ubožcev. Koliko upov, skrbi za vsakega in ne nazadnje koliko naporov in znoja je vloženega v delo teh sedemdesetih letih.
V Domu sem še sedaj priča, da so ljub- ljeni najbolj bedni, tisti, ki jim je zaradi starosti opešal razum.Mislim,so najbliže Bogu. Ljubljeni pa smo tudi še posebej mi duševni bolniki. Krepijo nam voljo do dela in življenja. S svojo zagnanostjo, vedrostjo, nevsiljivostjo in dobrohotno- stjo vzbujajo v nas občutke varnosti in sreče.
Osebju Doma smo hvaležni in kličemo na njihovo delo Božji blagoslov,da bomo po bojih tega življenja prišli nekdaj vsi skupaj v srečno večnost.

Kati Ribič

Nič kaj sončna nedelja 16. septembra, je prinesla novega poguma za spreje- manje starejših let in bolezni prijateljem iz Hotedršice. Ko so bili zbrani skupaj z župnijskim občestvom, jih je nagovoril bolniški župnik Miro Šlibar. Po maši so se 'slavljenci' zaustavili ob prijateljskem klepetu in petju. Miza je bila polna dob- rot pridnih gospodinj. Modrovanju sta- rejših se je pridružil tudi župnik Franjo.

or

MOJI VTISI IZ PINETE

Mnogi bralci Prijatelja so se že večkrat udeležili podaljšane rehabilitacije v Pineti pri Novigradu.Iz Zavoda za rehabilitacijo invalidov so me poslali v zadnjo, najve- čjo skupino, da bi pomagala organizirati razne dejavnosti v prostem času.
V skupini je bilo kar 133 pacientov, 40 spremljevalcev in dvanajst članov me- dicinske ekipe. Seveda je v taki množici težko doseči družinsko razpoloženje, saj se vsi nismo niti poznali med seboj. Nagajalo pa nam je tudi vreme, večkrat je deževalo in pihalo,tako da je bilo ko- panja in sončenja bolj malo.Zato pa smo imeli čez dan organizirana razna šport- na tekmovanja, šahovski turnir, izlete v Novigrad, enkrat pa popoldansko pote- panje z ladjo, na katero se nas je natr- palo kar sedemdeset izletnikov.
Seveda je vzporedno potekala tudi re- habilitacija: zdravnik je pregledal vse udeležence,s.Marta je vsak dan preve- zala kar precej ran in imela polne roke še drugega dela. Štirje fizioterapevti so bili dopoldne in popoldne oblegani s pacienti, ki potrebujejo razgibavanje, stimulacijo...
Imeli smo dva piknika. Na prvem so bili krščeni vsi, ki so bili prvič v Pineti, na drugem pa smo podelili diplome tistim,ki so se izkazali na športnih in drugih tek- movanjih. Obakrat pa smo s pomočjo spremljevalcev pripravili tudi zabavna tekmovanja in skeče. Smeh je pol zdra- vja, zato smo se ves čas trudili, da bi bili ljudje dobre volje. Že kar prvi večer nas je razveseljeval Moped show, kas- neje pa smo sami pripravili literarni ve- čer z De Mellovimi zgodbami in pesmimi Nine Osredkar. Mnogi se bodo z nasme- hom in dobro voljo spominjali izbora miss Pinete. Sodelovalo je štirinajst "tekmo- valk". To so bili namreč moški, invalidi in spremljevalci, ki so jih spremljevalke zelo spretno preoblekle v prave lepotice
Tudi podaljšana rehabilitacija je letos naredila pomemben korak naprej v svo- bodne,demokratične čase.Enaindvajset let že prihajajo invalidi v Pineto in verni so se lahko udeleževali maše le v štiri kilometre oddaljenem Novigradu.V zad- nji skupini jih je sicer tja prevažal kombi prej pa so bili prepuščeni dobri volji in pripravljenosti spremljevalcev.Le enkrat je bila opravljena maša bolj na skrito v eni od sob, kar je menda izzvalo tistim časom primerne obsodbe in komentarje. Letos pa smo ob soglasju vodilnih Zveze paraplegikov in medicinske ekipe pripra- vili mašo, ki je mnogim pomenila najlep- še doživetje.
V nedeljskem popoldnevu, ko je v oza- dju pihljal morski vetrič in so valovi s svojim šumenjem slavili Boga, se nas je okrog sto zbralo k maši, ki jo je daroval Primož Krečič,kaplan iz Kopra. Z njim so prišli tudi mladinci, ki so poživili sloves- nost s kitaro in ubranimi glasovi. Kljub polodprtemu prostoru sta vladali tišina in zbranost. Primoževe besede so bile preproste in življenjske in prav to je mnogim seglo do srca.Nekateri so jokali od ganjenosti,ena invalidka pa je rekla, da je bilo tu celo bolj ganljivo, kot pred votlino v Lurdu.
"Ne živi človek samo od kruha," zato upajmo, da bo v prihodnje več posluha tudi za duhovne potrebe invalidov.

Anica

Na Šmarno goró, v jutro mladó,
na Šmarno goró zdaj veselo gremó,
razgled je krasan, ljubljanska ravan
se koplje že v soncu, kot v pravljici je dan

Ni bilo jutro, ampak popol- dne, nisem šla peš, ampak sem se peljala s terenskim avtom,razgled pa je bil kra san in v soncu se je kopala vsa ljubljanska ravan. Ja,na Šmarni gori sem bila in bilo je čudovito.
Na Šmarno goro me je peljal dobri Miha, ki je najemnik gostilne na Šmarni gori. Spoznala sem ga na razstavi ročnih del bolnikov in invalidov. Bila sem vodička po razstavi, Miha pa je bil obiskovalec. Ko si je razstavo ogledal,me je vprašal, če bi šla na Šmarno goro. Navdušena sem bila, samo postavilo se mi je vpra- šanje - Kako? Miha mi je povedal, da ima traktor in terenski avto pa me bo peljal.
Ko sem se vrnila iz Pinete, me je Miha poklical po telefonu in prav hitro sva se zmenila za datum. 6. X. 1990 je osem Stožencev prišlo na Šmarno goro, štirje z avtom, štirje peš. Mi v avtu smo imeli vso pot prijetno Mihovo razlago.Na gori so bili ravno tisto popoldne zmajarji in tako smo si v živo ogledali ta šport.
V gostilni sta nas Miha in njegova žena Jožica postregla s čajem, medico, riče- tom...
Na koncu nas je Miha peljal še v cerkev in nam razložil njeno zgodovino. Ker pa smo bili na Šmarni gori,smo pozvonili še pri sv. Antonu. Bilo je čudovito!
Jožica in Miha, Bog vaju živi!

Rezka

BILA SEM NA SEMINARJU p. E.TARDIFA

Doživeli smo tri bogate in lepe dni,ko smo poslušali govore misijonarja p.Tardifa iz Dominikanske republike, bili pri sv. maši in molili z bolniki. Njegovo delovanje - zdravljenje po molitvi - je pritegovalo, da smo vztrajali v velikem številu. Prišli smo od vsepovsod s svojimi težavami in nadlogami,da bi prosili za ozdravitev. Z vstopnicami, značkami, pesmaricami smo sledili dogajanju, ki je bilo izredno dobro pripravljeno. Veliko nas je bilo, ki smo zasedli tribune in sedeže na šišen- skem športnem igrišču kljub precej ne- ugodnemu vremenu. P.Tardif, pripadnik karizmatične skupine Prenove v Duhu, je ozdravel po molitvi od hude pljučne bolezni l.1973. Za evangelizacijo deluje že petnajst let. Pridigal je v mnogih dr- žavah in doživel veliko ozdravljenj slepih hromih,gluhih,rakavih bolnikov. Ta zna- menja, ki spremljajo prenovljeno vero in zaupanje v Kristusa, ozdravitev telesa in src, je posredoval zdaj nam. Bilo nas je veliko, ki smo upali zase ali za svoje bližnje, invalidov na vozičkih, z berglami in različno bolnih. Ob govorih smo poži- vili našo vero v navzočnost Jezusa, v delovanje Sv. Duha, v moč molitve, saj so se vrstili trije govori dnevno in vsak dan sv.maša ter po njej molitev za bol- nike. Naše prošnje smo mogli z zaupa- njem oddati v košare pred oltar.
Največja udeležba je bila tretji dan, ko se nas je zbralo še posebno veliko. Tu- di to pot smo doživeli nekaj ozdravitev, nekateri so lahko odložili bergle ali se jim je drugače izboljšalo. Pred menoj je sedela na tribuni skupina gluhih ali takih ki slabo slišijo.Mlado dekle jim je tolma- čilo govore z govorico rok, da so mogli slediti.Nekdo od poslušalcev je pozneje celo lahko odložil svoj slušni aparat. Sama pa sem doživela pomirjenje srca zaradi doživetih težav po vojni v naši družini. Navzočnost pri vsem dogajanju je dvigala duha in srečni smo sledili sklepnim slovesnim obredom, bogatejši za veliko doživetje tega seminarja.

M. L.

KAPELA PRI RADENCIH

Lepo sončno nedeljo,23.septembra letos smo se v obnovljeni cerkvi na Kapelskem griču zbrali prijatelji iz raznih krajev Slo venije, zlasti iz Pomurja,da bi se skupaj s farani udeležili srečanja bolnikov, in- validov in starejših. Domači župnik nas je sprejel kot sprejme oče svoje otroke Zvonovi so pritrkovali v pozdrav in nas vabili v cerkev. Z župnikom je somaše- val urednik, domači zbor pa je ubrano prepeval.Po sv.maši smo se kratko pred stavili, spregovorili o svojem življenju ter o tem, kaj nam pomeni Prijateljstvo bolnikov in invalidov. Ko se srečujemo, izmenjavamo izkušnje ter skupaj molimo si nabiramo novih moči za vsakdanje življenje.
Pevci so nam potem še pred cerkvijo zapeli nekaj pesmi in naredili smo posne tek za spomin. Tako lepo je bilo, da kar ne najdem primernih besed. Župniku in vsem, ki so nam pomagali in pripravili enkratno doživetje,se prisrčno zahvalim Spominjali se vas bomo v molitvi.

Rozika Duh

ČE HODIŠ S KISLIM OBRAZOM, KDO TE BO POSNEMAL?

Salezijanski brat Ludvik Zabret letos praznuje petdesetletnico redovnega poklica.Spoznala sem ga na srečanju misijonarjev pri Sv.Jakobu v Ljubljani in potem v Stični, kjer sem ga tudi prosila za intervju za Prijatelja.
Že triinštirideset let misijonari. Rojen je bil 9.8.1923 v Topolah pri Mengšu. 20. 10.1940 je naredil zaobljube pri salezi- jancih, leta 1944 pa je šel v kmetijsko šolo v Italijo.
Najprej bi vas prosila,da nam pove- ste, kdaj ste šli v misijone in kje ste delovali? V misijone sem šel leta 1947 iz Torina.Tja je prišel provincial iz Južne Indije iskat novih misijonarjev. Takrat smo se odločili trije Slovenci in en Hrvat: Nace Kustec, zdaj župnik v Zabukovju nad Sevnico, Ivan Kešpret iz Lukovice nad Šoštanjem, jaz in Jurič, ki je potem odšel v Kanado.
V Torinu ste se tudi pripravljali na misijonsko delo?
Ta predstojnik nas je kar hitro vzel, da se ne bi kdo premislil, odpeljal nas je v Španijo,kjer smo bili do decembra 1947.
Koliko ste bili takrat stari?
Štiriindvajset let.
In kakšen poklic ste imeli? Bil sem v kmetijski šoli v Torinu. Ivan Kešpret je bil v tiskarni in še zdaj to dela v Indiji.
Govorite torej italijansko, špansko, angleško... Italijansko dobro, špansko sem že pozabil,angleško sem se učil kar sproti.Med čakanjem ni bilo nič časa za učenje jezika. Lepil sem znamke in za- piral pisma, ki jih je ta predstojnik poši- ljal okrog za propagando.
Se vam zdi taka priprava dobra?
Pred odhodom sem želel končati univerzo vendar je ta predstojnik rekel: "Potem pa ne boš hotel več priti." Zdaj vidim, da je bilo prav to glavno za uspešno delo. Sami ne moremo delati nič, Bog dela in blagoslavlja. Če bi bil jaz končal šole,morda ne bi bilo tistega blagoslova kajti ta odločitev je pomenila popolno zaupanje.V Madrasu je šlo uspešno na- prej. Osemnajst let sem tam delal, po- tem so me poslali na novo postajo, v džunglo.Pet let smo živeli v baraki. Prej tam ni bilo ničesar, nobenega naselja. Z menoj sta prišli tja dve družini, kajti sam ne bi v gozdu naredil ničesar.Otro- ci, ki so se prej potepali po vaseh, so potem postali traktoristi, naučili so se upravljati in vzdrževati stroje...
Koliko članov je štela vaša skupnost?
Samo en duhovnik in jaz. Sama! Pa še on je vzdržal samo eno leto, ker je bila huda vročina,pesek.Potem je prišel drugi
Ste zboleli za malarijo? Ne, malarije nisem nikdar imel,dobil pa sem neko ču- dno kožno bolezen, ki se je vlekla osem let. Kasneje se je izkazalo, da je to za- radi slabe hrane. Jedli smo samo riž, saj ni bilo nobene zelenjave, ne mesa, jajc. Pozneje smo vse to sami pridelali.
Salezijanci imate svoje posebno poslanstvo za delo z mladimi.Ste se temu tudi tam posvečali?
Ja, v začetku ni bilo ničesar, zato smo sploh gledali,kaj bi se dalo narediti. Mi- sijonarji so nam pošiljali fante,ki so prej krave pasli.Okrog leta 1960 smo naredili šolo, zavod in tudi že pridelali dovolj hrane,saj prej tam ni nič raslo. To je bil puščavski pesek. O tem imam tudi film, ki ga bom pustil na Rakovniku, da si ga bodo lahko kakšne skupine sposodile in pogledale.
Kako pa ste bili povezani z domovi- no? Ste prihajali na dopust?
Takoj po vojni nič.Leta 1958 sem prišel v Italijo,pa nisem mogel domov,zato sta me prišla mama in brat obiskat v Gorico Šele l. 1965 sem lahko prišel domov. Še takrat, ko sem bil pri bratu, me je takoj prvo noč ob dveh zjutraj prišla OZNA zasliševat.
To so grenki spomini.Zdaj se je,hvala Bogu,marsikaj spremenilo.Poslanec Nace Polajnar nam je v Stični govoril o misijonarjih kot o najboljših slo- venskih ambasadorjih.Ali so v Indiji misijonarji še potrebni? Že od leta 1950 jim ne dovolijo več vstopa. Samo nekaj jih je prišlo s kakšno pretvezo. Hindujci postajajo vedno bolj nestrpni, čeprav je včasih prav za Indijo veljalo, da je zelo strpna za vse vere.
Ste vi tudi v nevarnosti, da vas po- šljejo domov? Ja,saj so mi l.1985 rekli naj v štirinajstih dneh zapustim državo, sicer me bodo po legalnem postopku dali na letalo in poslali.
In kako ste se potem rešili? Saj ima- mo nekaj prijateljev tudi med vplivnimi osebami. Poslali so me k tajniku za no- tranje zadeve, ki je že dobil namig, naj mi pomaga. Veste,tam je dovolj,da kdo napiše ovadbo, četudi je prav banalna. Nekdo je napisal,da moje delo ni potre- bno, da vzgoja fantov ni strokovna... Sekretar pa je le vzel ovadbo, jo strgal in vrgel v koš. Korupcija! Ni pravice! Odvetniki in sodniki ne iščejo pravice, ampak zaslužek.
Kako je s krščanstvom?Najbrž je te- žko oznanjati,ko so kristjani v manj šini? Sprejet je bil zakon,da se ne sme ljudi nasilno spreobračati. Da bi se na primer spreobrnili, ker jim je obljubljeno večno življenje ali zato, da bi bili spre- jeti v šolo. Spreobrnjenj je zelo malo in tega misijonar sploh ne sme pričakovati Pomembno je le pričevanje, zgled. Če bi kristjani res živeli tako, kakor Kristus hoče, bi bilo vse drugače. Če bi se za- vedali, da smo odrešeni, bi bili veseli, prepričljivi. Če pa hodiš okrog s kislim obrazom, kdo pa te bo posnemal?!
Vi imate dosti poguma in dobre vo- lje? Seveda in upravičeno. Ko sem jaz prišel v Indijo,smo imeli dve inšpektoriji. Večina so bili Evropejci. Danes imamo 1600 indijskih salezijancev in šest inšpe- ktorij.Na vseh vodilnih mestih so Indijci Evropejcev je zelo malo in smo večino- ma stari ali starejši. Domača Cerkev je že trdna. Tudi zanje so misijonarji že nepotrebni, nekako nezaželeni. Pred- stavljajte si, da bi imeli pri nas škofa Italijana! Biti moramo pogumni in reči: "Hvala Bogu,za kar smo naredili,zdaj pa je čas, da se umaknemo."
Zanima me še, če ste se kaj sreča- vali z bolniki in invalidi?Jih je v Indiji veliko? Da, na vsakem koraku. Vendar so bolj doma, po vaseh.
Kakšen je odnos ljudi do njih? Doma- či skrbijo zanje, kolikor morejo. Seveda so zdaj bolnišnice že tudi bolj razvite. Skoraj v vsaki večji vasi je zdaj ambu- lanta in zdravnik, za revne pa je zdrav- ljenje brezplačno.Vendar bolnišnice niso kot tukaj. Vedno mora biti kdo od do- mačih z bolnikom, da mu streže. Spi na tleh, zraven bolnikove postelje. Bolniš- nica nudi le zdravila, injekcije, za vse ostalo poskrbijo svojci.
Invalidi na vozičkih so? Bolj v mestih. Na deželi,če ne more hoditi,pač ne more. Vendar naredijo tudi domače, zelo pri- mitivne vozičke. Po svoje si pomagajo.
V imenu naših bralcev vam želim še naprej obilnega blagoslova pri va- šem misijonskem poslanstvu v Indiji Kaj pa bi za zaključek vi njim rekli?
Mislim,da je najbolj pomembno sprejeti, kar Bog pošlje,in to darovati. Lahko da- ruješ svoje delo v misijonih.Ko daješ po trebnim hrano, obleko, zdravila, daruješ sam sebe bližnjemu in prek tega Bogu. Če pa si bolnik,na postelji,daruješ nepo sredno Bogu.Torej ni razlike med tistim, ki je v misijonih, in tistim, ki na postelji trpi in daruje. Plačilo pa je isto. Jezus je rekel: "Če daš kozarec vode preroku zato, ker je prerok, boš dobil preroško plačilo."Torej ni razlike med misijonarjem na postelji in misijonarjem na terenu! Pri širjenju in utrjevanju Božjega kralje- stva mora sodelovati vsak po svoje.

Zdaj, ko pripravljamo ta pogovor za objavo, je misijonar Ludvik že na svoji postojanki v Indiji.
Indija je postala njegova domovina.Tu v Sloveniji se kar ne znajde več.Že nekaj tednov pred odhodom je bil ves nestr- pen in v strahu, da mu morda ne bi do- volili vrnitve na njegova cvetoča polja, v katera je vložil toliko znoja in žuljev. Zato se je rajši predčasno odpravil v Italijo in tam težko pričakal dan odhoda Ko se mu zahvaljujemo za pričevanje navdušenega misijonarja, prosimo Go- spoda, da bi ogenj božje ljubezni nikoli ne ugasnil.
Njegov naslov: Ludvik Zabret SDB, Don Bosco Agro-ed Complex, Sulcorna- Rivona P.0., via QUEPEM-GOA 403 705, India.

Anica Tomažič

ČUTIM SE JEZUSOVA

Rim, 28.nov.1989

Najlepša hvala za pismo. Oprosti mi, ker ti tako dolgo nisem pisala. Od naših sester sem zvedela,da ste se preselili v novo sta- novanje. Hvala za naslov.
Dne 16. novembra sem napravila večne zaobljube. Prišli so moji starši,brata Roman in Vinko, edina sestra Mirjam, črnomaljski župnik, p.Tomaž Podobnik in šofer kombija. Bolj malo smo bili skupaj,kajti še isti dan so se morali vrniti, vendar je bilo zelo veselo. Sama slovesnost sv. maše z zaobljubami petindvajsetih sester je bila zelo ganljiva. Prek šestdeset duhovnikov je somaševalo, veliko jih je bilo med ljudstvom. Prišle so štiri Marijine sestre iz Slovenika, s. Darja, ki dela pri radiu Vatikan -našteli so 25 Slo- vencev.
Hotela bi ti sporočiti,kam odidem od tukaj, toda še do danes nismo zvedele. Navadno nam povedo na dan zaobljub ali naslednji. Mati Terezija ni mogla biti navzoča, a v duhu je bila z nami. To je bila zanjo in za nas velika žrtev za Albanijo.Še ti se pridruži s svojimi molitvami in žrtvami.Mati Terezija si vroče želi odpreti en tabernakelj v rodni Albaniji. Potem bo lahko v miru umrla. Vsi imamo veliko upanja, da bo Bog uslišal to neznatno ženo, tako kot takrat, ko nam je odprl pot v Rusijo. Nekaj mesecev za tem, ko smo odprle hišo v Moskvi, so politiki za- znali nevarnost naše navzočnosti (skrito, vendar zelo glasno pričevanje o Bogu). V kratkem času bi morale zapustiti državo. Mati Terezija je iskala pomoč pri Jezusu. Skupaj s štirimi sosestrami in duhovnikom so molile cele štiri ure pred Najsvetejšim. Dobile so moč, da sprejmejo, karkoli Bog hoče od njih.Drugi dan je prišlo dovoljenje, da lahko ostanejo in odprejo toliko hiš koli- kor hočejo.M.Terezija ima v mislih petnajst skupnosti (petnajst skrivnosti rožnega ve- nca). Bog naj nam da še veliko poklicev, kajti potrebe so velike.
Iz Slovenije imamo še eno cvetko, s. Boži- daro. Osebno je ne poznam,niti ne vem,če bo delala prve zaobljube zdaj ali maja pri- hodnje leto. Malo časa je bila v Rimu, toda vsi pravijo, da je zelo dobra in velik dar naši družbi. Noviciat končuje na Poljskem.
Draga Damjanca, hvala za tvoje duhovno prijateljstvo, za vse, kar storiš zame. Od- pusti mi,ker ne delim s teboj svojih radosti Lena sem in nerada pišem, ker zelo grdo kracam. V prihodnje se moram popraviti in ti pisati vsaj enkrat ali dvakrat na leto.Za- nima me, če uspeš prebrati mojo pisavo?
Po večnih zaobljubah se zares čutim vsa Jezusova.Obstajam zanj in za druge. Hva- ležna sem mu,da me je izbral in me upora- blja ter prek mene prinaša svoj mir. Tukaj v Italiji, kot tudi v Braziliji me pogosto kli- čejo Madre (mati), to kar bi redovnica mo- rala biti - mati, ki daje duhovno življenje. Globoko se zavedam,koliko duš (prijateljev ki molijo in se žrtvujejo za bližnje) je v ozadju mojega dela. Ne morem reči "moji otroci" ampak naši - kar pomeni Jezusovi, moji in tvoji. Vsi trije smo po božji previd- nosti globoko povezani. V večnosti bomo vedeli,koliko otrok imamo.Damjanca,splača se truditi za Jezusa.V tem bova našli pra- vo srečo. Kot ženske sva bili ustvarjeni,da bi bile rodovitne. Koliko duš zavisi od naše velikodušne ljubezni.
Darujva Bogu vse,kar imava. Včasih je bilo to moje srce moje; danes ni več. Dala sem ga Njemu.On ga lahko uporablja kakor hoče Zahvaljujva se Bogu za velik dar življenja, vere,družine, prijateljstva... narave. Hvala presveti Trojici, ki nas skrivnostno vabi k sebi tako, da imamo delež pri božjem živ- ljenju.
Srečen božič. Veselje naj te napolnjuje ob misli, da si je Jezus prevzel našo naravo, da bi nas odrešil, naredil neumrljive, vedno srečne pri Bogu,svojem Očetu.Ali je kakšno trpljenje pretežko, če vemo, kakšna sreča nas čaka? Veš, kako si zamišljam smrt? Kot bi se me kdo dotaknil (od zadaj) jaz se obrnem in veliko presenečenje. Vidim iz oči v oči Njega, ki sem ga tako pričakovala. Ljubezni se srečata za vedno.Čas se ustavi Reci tvoji mami in očetu, naj se lepo pri- pravita in hrepenita po tisti uri rojstva za nebesa.
Vse lepo pozdravljam v Jezusu in Mariji.

S. Andreja M.

TUDI VI STE MISIJONARJI

Araimiri, 28.okt.1990

Morda se bo marsikomu zdelo čudno,da vam piše misijonar prav iz drugega konca sveta, iz Papue Nove Guineje.
Pa vam takoj povem, da imam med vašimi vrstami najboljše sodelavce našega mlade- ga misijona med ljudstvom Kearu v Papui.
Morda si bo kdo mislil, da sem se malo zmotil. Ne! In prav gotovo ne! Misijonarji, ki spreobračajo naše Papuance,so vaši to- variši na invalidskih vozičkih in na bolniških posteljah. To so fantje in dekleta, žene in možje, redovniki in redovnice, ki vse svoje trpljenje voljno sprejemajo in vse žrtve da- rujejo Jezusu za luč vere tistim,ki še danes ne poznajo pravega Boga.Marjetka,Franci, Pavla, Mirko, Mihaela,Rezka, Štefan, Janki, Angelca, Majda so pogumni misijonarji, ki velikodušno darujejo svoje življenje Stvar- niku s kratkim vzdihljajem:"Jezus,ljubim te, reši duše." Dragi prijatelji! To je tista naša največja ljubezen, o kateri govori Jezus v Blagovesti. Darovati svoje življenje z Jezu- som za duhovno zdravje bližnjega.
Ali ni škoda,da se toliko trpljenja in drago- cenih žrtev izgubi v nič zaradi naše nevolje in godrnjanja,zaradi česar se še slabše po- čutimo in več trpimo, ker to z nevoljo pre- našamo in navsezadnje ničemur ne služi. Med tem bi pa z manj trpljenja in z dobro voljo lahko osvajali svet za Kristusa in od- pirali poganom vrata v srečno večnost; to bi bilo tudi nam v veliko zadoščenje,dušam pa v zveličanje.
Koliko slovenskih misijonarjev potrebuje take sodelavce kot ste vi, dragi prijatelji. Križanemu Jezusu tako blizu in tako ljubljeni.
Hodímo to pot našega življenja ob Jezusu, ki nam je trideset let s svojim delom kazal pot našega zemeljskega romanja. Tri leta nam je posredoval svoj nauk z besedo. Odrešil pa nas je v zadnjih treh urah, ko je visel pribit na križu, ne po lastni volji, am- pak po volji svojega nebeškega Očeta.
Vaš prijatelj iz Papue

Jožko Kramar SDB,
Don Bosco Araimiri, P.O. Box 159,
Kerema-Gulf Province,PAPUA-NEW GUINEA

DENE V KOŠ

Ranomena, 16. 8. 1990

Pred menoj sta kar dve pismi, ki sta tvoji, prvo je pesniško še od velike noči, drugo prozno, od meseca maja. Za obe prav lepa hvala.
Naši dopustniki so se, hvala Bogu, srečno vrnili. Seveda sem najbolj pogrešal sotrud- nika Lojza.Takoj laže dihaš,če sta dva. Jo- žica v Tangainoniju se je razveselila Helene vsi pa starega mačka Jožeta. Slednjega čaka delo povsod.Najprej se bo najbrž lotil dveh ostrešij,enega v Matangi na župnijski dvorani,drugega v Tangainoniju na dispan- zerju.Tolminski Lojšč-mizar postopoma og- reva zastane ranomenske mizarske stroje. Naročila kar dežujejo.
Fajmoštri se gremo evangelizacijo. Žal nas kakšen preprost laik dene v koš. Včasih od nepismenega človeka dobim tako lekcijo, da se kar nekaj časa iščem.
V ponazoritev gornjega si preberi tole res- nično zgodbico. Kaka dva tedna nazaj smo se na eni od postojank spravljali h kosilu. Analfabet - sicer pa najbolj zvest kristjan v vasi - je v koči kramljal z menoj. Povabil sem ga, da bi z menoj kosil. Sledil je dolg molk in obotavljanje. Ko sem ga že skoraj s silo vlekel za mizo, mi pravi:
"Počakaj,poslušaj.Ali ne pravi Jezus nekje: kar imaš rad, privošči tudi drugemu? Glej, sam bi sedajle tu s teboj jedel, moja žena doma bo pa lačna. Ne grem!"
Na vso srečo se je od nekod med najinim prerekanjem prikazala žena.Tako sem lahk tudi njo povabil. Trenutno sem si že malo olajšal vest,sicer mi je pa vsak dan nekam tesno, ko sedem za mizo in vem, da je ve- čina okrog mene lačnih. Tudi za ona dva vem, da je mnogo dni, ko nimata ničesar, kar bi dala v usta.
Vidiš,tudi to je eden od vsakdanov v misi- jonih, ki odmeva v večnost in kliče k spre- obrnjenju.
Branko, upam, da si se na morju dobro od- počil, da boš laže prenašal svoj vsakdan. Priporočam se, da kaj požebraš (zmoliš) za nas. Bog s teboj in lep pozdrav!

Klemen Štolcar

NOVA DRUŽBENA STVARNOST - IZZIV ZA KARITAS

Seminar s takim delovnim naslovom je Slo- venska Karitas priredila za vse,ki sodelujejo pri župnijski Karitas (diakoniji) oz. so pri- pravljeni pomagati.Seminar je bil v soboto, 27. oktobra 1990 na Teološki fakulteti v Ljubljani.Udeležilo se ga je okrog stodvajset ljudi,ki so z zanimanjem poslušali tri preda- vatelje in zavzeto sodelovali pri pogovoru.

Ob spremenjenih družbenih razmerah v tem letu je bila 1.5.1990 ustanovljena Slovenska Karitas. V naslednjih mesecih so bile usta- novljene v ljubljanski, mariborski in koprski škofiji še škofijske Karitas.
Beseda Karitas se je nenadoma pojavila tudi v javnosti. Marsikomu je popolnoma tuja, mnogi z njo povezujejo predvsem denarna sredstva in razne objekte,v cerkvenih kro- gih pa je marsikje naletela na odpor in strah da bo poleg diakonije, ki se je ponekod že uveljavila, sedaj še ena nova struktura ali pa, da bo diakonijo celo spodrinila.
Vsem tistim, ki se bojijo tega, bi rada po- vedala tole. V bistvu gre pri diakoniji in pri Karitas za isto stvar, za dobrodelnost, ki je kot otipljiva oblika ljubezni do bližnjega temeljna razsežnost krščanstva. Z diako- nijo smo skušali nadomestiti Karitas, ki je v zadnjih petdesetih letih postala znana po vsem svetu kot organizirana dobrodelnost Cerkve. V novih družbenih razmerah želimo z ustanovitvijo Karitas omogočiti polno- pravno obliko dobrodelnosti v naši Cerkvi. Karitas povzema vse, kar je doslej delala diakonija. Po zgledu drugih oblik Karitas, zlasti mednarodne, bo v nekaterih primerih organizirala tudi materialne in finančne ob- like dobrodelnosti Cerkve na Slovenskem.
Komisije za diakonijo v okviru ŽPS naj na- daljujejo svoje delo kot župnijske Karitas.
Zanimanje za Karitas v družbi je vedno večje in vedno večja so tudi pričakovanja. Nenadoma naj bi Karitas imela domove za stare, otroške vrtce, organizirano pomoč na domu, hiše za noseče matere, imela naj bi tudi denar za vse, ki pridejo prosit za denarno pomoč itd. Ravno teh prosilcev za denar je veliko,prihajajo sami ali pa jih po- šiljajo od drugod, zelo veliko tudi iz župnij- skih uradov,v zadnjem času pa tudi vedno več iz centrov za socialno delo.Ljudje živi- jo v prepričanju, da ima Karitas zelo veliko denarja in da je tudi njen glavni namen dajati finančno pomoč.
Zato je prav, da se vprašamo, kaj Karitas pravzaprav je in kakšno Karitas želimo pri nas.
V latinščini pomeni pridevnik "carus" "ljub", "drag", "vreden". Kot samostalnik "caritas" je besedo uporabljal že pisatelj in filozof Cicero,da bi z njo izrazil plemenito ljubezen med gospodarjem in njegovimi podložniki. Že v najstarejših svetopisemskih prevodih so grško besedo agápe (= plemenita ljube- zen v nasprotju od erosa) v latinščini pre- vajali s "caritas" in naj bi pomenila tisto ljubezen, ki ima svoj izvor v Bogu, ki se je v njegovem Sinu prikazala ljudem in ki jo je v nas položil Sveti Duh. Prvi kristjani so uporabljali to besedo za bratski obed, ki so ga obhajali v povezavi z evharistijo, da bi si izražali medsebojno ljubezen.
Vsak človek je po krščanskem prepričanju ustvarjen po Božji podobi, zelo vreden in ga Bog tako ljubi, da je dal zanj svojega edinorojenega Sina, da bi ga odrešil. Zato lahko spoštovanje človekovega dostojan- stva s krščanskega vidika pomeni ljubezen do vsakega človeka, tudi če ta te ne za- služi ali je ne more zaslužiti.
Ljubezen je glavna zapoved za kristjane. Mora pa se obračati posebno k tistim,ki so ubogi, nevedni, bolni, nezaščiteni, telesno ali duhovno prizadeti. Karitas je tako bist- ven način življenja kristjanov, osnovna funkcija Cerkve sploh, ena tistih poti, po kateri postane Božja navzočnost v tem svetu po prazakramentu Cerkve otipljiva. Kristus sam nam je dal nalogo, da ljubimo drug drugega,kot je on nas ljubil.Ta nese- bična ljubezen,ki izhaja iz lastnega nagiba, služi,obdarja in prinaša pomoč, ima pa svoj izvor v Bogu, ki je sam ljubezen.
Karitas je bila kot izraz krščanskega prepri čanja navzoča že pri prvih kristjanih, toda šele 2. vatikanski koncil jo je postavil tudi v središče teoloških razmišljanj in krščan- ske zavesti ter poudaril posebno karitativ- no delo Cerkve in vernikov. Janez XXIII. je nekoč rekel: "Pri vsem, kar je velikega in pohvale vrednega na tem svetu, je živa in konkretna karitas edino, saj ostane in ... sveti do večnosti."

Že od začetka je krščansko občestvo po- skušalo udejanjati zapoved ljubezni do bližnjega. Iz Apostolskih del zvemo, da so postavili posebej sedem diakonov, da so opravljali karitativne dejavnosti krščanske- ga občestva v Jeruzalemu. V tem prvem času krščanstva je bilo karitativno delovanje tesno povezano z evharistijo in si je brez nje sploh ne bi mogli zamišljati. Iz knjige Nove zaveze zvemo tudi o dobro organizi- rani zbiralni akciji sv. Pavla, z njim so bolj bogata občestva pomagala revnejšim.
Že za cerkvenih očetov so nastale posebno v povezavi s škofovskimi sedeži in samos- tani hiše za karitativne dejavnosti. V Galiji so se v 5. stoletju razvili prvi sistemi žup- nijske Karitas. Ni naključje, da je že dolgo sv. Martin iz Toursa prispodoba karitativne dejavnosti, tisti Martin, ki deli svoj plašč z zmrzujočim beračem in vidi v sanjah Kris- tusa, oblečenega s tem plaščem, in sliši besede: "To si storil meni!" Za srednji vek je značilno, da je bila cerkvena karitativna dejavnost tesno povezana s svetno mest- no upravo in s tem pokazala, kako mnogo- tere so lahko možnosti v sodelovanju. Se- veda se je Karitas s tem spuščala v ne- varnost, da postane posvetna in bi morala opustiti svoj dosedanji način dela.
V začetku nove dobe stoji kot pionir in zgled za karitativno mišljenje in delovanje sv. Vincencij Pavelski (1581-1660). Z vpli- vom in zgledom svoje dejavnosti je pripo- mogel k nastanku vincentinskega gibanja in s tem do nove oživitve karitativnega dela. Številne kongregacije so sprejele za- misli Vincencija Pavelskega in se nesebično postavile v službo ljubezni do bližnjih.Tako so na večer pred industrijsko revolucijo nastale karitativne ustanove na najrazlič- nejših področjih dela.
Te ustanove, povezane z novimi idejami in pobudami,so bile v 19.stoletju nujno potre- bne,saj je industrijska revolucija prinesla s seboj mnoge nove probleme tudi na social nem in karitativnem področju, ki so zahte- vali hitro rešitev. Pomembne nove pobude za karitativne dejavnosti je dal 1891 pa- pež Leon XIII.,ko je izdal okrožnico Rerum novarum. Spoznali so potrebo po skupnem delu pri obvladovanju nastalih problemov in so si iz tega razloga prizadevali za zdru- žitev vseh karitativnih društev v eno samo organizacijo. Tako so že ob koncu 19.sto- letja ustanovili nacionalne "Zveze Karitas". Leta 1924 je bil ustanovljen prvi zametek Caritas Internationalis. Caritas Internatio- nalis, kakršno poznamo danes, pa je bila ustanovljena 1950.Od leta 1951 ima sedež v Rimu in zajema danes nacionalne Karitas vseh celin.Njen namen je hitro in učinkovito spoprijemati se z velikimi stiskami moder- nega sveta,takoj ko se pokažejo. lz njenih statutov je razvidno, da je njena glavna naloga širiti v svetu ljubezen do bližnjega in socialno pravičnost.
Caritas Internationalis predstavlja neke vrste konfederacijo okrog stotridesetih na- cionalnih Karitas v približno stopetdesetih državah. Največ zaslug za to,da je Caritas Internationalis nastala v današnji obliki,ima Monsignor Montini,poznejši papež Pavel VI
Tudi v Sloveniji je bilo pred 2. svetovno vojno veliko raznih oblik organiziranega karitativnega delovanja. Zelo žive so bile Vincencijeve konference. Te nam lahko še danes v marsičem služijo za model, kako organizirati župnijsko Karitas.
Po vojni je bilo organizirano karitativno de- lo Cerkve pri nas prepovedano. Kljub temu so mnogi verniki neorganizirano skrbeli za potrebne v svojem okolju. Bolj organizirano pomoč bližnjim je sprožil verski mesečnik Ognjišče s Predalom dobrote,ki je sčasoma postal mednarodno sprejeta oblika Karitas. Nov korak pri razvoju dobrodelnosti v naših župnijah je bila ustanovitev diakonijskih komisij pri ŽPS na pobudo sedanjega nad- škofa dr. Alojzija Šuštarja.
V zadnjih letih so se pojavljale še druge ob- like bolj organizirane pomoči ljudem v stiski Naj naštejemo samo nekatere: Bratstvo bolnikov in invalidov, Vera in luč, Kronika dobrega, Servis dobrote mladih, omeniti pa je treba še romanje v Lurd in pa številne redovnice,ki zelo nesebično negujejo mno- ge bolnike na domu,pa družinski svetovalni center Betanija, skupina za žalujoče itd.
Če pogledamo, kako je Karitas organizirana po različnih deželah, vidimo, da v različnih deželah različno uresničujejo Karitas, dia- konijo. V deželah Vzhodne Evrope, kjer so bile povojne razmere precej podobne našim so nastale v zadnjem letu velike spremem- be tudi na področju Karitas. Ustanovili so Karitas Poljske, Madžarske, Romunije,novo podobo pa sta dobili tudi Karitas v bivši Vzhodni Nemčiji in na Češkem, ki ju sicer niso nikoli prepovedali, je pa njuno delova- nje zašlo na stranski tir.
V deželah Evrope, kjer ima Karitas Cerkve že dolgo tradicijo,gre za dva temeljna kon- cepta:v Franciji in v Italiji posvečajo v prvi vrsti skrb vzgoji ljudi za medsebojno pomoč Karitas razumejo kot pedagogiko ljubezni do bližnjega.Delajo v glavnem s prostovolj- ci, težišče dela je na majhnih skupinah v župniji. V drugih deželah Evrope (Nemčija, Avstrija, Švica, Belgija, Luxemburg...) pa imajo močno razvito organizacijo z mnogi- mi projekti in ustanovami in tudi z velikim številom redno zaposlenih ljudi.Vendar tudi v teh deželah v zadnjem času razmišljajo, da bi nekako razbili to veliko organizacijo in bi več pozornosti posvečali prostovolj- cem, težišče dela pa prenesli na župnijo.

Z eno besedo lahko rečemo: tako Karitas, katere glavno prizadevanje bo lajšati člo- vekovo stisko,ne glede na njegovo versko, narodno ali kakršno drugo pripadnost.
Če bi bila Karitas samo ena od mnogih oblik socialne pomoči,bi rekli,da želimo Karitas,ki bo imela čimbolje organizirane razne oblike pomoči,ki bo znala pridobiti čimveč denarja itd. Ker pa razumemo Karitas kot temeljno obliko krščanskega življenja,ki mora skupaj z oznanjevanjem in liturgijo predstavljati celoto,mora biti Karitas veliko več kot sa- mo delitev denarja, organiziranje te ali one pomoči.Gre tudi za način ravnanja,za držo, po kateri prihaja med ljudi Veselo oznanilo. Gre za ustvarjanje vezi, odnosov.
Ko na novo začenjamo Slovensko Karitas, moramo imeti v sebi jasno predstavo, kak- šno želimo, poleg tega pa moramo živeti razpeti med dvema resničnostma: med ti- sto,ki dejansko tu je, razmerami, v katerih živimo, in pa med tisto, ki bi jo želeli imeti, za katero se nam zdi vredno prizadevati. Oboje je potrebno: da znamo živeti v real- nosti in sanjati o boljšem.
V skupini,ki se s Slovensko Karitas bolj učin- kovito ukvarja, smo se o tem veliko pogo- varjali. Tudi z drugimi, tako z direktorjem koroške Karitas dr. Viktorjem Omelkom, s predstavniki francoske Karitas in z glavnim tajnikom Caritas Internationalis.Mi moramo seveda poiskati našo pot. Tudi današnje srečanje naj bo takšno skupno iskanje na- še poti.
S Slovensko Karitas želimo odgovarjati na stiske, ki se pojavljajo v našem prostoru, z močmi, ki so nam na razpolago. Seveda še zdaleč ne bomo mogli odstraniti vseh težav niti ne mnogo, ampak samo nekaj. Težišče dela vidimo na delovanju župnijske Karitas, ki naj bi jo imela vsaka župnija.Nalogo Slo- venske Karitas in škofijskih Karitas pa vidi- mo predvsem v pomoči župnijskim Karitas pri izobraževanju prostovoljcev in multipli- katorjev, pa seveda tudi v nekaterih skup- nih akcijah, ki zajamejo vso Slovenijo oz. vso škofijo, kot je trenutno npr. graditev materinskega doma na Škofljici. Za dobro delovanje Karitas je treba najprej ugotoviti katere so najnujnejše potrebe v škofiji in katere obstoječe pomoči so že navzoče, nato pa narediti dober pastoralni načrt, v katerem so enakovredno zastopane vse tri razsežnosti: oznanjevanje, liturgija in dia- konija.
Vsi bi želeli imeti jasen recept, kako spra- viti na noge škofijske, župnijske Karitas. Stvar ni preprosta. Vedno sproti moramo iskati poti, kako se bomo tega lotili, vedno znova moramo budno spremljati potrebe v svoji okolici.Včasih se mi zdi,da se moramo pravzaprav šele učiti,kako odkrivati potre- be. Kako bomo začeli reševati potrebe pa je odvisno od ljudi, ki so pripravljeni delati, od njihove iznajdljivosti, od njihove sposo- bnosti,da k delu pridobijo še druge in s tem ustvarjajo občestvo. Pri tem delu imamo vedno občutek, da smo na poti in se nikoli ne moremo prepustiti zadovoljstvu,da smo naredili vse.
Če se torej vprašamo, kako naj začnemo s Karitas v škofiji,župniji, bi lahko rekli ta- kole:
• najprej najti skupino ljudi,ki je pripravljena delati;
• iskati potrebne v okolju, kjer živimo, od- krivati probleme na ulici; nato pa
• narediti pastoralni načrt, v katerem so vključene vse tri razsežnosti krščanskega življenja in v katerem so vključene tudi vse potrebe, ki smo jih odkrili; nato pa
• iskati nove sodelavce, prostovoljce in jih
• stalno izobraževati ter duhovno poglabljati
To so samo osnovni koraki, ki jih moramo narediti. Kako pa nam bo to uspelo, je od- visno od ljudi, ki pri tem sodelujejo.
Karitas je izrazito področje laikov,toda nu- jno je, da je župnik temu delu naklonjen in da vsi sodelujejo.

• Karitas, ki je tesno povezana z drugim krščanskim življenjem, oznanjevanjem in liturgijo;
• Karitas, ki si kot glavno nalogo zastavlja vzgojo ljudi za medsebojno pomoč, spre- minjanje mentalitete;
• Karitas, pri kateri glavno delo opravljajo prostovoljci;
• Karitas, katere načelo pri pomoči je PO- MOČ ZA SAMOPOMOČ;
• Karitas, ki zna ljudem približati zavest, da vsakdo od nas potrebuje pomoč in tudi nekako lahko pomaga;
• Karitas, ki zna graditi mostove med naj- različnejšimi skupinami ljudi;
• Karitas, ki prinaša upanje v še tako hude razmere:stiske ne moremo vedno premagati - pomoč je tudi v tem, da prizadeti stisko laže nosi, da zna s stisko živeti;
• Karitas,ki se zaveda,da je vsak človek v nekem smislu omejen in pri iskanju pomoči vedno v bistvu išče bližino drugega člove- ka,tudi kadar gre za razne oblike material- ne pomoči;
• Karitas,ki pomaga graditi odnose in živeti z njimi,ustvarjati vezi,skupnost, občestvo;
• Karitas, ki zna pričevati o Jezusu z dolo- čenimi dejanji, brez pridiganja;
• Karitas, ki zna sodelovati z drugimi, naj- različnejšimi institucijami, pri tem pa vedno ohraniti svojo samostojnost in se zavedati kaj je tisto "njeno", kar lahko daje drugim (upanje).

• Ustanavljanje župnijskih Karitas;
• pridobivanje prostovoljcev, sodelavcev;
• prebujanje zavesti o nujnosti vključitve Karitas v evangelizacijo pri duhovnikih;
• izdelava vzgojnih programov in oblik izo- braževanja za sodelavce;
• delo v javnosti: tisk, radio, televizija...

Končala bi s spoznanjem, do katerega sem prišla ob dosedanjem delu pri Karitas in tudi ob srečevanju s predstavniki Karitas iz drugih dežel.Iskati in najti moramo svojo pot, svoj način dela. Ne manjka nam pred- vsem denarja, pač pa ljudi. Zato moramo iskati možnosti, kako v ljudeh vsenaokrog prebuditi zavest, da so dolžni pomagati drug drugemu. Prepričana sem, da imamo med našimi ljudmi še ogromno neprebujenih rezerv, ki jih moramo najprej oživiti. Naši ljudje so pripravljeni pomagati.Samo vedno znova jih moramo na to spominjati. In kot pravi Jean Rodhain, ustanovitelj francoske Karitas,naša naloga je,da vse brezposelne v ljubezni do bližnjega spet pripravimo, da bodo delali. Če nam bo to uspelo,bomo kot narod bolj bogati in bomo lahko rešili mar- sikatero stisko. Če pa tega ne bomo znali, nam še tako velika pomoč od zunaj ne bo mogla pomagati.

"Dan po tem" (film) in nova paradigma

Ko se je Cerkev z II. vat. koncilom pričela prenavljati, je bila soočena z evforijo mo- dernizma.Ekonomski uspehi so bili na višku- vsi so bili prepričani, da revščine čez nekaj let ne bo več. Mladi so se osvobajali od ta- bujev "malomeščanske morale" in naznanjali skorajšnjo uresničitev ljubezni.Tudi popuš- čanje med blokoma je naznanjalo možnost svetovnega miru.
Toda ta čas se je danes bridko končal, saj nam eno za drugo izginjajo slepila o najbolj šem ekonomskem sistemu - revni narodi so še bolj revni in tudi bogate države so priče novim oblikam revščine, brezposelnost pa je šiba, ki tolče sleherno državo. Priče smo porušenju ekološkega ravnotežja in za ob- čutje smrti ni potrebno klicati v spomin Hirošime. Dovolj je, če pogledamo napise: voda ni pitna, prepovedano kopanje... V največji ekološki nesreči pa se je znašla človekova nravna vest.
Tako so človekove sanje o skorajšnjem sre čnem življenju danes v postmoderni dobi prepojene z občutkom bližine smrti, regre- sije in tožbe po izgubljenem otroštvu...
Soočiti se moramo s spremenjeno družbo in človekom ter k njima z evangelijem v roki pristopiti z novo paradigmo, to je z novim modelom ali vzorcem oznanjevanja, po ka- terem ali v katerem bosta lahko družba in človek sprejemala vero oz. postajala dov- zetna za svet vere.
Tej nuji za novim vzorcem se ne moremo izogniti, pa naj imamo v zakupu še toliko večnih resnic in tisočletja preverjenih sta- rih modelov in načinov,še toliko pokončnih. Če se nočemo kot slepci vseljevati v pogo relo hišo in tam nameščati svoja občestva če nočemo govoriti v veter,mimo živih ljudi njihovih duhovnih potreb in teženj, potem je nov vzorec v oznanjevanju za nas nujen kakor je potreben nov most, potem ko je starega z bregovi vred odnesla povodenj.

Mladi so ranljiva in izpostavljena vrsta dru- žbe, zato so najbolj dediči tega preskoka. Pravimo,da so otroci "new agea",nove dobe ki se odlikuje po odklanjanju avtoritete, institucije in birokracije,odklanjanju večnih resnic in uvajanju narcističnih alternativ, prakticiranju agnostične kulture spontanosti in naravnega vedenja brez moralnih spon. Na duhovnem področju pa zagovarjajo in snujejo novo planetarno religijo,brez vsakr šnih tradicij in institucij,avtoritet in dogem
Ta oznaka bolj ali manj pretežno velja za vso mladino, v njenih potrebah in težnjah - razen redkih izoliranih otočkov, ki jih še ni dosegla povodenj preskoka.
Nam je všeč ali ne, takšni so mladi oz.tak- šne oblikuje ali jih bo oblikovala nova doba To moramo upoštevati,kadar z evangelijem stopamo k mladim in jih skušamo vzgajati. Povsem jasno je, da je še zlasti zanje po- treben nov model oznanjevanja, ki jim bo razumljiv in ustrezen;seveda brez vsakršne avtoritarnosti, avtomatizacije in zmeha- niziranosti. Gre za model, v katerem bodo pred dogmatično vsebino vere v ospredju medčloveški odnosi,kakovost življenja, ko- munikacija,samozavest,mir in zdravo okolje v ospredju pa zavzemanje za "ponižane in razžaljene";gre za vzorec,ki ima v ospredju človeka v njegovi medosebnosti in huma- nosti in šele potem "zaklad verskih resnic".

Če si sedaj v luči tega novega vzorca za- stavimo vprašanje: Kakšna naj bo vzgoja mladih za karitativno delo, potem moramo ugotoviti, da je edino tovrstna vzgoja mo- žna in pristna, da jih edino takšna vzgoja za karitas lahko nagovori in izzove, saj ustreza njihovim potrebam po smislu, pri- padnosti, samozavesti, potrebnosti, ures- ničevanju socialnih kreposti in ubranega sožitja.Takšna vzgoja pa obenem ustvarja možnost uresničevanja evangelija prav po poti teženj in potreb mladih.
Za tovrstno uresničevanje evangelija pa je potreben obrat v naši mladinski pastorali, in sicer obrat od teorije k praksi, od apolo- getike k pričevanju, od obrambe Boga k obrambi človeka, obrat od enostranskega razumskega oblikovanja verskih resnic k učlovečenju (inkarnaciji) resnice.
Nova družbena stvarnost nam je odvzela možnost, da bi se izgovarjali, češ da ne moremo k takšnemu obratu. Porušila je zid žalovanja z nezmožnostjo tovrstnega priče vanja, pustila je za nami dobo mučeništva in zahteva vero v dejanjih,ki naj postanejo prepričljiva navzočnost Boga v medčloveš- kih odnosih, skozi katere postaja danes Bog Emanuel-Bog z nami; ne Bog nad zve- zdami, ampak Bog v človeku.
To pomeni, da moramo graditi in oblikovati vernost mladih ne več toliko na teoretično institucionalni ravni teoretičnih pastoralno vzgojnih programov, študijskih poglabljanj, tečajev ... ampak dati večji poudarek ver- ski izkušnji in praksi.
Verska izkušnja in praksa pa sta vezani na ta svet in človeka v njem. To se izkazuje in potrjuje predvsem v reševanju perečih zadev sveta (ekološke zadeve, ekonomske težave, napadalnost, avtomatizacija) in v reševanju skrbi pri članih družbe. V tem svetu namreč predstavljajo poseben za- krament Božjega razodevanja prav obrobni bratje in sestre. Zato je nov vzorec pri vzgoji mladih prav usmerjanje in vzgajanje k temu zakramentu Božjega razodevanja, saj jih tako najbolj gotovo vzgajamo in us- merjamo k tistemu poslednjemu razodetju Kristusa,ko se nam bo razodel kot ubogi brat in delivec večnosti hkrati (prim. Mt 25,40).

Kakšen izziv in kakšne možne oblike tovrst- ne verske izkušnje in prakse za mlade nam nudi naša nova družbena stvarnost?
Najprej lahko ugotovimo, da nam spreme- njena družbena stvarnost pri nas nudi vsa možna družbena torišča za uresničevanje krščanskega etosa; predvsem pa je tu naša družbena stvarnost s socialno bedo, duševno in duhovno stisko, stehniziranimi osebnimi odnosi, strahom pred vojno ter z onesnaženim okoljem,ki je poseben izziv in možnost še zlasti za mlade.
Vzgajati mlade za karitativno delo pomeni osvetljevati jim ta področja in jih neposred- no usmerjati nanja,da pomagajo pri prema- govanju težav v naši domovini in človeka v njej.
To pa pomeni mlade iz prijetnih in samo- zadostnih zaprtih mladinskih in študentskih skupin ter različnih občestev razpošiljati naprej, kakor je Jezus razposlal svoje uče- nce (prim. Mt 10,1-17):
• pošiljati jih moramo naprej k njihovim vr- stnikom,ki so v stiski, osamljenosti, obupu, pa tudi v materialnih težavah;
• pošiljati k ostarelim v pomoč pri prema- govanju njihove fizične in duševne nemoči, bede, osamljenosti in odvečnosti;
• pošiljati mlade k navezovanju stikov z alkoholiki, narkomani, obolelimi za aidsom, brezposelnimi,spolno drugače usmerjenimi...
• pošiljati jih v bolnišnice,domove za inva- lide in ostarele, v umobolnice,v zapore, da tja prenašajo dokaze pričevanja krščan- skega življenskega sloga;
• pošiljati in pritegovati k soustvarjanju vzgojnih programov, učnih načrtov, da po- vedo, kaj želijo,kaj potrebujejo in za kaj se zavzemajo;
• pošiljati jih tja,kjer uničujejo možnosti za življenje, kjer oskrunjajo naravo, da prote- stirajo in popravljajo grehe očetov;
• pošiljati jih tja, kjer teptajo človekove pravice,da se zavzamejo in obvarujejo po- sameznika;
• pošiljati jih, da se solidarno zavzemajo z vsemi, ki si prizadevajo za mir in sožitje drugačnih in drugačnosti;
• pošiljati mlade kot novinarje in tožilce dru- žbenih razmer, da bodo v javnosti o tem, kar vidijo, slišijo in doživljajo, oporekali ter zahtevali na glas, obenem pa s konstruk- tivno kritiko pomagali vzpostavljati social- no-moralno življenje, z jasnim opominom k spreobrnitvi zavesti celotne družbe.
Seveda nam mora biti jasno,da takšna vzgo- ja in takšno delo z mladimi zahtevata čas, ljudi in sredstva. Toda če v celotni družbi tega ne bomo pripravljeni žrtvovati, če se zanje ne bomo zavzeli, nas bodo razmere prisilile,da se bomo morali.Ob rastoči brez- poselnosti se večata apatičnost in zločin- ska dejavnost. Ni naključje, če morajo za- hodne države povečevati policijski aparat, razširjati zapore in povečevati zdravstveno oskrbo zaradi mladinskega prestopništva. Brezposelnost mladih ni trenutni spodrsljaj gospodarstva, pač pa socialna stalnica, ki jo pa v novih družbenih razmerah lahko od pravimo z dejavnostjo mladih - ena izmed njih je gotovo karitativno delo, kjer se po- leg delne zaposlitve mladi oblikujejo v ose- bnosti in počlovečujejo sebe in druge.
S takšno preusmeritvijo vzgoje mladih se seveda pojavlja strah pred stranskimi pot- mi in omejitev krščanstva na humanizem. Takšen strah bi bil na mestu,če bi jih usme rjali zgolj v aktivizem in bi naše ustanove postale zgolj servisi za pomoč v socialno- moralnih zadevah. Če pravi apostol Jakob, da "je vera brez del mrtva" (Jak 2, 26), pa po duhovni izkušnji tudi velja,da dela,ki se ne napajajo v duhovnosti,ki jih ne osmišlja molitev, lahko zdrsnejo v aktivizem brez srca. Zato moramo tudi pri tem obratu v vzgoji mladih upoštevati staro načelo: ora et labora, ob tem pa vendarle ostaja dej- stvo, da prinaša vsak nov korak tveganje, toda kakor izraelsko ljudstvo ob odhodu iz Egipta, tako tudi mlade na njihovi poti iz privatne vere v skriti kamrici srca v dejav- no zavzeto vero spremlja Božja obljuba z besedo Jahve, ki jo lahko tudi prevajamo: "Jaz bom tam,kjer boš ti," in ki dobi v bož- jem Sinu še bolj izrecno obliko: "Jaz sem z vami vse dni do dovršitve sveta" (Mt 28,20c)

KAKO ORGANIZIRATI KARITAS V ŽUPNIJI

Sedanje stanje

Drugi vatikanski koncil je pred slabimi tride- setimi leti poskušal prinesti v vesoljno Cerkev novega duha in je zato v prvi vrsti skušal oživiti ali na novo ovrednotiti tri elemente, na katerih sloni in iz katerih živi krščansko življenje: oznanjevanje,liturgijo in diakonijo
a) Pri oznanjevanju je v ospredje posta- vil Sveto pismo (protestantsko dediščino) kot temelj, na katerem kristjan gradi svojo duhovno stavbo. Gre za velik preobrat iz juridično-pravnega gledanja, ki je slonelo na strogih cerkvenih predpisih, na drugač- no evangeljsko gledanje na življenje skozi očala krščanske ljubezni. Dokaj hitro smo v našem slovenskem prostoru dobili nove prevode Svetega pisma v domačem jeziku in strokovne pripomočke. Smo pa še več- krat začetniki glede miselnosti in še vse preveč moralistično gledamo na življenje, namesto da bi v polnosti zaživeli po evan- geliju in bili kvas in sol.
b) Glede liturgije,drugega temelja krščan- stva kot duhovne hrane,smo živo doživljali zakramentalno prenovo prek domače bese- de in nekoliko prilagojenih raznih obredov pri delitvi zakramentov.
Prek obredja in domače besede se lahko verniki bolj celovito in doživljajsko hranimo z Božjimi darovi in obenem prekvasimo se- be, da bi postali "novo testo". Tam, kjer predpisi prednjačijo, npr.pri maši, pred člo- vekovo razpoloženjsko in doživljajsko držo, delamo blokade ali zapiramo pota Božjim darovom v človekova srca.
c) Glede tretjega temelja, diakonije, kot najbolj pomembnega pri gradnji naše krš- čanske osebnosti in bratskega občestva, smo šele na začetku.
Diakonija (karitas) se sicer hrani ob liturgiji in evangeliju, kaže pa se v našem vsakda- njem življenju.
Služenje bližnjemu je test naše vere in na- še orožje. Po njem je postala prva krščan- ska skupnost privlačna in prepričljiva. Za ceno življenja so služili drug drugemu in v neposredni okolici.
Diakonija - KARITAS - bratsko služenje je izraz živosti naše vere,izraz živosti občest- va, izraz živosti župnije; tu se ne da dosti sprenevedati:Smo živo občestvo ali nismo! Cerkev je velikokrat v svoji zgodovini po- pustila v svoji služeči drži in se bolj oklepala moči in oblasti, kot da bi bila služila malim in ubogim. Takrat se je njen nauk sprevra- čal v ideologijo, liturgija v golo obredje.
Danes ogrožata krščansko služečo držo dva malika:potrošna miselnost in individualizem: dosti nevarnejša sta kot ateistično-komu- nistična miselnost, ki se razkraja že po sto letih rojstva. Malika ju imenujem zato, ker gradita človekovo srečo na lažnih upih. Oba sta se vgnezdila v naše družine, naše skupnosti, naša župnijska občestva.
Potrošna miselnost se izraža v župniji v prizadevanju za boljši standard župnije. Veliko preveč energije vlagamo v obnovo ali gradnjo cerkva, veroučnih in župnijskih prostorov, kot da je to ogledalo vernosti župljanov. In v tem je prevara ali celo beg od gradnje žive farne skupnosti.Koliko ener gije trošijo župniki,ŽPS za zidave! Koliko pa preklečijo v njih ali koliko časa uporabijo v njih za srečanja z "majhnimi in ubogimi"?
Individualizem - samozadostnost obrača naš pogled od bližnjih in v ospredje posta- vlja le lastni jaz. Počasi nas odtujuje od drugih, celo od najbližjih, zato prepuščamo tudi v župniji skrb za sofarane župniku,ka- tehetom ali ŽPS. Ne čutimo potrebe, da bi se vključili v kako skupino, ker bi to lahko zamajalo našo samostojnost. Pridemo k maši, zasedemo svoj prostor in ne motimo drugih.Župnika poiščemo v primeru kake po- trebe.Pripravljeni smo le minimalno spolniti svoje dolžnosti,poravnati račune -nočemo se vtikati v druge in drugih ne pustimo do sebe.
Zaradi gornjih dveh malikov in tudi zaradi ateistične miselnosti, ko so bili vsi trije elementi vsak po svoje naperjeni proti slu- ženju bližnjemu,je karitas v naših župnijah še na začetku. Ni čudno, če so sicer lepa župnišča postala le servisi, odprti le dolo- čene ure,če župniku mnogi verni ne prizna vajo vloge "pastirja", ker se mu ne zaupajo ali odpro v svoji notranjosti, ali pa župniki te vloge ne znajo opravičiti v življenju. Smo v slepi ulici?

Pred nekaj deset leti smo ustanovili ŽPS kot organ, ki bi naj bil desna roka župniku. Ti so postali več ali manj operativni ali orga- nizacijski organ župnije in le malo kje živo občestvo, ki bi potegnilo druge v svoj tok.
Zgovorna pa so razna duhovna gibanja (ognjiščarji, neokatehumenat, prenova, kres...), razne skupine zakoncev in mladih, prenovljene redovne skupnosti,ki so v žup- nijskem ali medžupnijskem merilu postala živa, zgovorna. Njihova živost se seveda testira po karitativni drži in ne po gradnji standarda župnije ali priznavanju klasičnih hierarhičnih cerkvenih struktur ali vrednot. Njihova živost je tudi v tem, da znajo iti nenasilno mimo tega, kar je preživelo ali je slepa ulica.
Pomembno je, da so ta gibanja, skupine in skupnosti prerasla v občestvo (razvila pri- padnost,vsakemu priznala vlogo navznoter, navzven, našle svojo dejavnost, se znova in znova poglabljala v evangelij), ki v os- predje postavlja evangelij in ne njih.

1. Prednostnega pomena je dati možnost razvoja kakšnemu duhovnemu gibanju, skupini ali skupnosti, ki je preraslo v občestvo, pa naj to deluje v župnijskem ali medžupnijskem merilu. Prednost v žup- nijskem merilu je ta, da je le osredotočeno na župnijske potrebe, medžupnijska obče- stva pa prinašajo več razgibanosti in od- prtosti, kar je tudi dobro.
Ni občestva brez karitativne dejavnosti. Dejavnost za majhne in uboge kaže hojo po evangeljskih poteh. Sicer se občestvo sprevrže v ideološko skupino, ki se izživlja v velikih debatah,ali pobožnjakarstvo,ki se fanatično samozadovoljuje v dolgih molitvah
Obe smeri sta slepi ulici, ki se odtujujeta med seboj, krnita razvoi,na zunaj sta pa v "pohujšanje", zato peljeta v prepad. Velika hiba bi bila za župnijo, če v njej ne bi imeli nobenega majhnega občestva,ki bi kot živi studenec napajal najbolj žejne.
Vztrajati pri tem, da je cela župnija živo občestvo, je samoprevara,ker negujemo le klasično strukturo,ki je mrtva ali le zunanja brez živih jeder. Več živih jeder -občestvo naredi živo tudi širšo farno skupnost.
Diakonijska skupina v okviru ŽPS bi morala pritegniti nove člane, se osamosvojiti, po svoje dozorevati, najti stalno dejavnost in tako postati občestvo. Obiski doma osta- relih dvakrat letno z majhnimi paketi še ni prava dejavnost - ker se ni razvil oseben odnos do nekoga, ki je majhen in ubog in bi le ta oba povezoval in bogatil.
2. Župnišča bi morala postati dom za vse ne pa servis za določene ure. Zgradili smo lepe župnijske stavbe,ki so faranom in žu- pnikom v ponos, smo jih pa tudi zaprli pred drugačnimi -asocialnimi ljudmi. Skoraj ne poznam župnišča, kjer bi lahko vsak "pote- puh" našel kotiček, bil deležen pozornosti, primerne postrežbe,lahko prespal... znamo pa postopače odpraviti na hitro in jim dati hrano na hodniku...Vso pozornost smo na- menili oznanjevanju in naredili več učilnic in kabinetov z modernimi pripomočki;ali liturgiji in za to uredili poleg cerkve še kapele za manjše skupine... pozabili pa smo na kari- tativen prostor-majhno sobo za klošarje ali vaško-mestne razgrajače s svojim vhodom odprto ves dan in pozno v noč... Verjetno se pa najbolj bojimo deliti del svoje oseb- nosti z majhnimi in ubogimi,ker niti ožji žu- pnijski kader ni vzgojen v to smer.Župnijski dom bi moral biti več kot socialna ustanova in živa občestva v župniji morajo na tem delati,da najdejo v njem dom tudi drugačni - asocialni. V Ljubljani je trenutno tisoč študentov brez stanovanja!!!
3. Prizadevajmo si, da se bomo znali približati ljudem in gojiti topel odnos do stiskanih in trpinčenih - tistih v župniji, za katere bližnji sorodniki ali državne ustanove ne skrbjio ali niso sposobne zanje skrbeti. Vse več je med nami npr. otrok, ki so dan za dnem na ulici, ker tako rekoč nimajo doma. Staršem so v napotje ali jih motijo. Nimajo nikogar, ki bi jih toplo nagovoril, se pošalil, jih pobožal, pohvalil... Vse več je ločenih ali trpinčenih mater, ki nimajo več moči,da bi iskale pomoč pri raznih ustano- vah ... Starši, ki so jih otroci zapustili, ne- ozdravljivo bolni, ostareli in še in še... Kar nenadoma je pred nami cela paleta mož- nosti. Na nas je le, da prvi pristopimo, pri- nesemo komu košček sreče s toplo besedo prijaznim nasmehom, golim poslušanjem!
4. Osebna in življenjska povezava z državnimi institucijami za "uboge", ki so na področju župnije. Država odpira vrata Cerkvi, a verni se bojimo vstopiti. Navadili smo se,da država poskrbi za revne,za bol- ne, za motene, za prizadete, in kritiziramo, če je bilo v teh ustanovah premalo človeš kega.Sedaj pa nimamo časa zanje,ker nam je individualizem - samozadostnost zlezel pod kožo. Postati prijatelj nekomu,ki mu je bil vzet dom - to pomeni veliko časa,moči, ljubezni, deliti, dajati ... in se tudi znati bogatiti ob majhnih.Koliko možnosti za kari- tativno delo v domovih za duševno priza- dete, domovih za ostarele in kako malo je živa služeča razsežnost v teh sredinah. Ni problem zbrati nekaj denarnih sredstev za pomoč zavodu, težko pa je gojiti človeške odnose z ljudmi v domu, živeti ali zadihati z njimi.
5. Razviti prostovoljno delo za potrebne ljudi. V naših župnijah smo opravili veliko prostovoljnega dela za razna gradbena dela: koliko dni so mnogi farani žrtvovali. Na prste ene roke pa bi lahko prešteli, ko- liko dni v letu žrtvujemo za sočloveka. To, kar je bilo pred nekaj deset leti izraz vaške skrbi, da so sovaščani pomagali ljudem v stiski, tega se moramo v potrošni družbi načrtno šele učiti. Tudi po naših župnijah moramo ustvariti mrežo prostovoljcev,ki jih bo vodila strokovna - zrela oseba, jih ne- nehno spodbujala,da bodo potem sami pri- stopali k različnim ljudem v stiskah; ali se samo organizirati v majhne skupine,ki bodo komu v pomoč.
Pri tem prostovoljnem delu gre za organi- zirano obliko pomoči pod strokovnim vode- njem. Ta pomoč je lahko svetovalna npr. v zakonskih težavah, inštrukcijska, npr. za kakšen šolski predmet, ali materialna, npr. podaritev oblek,obutve, priprava ozimnice, ali pomoč v osnovnih potrebah npr.iz trgo- vine prinesti blago... Seveda je pogoj za uspešno prostovoljno delo, da so prosto- voljci zdrave osebnosti, da pri tem delu ne rešujejo sebe, ampak drugim pomagajo, dokler se ne postavijo na lastne noge.

Naštel sem pet možnosti KARITATIVNEGA dela po župnijah. Marsikje so že razvite stvari,ki jih ne omenjam - hvala Bogu,mar- sikje pa smo na začetku zaradi omenjenih treh ovir.
Pomembno je,da si upamo biti ŽIVA CERKEV - SOL IN KVAS in gotovo bo med nami cve- tela KARITATIVNA dejavnost za majhne, danes v takšni, jutri v drugačni obliki.

DAŠ LAHKO LE TO, KAR IMAŠ

Mnogi ljudje še vedno pozabljajo, da je zdrav in močan jaz pogoj, da se lahko kdo odrešujoče in zdravilno približa drugemu človeku. Krepitev lastne osebnosti je zato izziv,da postane človek sposoben za osvo- bajajočo predanost.Človek mora znati spo- znati lastne želje, sanje, upanja, bojazni, čustva,potrebe, sposobnosti,meje ... Tako bo sposoben za srečanje. Zato bi si morali še veliko bolj prizadevati za krepitev jaza, to upoštevati pri vzgoji, predvsem tudi pri religiozni vzgoji,pa tudi pri poklicnem spre- mljanju ljudi, ki pomagajo drugim ljudem. Seveda bomo vedno znova tudi našli ljudi, ki se tem prizadevanjem spretno izognejo, iz kakršnihkoli razlogov že, jim nadenejo etiketo "egoizem" in jih skušajo celo ovirati Včasih se za tem skriva tudi težnja po pre moči nad drugim, po tem, da bi ga spravili v odvisnost, zato je razumljivo, da se ne bojijo ničesar bolj kot človekove odraslosti in njegove samostojnosti ter trdnosti. To se dogaja takrat, kadar se za težnjami po moči skriva šibek jaz.Ker so ravno idealisti- čno naravnani ljudje tudi zelo občutljivi, jih zelo pogosto skušamo obvladati s privzgo- jenimi občutki krivde. Zato je treba ljudem ki pomagajo drugim in se zanje žrtvujejo, nuditi posebno pomoč pri iskanju in krepitvi identitete.
Zanimivo je povprašati partnerje,ki se med sabo dobro razumejo, na čem temelji to razumevanje. Še vedno je zelo razširjeno mnenje, da partnerstvo najbolje uspeva takrat,če en del prevladuje in se drugi po- korava. V resnici pa je partnerstvo najbolj človeka vredno in daje največji občutek polnosti takrat, kadar imata oba partnerja močan jaz in sta zato oba sposobna za dober odnos.
Vedno, kadar hočemo pomagati, v bistvu začenjamo partnerstvo. Če sestre,negovalci, zdravniki,terapevti, duhovniki ... postanejo partnerji trpečega, bolnega, žalujočega, umirajočega človeka,se ta lahko ob načinu kako pristopajo k njemu, počuti kot človek in nagovorjen v svojem dostojanstvu. To pa pomeni, da mora tisti, ki hoče narediti veliko za druge, narediti veliko tudi zase. Kjer ne moremo več jasno spoznati meje med JAZ in TI, nastane nezdrav kaos, ki razoseblja, ponižuje in žene pogosto v ob- čutek nesmisla. Izraz tega nezdravega razvoja je lahko pomešan in zamešan "MI"; "mi", ki ni izraz partnerstva,ampak rezultat drže,v kateri niti jaz niti ti resnično ne šte jeta. - "MI vse to lepo žrtvujemo!" (Kdo je tisti, ki žrtvuje?) "Jutri bomo MI operirali!", (Kdo je mišljen?). Tako in podobno zvenijo potem izjave,kjer se pri najboljši volji ne da več spoznati,kdo resnično je JAZ,TI ali MI.
Vsaka pomoč pri zdravljenju ljudi mora vključevati krepitev jaza vseh,ki so tu zra- ven, da lahko človek, ki pomoč potrebuje, doživi,da ga jemljejo resno, spoštujejo, ga spodbujajo in spremljajo.

JESENSKI LIST IZ DNEVNIKA

Zdi se mi, da še nobeno jesen ni bilo toliko zanimivih prireditev kot letošnjo. Vrstijo se proslave, razstave, mitingi, sejmi...
Ni čudno,da se je tudi naša družina odločila obiskati obrtni sejem. Odpravili so se lepo jesensko nedeljo in me,prvič odkar boleham pustili samo doma. Tiho sem obsedela na sončni klopi pred hišo in razmišljala: "Ali jim ne zamerim, da si želijo nemoteno ogledati sejem in se seznaniti z mnogimi dosežki prizadevnih in delovnih ljudi? Ali jim lahko zaviram željo po doživetju in ali jim smem očitati, ker so zdravi in vedoželjni?"
Vedno trdim, da sem razumna in se trudim biti samostojna. Le zakaj prav danes tako zelo boli? Zakaj zadržane solze tako skelijo in misli nočejo ostati na varni klopi pred hišo? Spremljajo jih in natančno vem,kaj se dogaja. Sedaj so na polovici poti in slaba vest, ker so me pustili doma, se oglaša pri vsakem po svoje. Sin šofira,paziti mora na cesto in ugotavlja: "Mami takega napora ne bi vzdržala. Bolje je,da je ostala doma. Sicer pa bi lahko šla tudi z nami." Hči sedi zadaj in si molče očita:"Zakaj nisem ostala pri mami? Saj mi sploh ni za ta sejemski di- rendaj!" Mož kara oba: "Le zakaj sem vaju poslušal? In kakšen promet je danes! Saj niti parkirnega prostora ne bomo dobili! Kakšne skrbi si bo delala mama, če se ne bomo pravočasno vrnili domov! To je prvič in zadnjič, da sta me pretentala."
Ob misli na svoje tri se moram skozi solze nasmehniti.Nisem z njimi in vendar jih zapo slujem. Kako tolažljiv občutek je to! Bojim se dne, ko se bodo odpeljali in se ne bodo spomnili, da sem ostala doma...
Ko se bodo danes vrnili, jim bom povedala, da sem srečna. Srečna sem, saj vem, da mislijo name.Prosila jih bom,naj jih nikoli ne preganja slaba vest, ker to ni moja želja. Lepo je,da me pogrešajo in da se tu in tam spomnijo, kako željno jih pričakujem Molim, da bi se zdravi in zadovoljni vrnili domov. Čakala jih bom, čeprav na klopi pred hišo ne bo več sončno. Čas imam.

P.s. Da bo list poln, prilagam še svoje pesmi. Morda vam bodo všeč?

Brez korenine
so veje brez koristi.
Brez srca
roke nimajo moči.
Brez duše
nihče ne živi.

Ponižna sem,
ker vem,
da se brez moči
dvigniti ne morem.
Ponižna sem,
ker vem,
da nič dragocenega
v meni ne obstaja.
Ponižna sem,
ker vem,
da le v praznino duše
milost kdaj pa kdaj prihaja.

J. S.

SCLERODERMIA SYSTEMICA

Sclerodermia systemica je kronična bolezen, ki se navadno prične počasi in neopazno. Bolniki lahko dalj časa opažajo, da jim po- stanejo roke na mrazu voščeno blede, ali pa samo posamezni prsti rok.V drugem pri- meru pa roke oziroma prsti na mrazu pomo drijo. Ta pojav spremljajo bolečine (pare- stezije). Pogosto bolijo tudi sklepi rok. Te težave lahko za nekaj časa izginejo in se spet pojavijo.To lahko traja mesece dolgo, tudi leta.
Tudi prve spremembe na koži se običajno pojavijo najprej na prstih rok. Koža posta- ne napeta in se ne more več privzdigniti v gubo. Prsti postajajo v gibanju omejeni in končno ostanejo rahlo skrčeni. So tanki in zašiljeni, na konicah se v mrzlih mesecih pojavijo boleče ranice,ki se zacelijo z braz gotino,nohti lahko sčasoma izginejo. Vzpo- redno se javljajo tudi spremembe na obrazu Tudi koža na obrazu postane napeta in mimike skoraj ni več. Usta se zmanjšajo, na koži obraza se pojavijo drobne žilice in obraz dobi tipičen (ptičji) videz.
Sistemska sklerodermija se pojavlja v raz- ličnih odtenkih. Opisana varianta se ime- nuje acrosclerosis in dokaj ugodno poteka.
Koža pa lahko postane napeta in trda tudi na drugih delih telesa: na podlahteh, nad- lahteh, stopalih, golenih, stegnih in trupu. Ta oblika je hujša.Najbolj boleč pa je scle- rodermatomyositis; tu so spremenjene tudi mišice.
Tudi notranji organi so prizadeti: najpogo- steje pljuča,prebavni trakt (vključno ustna votlina in požiralnik) ter ledvice - lahko pa tudi drugi organi. Sorazmerno pogost sim- ptom je zaradi tega nekoliko težje dihanje in težave pri požiranju trde hrane. Drugi simptomi pri notranjih organih so možni, a so bolj redki (ledvice, arterije, srce). Zato le redko vidimo hujšo splošno prizadetost.
Potek je torej kroničen in bolezen počasi napreduje do konca življenja z izjemo red- kih primerov, ko se spontano umiri.
Vzrok za sistemsko sklerodermijo je nepo- znan. Danes jo prištevamo med avtoimun- ske bolezni. Še vedno tudi ne obstaja kakšen specifičen test, s katerim bi lahko v zelo ugodnem obdobju bolezni ugotovili diagnozo. Kasneje so v serumu pozitivni testi,ki so značilni za avtoimunske bolezni. Kadar pa je klinična slika že razvita,je zelo tipična, diagnozo pa lahko potrdimo še z biopsijo (odvzamemo košček tkiva).
Bolnike s sistemsko sklerodermijo ali pa s sumom nanjo za nekaj časa hospitaliziramo Kot najuspešnejše so se izkazale kure z injekcijami penicilina, včasih prav na za- četku bolezni dajemo še hortihosteroide in antimalarike, zraven še sredstva za razšir- janje žil in vitamine. Tak bolnik praviloma ostaja pod redno kontrolo dermatologa ali ustreznega specialista (npr. revmatologa, nefrologa, pulmologa itd.), če so večje te- žave pri kakšnem notranjem organu.
Prav gotovo so bolniki s to boleznijo invali- di -večji ali manjši- in potrebujejo navadno ob sebi pomoč. Ker omenjena terapija ni vzročna, tudi bolezni ne pozdravi, pač pa stanje samo nekoliko izboljša ali za nekaj časa ustavi napredovanje bolezni. Zato je še toliko bolj pomembna fizikalna terapija; to bolnik lahko izvaja tudi sam ali pa po- magajo domači: gretje obolelih predelov, masaža, tople obloge (parafinski zavoj), kopanje v topli vodi,gimnastika in podobno
Za konec bi omenila še cirkumskriptno skle rodermijo (sclerodermia circumscripta). Po koži na katerem koli delu telesa se lahko pojavi eno ali več različno velikih žarišč, ki so precej ostro omejena, koža pa je spre- menjena enako kot pri prejšnji bolezni. Po- membno pa je,da notranji organi niso zajeti zato tudi bolniki niso splošno prizadeti. Pri- meri,da cirkumskriptna sklerodermija preide v sistemsko, so izjema.

dr. Marta Penko

KAKO SMO SI RAZLIČNI

Odmev na pismo
PRIJATELJA VEDNO POTREBUJEŠ iz št. 5, str.29

Kolegici sva - obe sva dolga leta poučevali mladino: vi prvčke, jaz pa tiste,ki so zapu- ščali šolske klopi in vstopali v življenje - v službo ali pa v višje in visoke šole. Vi ste že dočakali pokoj,jaz pa ga bom v kratkem času.
Pišete,da ste žalostni,ko je letošnji prvi dan šole prvič zazvonil šolski zvonec brez vas. Brez vas so novi malčki stopili skozi šolska vrata. Tako radi ste bili v šoli, danes pa vas nihče več ne potrebuje in novi šolarčki sploh ne vedo za učiteljico Jelko, ki ji je delo z otroki pomenilo življenje. Razmišljali ste in jokali: "Zakaj prav jaz?" Zakaj prav vi? Če prav razumem vaše pisanje,je prišel za vas čas upokojitve. Čestitam vam in ve- selim se z vami,da ste bili v šoli tako srečni gotovo so vas tudi otroci imeli radi, in da ste zdaj dosegli zasluženi pokoj. Koliko jih je, ki jim vse to ni bilo dano! Slabo so se počutili v šoli, ali pa so obnemogli že preje zaradi bolezni, nekateri so celo že umrli.
Jaz se veselim pokoja, pa čeprav sem bila tudi rada v šoli. Domišljam si,da so me tudi učenci imeli radi, saj nikdar nisem imela z njimi kakšnih večjih težav. Vesela sem,ka- dar katerega izmed njih srečam-pa čeprav jih ne spoznam več vseh - na tisoče jih je. Če me pa kateri ustavi, mi pomaga, da se ga spomnim in navadno se nama to posre- či. Sama od sebe se zares spomnim le naj- pridnejših in najbolj lenih - tistih, ki so mi življenje sladili, in tistih, ki so mi ga grenili, pa čeprav sem imela vse enako rada. Ve- sela sem, da je večina izmed njih uspešnih v življenju. Pravzaprav bi najraje zapela hvalnico Bogu za vse te učence, za vsa ta lepa leta, ki sem jih preživela v svojem po- klicu.
Leta v šoli so namreč resnično lepa,ko uče- nci rasejo ob učiteljih,dorasejo in odrasejo šoli in odidejo v življenje. Seveda pa to ne more večno trajati,ker tudi mi nismo večni, tudi za nas pride čas pokoja.
In veselim se tega svojega tretjega življe- njskega obdobja! Veselim se jutra,ko mi ne bo več treba zgodaj vstajati in hiteti v šo- lo; ko se mi ne bo treba na pragu razreda znebiti vseh domačih skrbi, ki so me objele spet takoj, ko sem se vrnila iz razreda. Ko mi ne bo treba takoj po šoli nakupovat in priti še pravi čas domov! Ko mi ne bo treba dan za dnem popravljati šolskih nalog in se pripravljati za šolo! Pa sem vse to rada de- lala! A sedaj je čas, da delam kaj drugega: da bom končno pospravila svojo pisalno mizo,omaro in vse stanovanje -da ne bodo ležale knjige in zvezki vsepovsod. In pred- vsem, da bom imela več časa za svojo prizadeto hčerko! Tega se najbolj veselim. Odzdaj bom samo njena... Nič več ji ne bo treba svoje mame deliti z mojimi učenkami in učenci, čeprav bodo tudi oni še nadalje ostali moji otroci.
Draga Jelka, saj ne mislim biti za zgled, še manj za vzor, ker niti malo nisem vzorna, a morda vam lahko pomagam s svojim zado- voljstvom,da bom končno lahko več doma.
Če nimate lastne družine, boste lahko pre- gnali svojo osamelost s tem, da boste po- magali preobremenjenim mamam v svoji so- seščini.Vsaka vam bo hvaležna,če ji boste za kratek čas popazili na otroka ali pa če boste pomagali napisati nalogo njeni šolarki Boste videli - kmalu bo pri vas prava šola "tete Jelke".
Kar pa zadeva najini naslednici,bodiva pre- pričani,da bosta znali vse najine šolske pri pomočke prav tako dobro uporabljati, kot sva to delali midve, morda še bolje,ker sva medve kar gotovo že malo zastareli s svo- jimi šolskimi metodami. Morda bodo najini pripomočki, pa čeprav sva jih tako ljubeče izdelovali,romali v koš,pa kaj zato,verjetno bodo novi lepši in boljši - bolj sodobni...
Vesela bi bila vašega odgovora. Srečno!

Eva

Prijatelj navadno sedi v isti klopi
in gleda enake reči kot ti.
Prijatelj se nikoli ne zmoti
in noče besede, ki zaboli.
Prijatelj je tisti, ki čaka,
ko vse drugo zbeži.
Prijatelj je tisti, ki nikoli
na tebi ne preizkuša pesti.
In končno, pravi prijatelj je vedno
tam, kamor ne upaš sam.

(Saša Vegri)

Iskala je prijatelja. Tistega, ki ji bo toplo stisnil roko v pozdrav,ki ji bo s svojim pogle- dom rekel:"Vesel sem,da te vidim!" Takega prijatelja, ki ji bo v težavah stal ob strani, ki ji bo pomagal iskati tišino, srečo, mir, v katerem začutiš Boga ...
Našla ga je.Našla ga je v Šentjakobu.Ne da bi se zavedala, je njeno srce sprejelo več prijateljev. In vsak od njih je v sebi nosil čudovito bogastvo-VESELJE.Skupaj z njimi je na začetku duhovnega vikenda pri maši darovala želje, pričakovanja, trpljenje, bo- lečino ...
Že prvi večer jo je čakalo presenečenje - pred njo se je pojavil oktet škofijskih bogo slovcev v dolgih črnih talarjih.Njihova pesem jo je ponesla v višave in pozabila je na svoje probleme. Najprej je prisluhnila pesmim iz vzhodne maše, kasneje pa še venčku Ma- rijinih pesmi, ki so jih bogoslovci zapeli z navdušenjem, saj so veliki častilci Matere Božje.V drugem delu koncerta pa se je spro- stila ob poslušanju narodnih in domoljubnih pesmi. Ob ubranem petju je doživljala ču- dovite občutke, ki se jih ne da popisati, temveč jih je treba doživeti.
Naslednje jutro je bolniški župnik Miro Šlibar rekel:"Prižgite luči!" Vsi so se čudno spog- ledali. Zunaj je namreč sijalo sonce. Nekdo je pritisnil na stikalo. "Zdaj pa prižgite vse luči!" Iskala je stikalo, a ga ni našla. "Priž- gite lučke v svojih srcih, da boste lahko poslušali in razumeli, kaj nam ima Gospod povedati!"
Prisluhnila mu je ...
"Jezus Kristus,vstali Gospod,ki je tu navzoč nas ljubi in sprejema prav takšne, kot smo Ni se nam treba spremeniti,da bi si pridobili njegovo ljubezen. Ničesar ni, kar bi mogli storiti zanj in mu napraviti večje veselje, kot je to, da VERJAMEMO V NJEGOVO LJU- BEZEN.
Letošnji duhovni vikendi so bili pod geslom Kristjan za človeka vredno življenje. Kaj nam hoče to geslo povedati?
Vsak kristjan se mora truditi,da bi bilo življe- nje zanj in za vsakega človeka VREDNOTA, katere se mora veseliti in ga osrečuje. Po- magati mora tistim,ki tega še niso začutili, tistim, ki se svojega življenja ne znajo ve- seliti.Prinesti jim moramo optimizem,upanje da bodo z odprtostjo SPREJELI življenje. Drugim bomo življenje delali prijetnejše, če bomo veselo živeli svoje življenje.
Ker mi je življenje podaril Gospod,je sveto, nedotakljivo in velika dobrina. Človekovo življenje mnogi primerjajo s potovanjem. Ko se človek pelje z avtomobilom, je nujno potrebna določena stopnja vere vase, v svoje vozilo in v druge udeležence v pro- metu.Če npr.ne bi zaupali,da se bodo drugi držali pravil in vozili po desni,bi se nikoli ne upali v nepreglednem ovinku nadaljevati vožnje. Tako je tudi sicer v življenju: naš pogum za življenje temelji na veri in zau- panju vase, v druge in v Boga.
Bog je tako dober,da celo tistega,ki komaj v zadnjem trenutku vzdihne k njemu,vzame k sebi, prejme večno življenje kakor tisti, ki je bil vse življenje zvest.
Kaj storiti za človeka vredno življenje?
• zavedati se, da je življenje samo po sebi vrednota, tudi če je kdaj težko, prazno in se zdi, da je le životarjenje. Zavest, da se splača živeti, nam je potrebna posebno v negotovih časih, ko se človeka polastijo strah, črnogledje, bolezen.
• sprejemati svoje življenje táko, kot je. Sprejemati sebe, družino, ljudi okrog sebe takšne,kot so. Vsak od nas je poklican, da raste v sprejemanju resničnosti.
• varovati življenje še posebej,ko je človek odvisen od drugih (v bolezni, v trpljenju, starosti ...). To pa zahteva veliko spošto- vanje svojega in tujega življenja.
Končam s Trstenjakom:"Zavedati se mora- mo,da smo smisel svojega življenja izpolnili že zgolj s tem, da smo bili vsaj kdaj komu tudi vir veselja."
Po kosilu je odšla na dvorišče. Lep sončen dan je bil in v zraku je bilo čutiti vonj po pečenem kostanju.Skupaj z drugimi je pre- pevala in jedla te okusne gozdne plodove, ki sta jih nabrali Tina in Ljuba.
G. Miro Šlibar je vsem razdelil slike, ki so marsikaj sporočale. Tudi ona jo je dobila. Svoje srce je odprla pred svojimi prijatelji ob sliki, ki jo je opisala, in poslušala razmi- šljanja drugih. Tako je odkrivala skrivnosti drugih in razkrivala delček sebe. Na ta na- čin so drug drugega obogatili.
V kapeli so imeli sv. mašo. Na začetku so svoja razmišljanja in pogovor po skupinah položili na oltar.
Mija je prebrala razmišljanje prve skupine o smislu življenja: "Dokler ti nič ne manjka,se ne znaš ustaviti in razmisliti o smislu življe- nja. Ko pa pride preizkušnja, bolezen, ne- sreča se ustaviš. V tem trenutku te Božji prst opomni.Ta trenutek imaš čas za moli- tev,za bližnjega,za Boga. Križ osmisli tvoje bivanje.Smisel življenja je v dajanju drugim lahko jim daruješ svoje roke,noge,oči, mo- litve ... Smisel življenja je pot, ki jo je Bog izbral samo zate in nihče drug ne more po tej poti namesto tebe."
Mateja je bila v drugi skupini in je citirala nekaj razmišljanj,ki so jih dali na vprašanje:
1. Kako si predstavljaš svoje prihodnje ži- vljenje?
"Bil sem potreben pomoči ... sedaj jo želim dajati."
"Še bom hodil na duhovne vaje - zdravijo me bolje kot zdravniki."
"Spodbuja me dejstvo,da sem komu še po- trebna."
"Najina prihodnost je uokvirjena v veselje, ki ga prinaša delo z vami."
2. Ali imajo bolni, starejši in invalidi dovolj podpore s strani družbe, Cerkve?
"Mislim,da za invalide naredi največ Cerkev!"
"Tudi mi bi se morali bolj odpreti navzven. Govorimo po radiu, TV ..."
"Opažajo moje potrebe in želje ter mi po- magajo."
Irena pa je prebrala odgovore tretje sku- pine o varnem zavetju v Cerkvi, župniji in v PBI. "Povezava s Cerkvijo je potrebna za naše življenje, čeprav je včasih zelo šibka: stikov z duhovnikom je premalo, zlasti za tiste, ki so v domovih. Premalo je tudi za- nimanja mladih za invalide. Sodeluje jih le drobna peščica. Za marsikoga je lepo, če je dalj časa v bolnišnici in ga tam duhovnik obišče vsak teden. PBI nam pomaga,da se ne počutimo tako osamljeni,ker smo pove- zani še z drugimi (pisma, voščila, obiski). Ugotovili smo, da naše gibanje ne nosi kar tako svojega imena, ampak, da je to res pravo prijateljstvo."
V nedeljo je spoznala laiško misijonarko Anico Tomažič:ta ji je s svojim predavanjem in diapozitivi približala življenje na Mada- gaskarju, kjer je delovala kot medicinska sestra. Z zanimanjem je gledala te slike revščine, bede nedolžnih ljudi in spoznala, da lahko tudi ona veliko naredi za misijone. Možnosti je veliko, potrebna je le ljubezen.
Vsaka lepa stvar se konča. Ko je odhajala iz Šentjakoba, so jo spremljale misli, zdru- žene v eno samo:"Vsak nasmeh,vsa dobra volja, ki sem jo tu dobila, naj gre z mano domov, da bom znala biti odprta do drugih in jih osrečiti. Lučko upanja,ki sem jo priž- gala, naj darujem tudi drugim."

Mateja, Irena in Cirila

POZDRAV S TRSTENIKA

Zadnji vikend v septembru smo se v okviru Prijateljstva bolnikov in invalidov spet zbrali na Trsteniku. Ker nas je vedno več, ki radi prihajamo v prijetno vasico pod Storžičem, smo letos organizirali dve srečanji.
Zbrala se nas je majhna skupina, da smo preživeli konec tedna kot ena družina.Kako lepo je imeti toliko bratov in sester! Škoda le, ker se vsi, ki so želeli priti na srečanje, tega niso mogli udeležiti. Pa smo bili v mi- slih povezani. Veselo je bilo svidenje po daljšem času. Toliko smo si imeli povedati.
Velika zahvala za prijetno počutje gre p. Stanetu Beštru, ki je skrbel za duhovno hrano. Pogovarjali smo se o življenju, iz- povedali smo vse svoje težave, vse svoje bolečine. Če imaš ob sebi človeka, ki te posluša, ti je takoj laže. Svoje trpljenje in radosti smo darovali Nebeškemu Očetu, ki nas je potolažil, vlil novih moči in upanja. Razveselili smo se tudi obiska deklet iz Kra- nja,ki so nam popestrila sobotni večer. Ob recitalu in pesmi smo bili združeni v molitvi
Nekateri spremljevalci so bili prvič na sre- čanju PBI, pa tega sploh ni bilo čutiti. Kaj so pa doživljali oni, naj spregovori eden izmed njih:
Ko premišljujem trenutke,ki smo jih preživeli z bolniki in invalidi, sploh ne morem verjeti, da je vse to res.Najprej to čudovito sonce ki se je po dolgotrajnem dežju ponovno pri kazalo izza oblakov in nas grelo vse tri dni. Potem pa so tu še vsi nasmejani obrazi, ki so me sprejeli, ko sem prispel na Trstenik. Res,da sem prišel na srečanje prvič,vendar sem se počutil, kot da sem vse te obraze že nekje srečal, da smo že stari znanci. Misel, ki me je spodbujala k delu pa je, da nihče ni tako bogat, da ne bi nikogar po- treboval in nihče ni tako ubog, da bi ne bil nikomur potreben.Spoznal sem,da se lahko prav od vsakega človeka kaj naučim. Na Trsteniku sem se precej naučil od vsakega posebej in naj za to velja zahvala našemu nebeškemu Očetu. Temu ni kaj dodati.Res,Bogu hvala za vsa- kogar,ki se mi je daroval na našem srečanju In kmalu spet nasvidenje...

Martina

GOSPOD JE MOJA LUČ

... in iskreno prijateljstvo je moja rešilna bilka, katere se smem brez strahu oprijeti, kadar na poti življenja zadenem ob kamen obupa in žalosti, ko se utapljam v morju trpljenja in razočaranj.
Na poti življenja nisi nikdar sam...
Predzadnja sobota v septembru, naša pot se vije po Selški dolini,v Topolje,h Kokaljevi družini. Ob cesti nas z znamenj pozdrav- ljata Mati in Brat. Z bližnjih hribov nam sv. Tomaž, sv. Mohor in sv. Miklavž mahajo v pozdrav.Kljub neprijaznemu in pustemu vre- menu je v naših dušah žarelo sonce veselja, upanja in sreče.
Prijazna beseda, dobrovoljni nasmeh,prija- teljski stisk rok,skratka,prisrčen sprejem pri Kokaljevi družini je v nas pogasil še zadnji plamen negotovosti in dvoma. Kokaljeva oče in mama sta živi in trdni rešilni bilki našega življenja.
Po okusnem kosilu se je razvil živahen po- govor in vmes se je oglasila še prešerna pesem, ki je pregnala vso našo bolečino in zagrenjenost.
Pridružili so se nam tudi bližnji sosedi in skupaj smo se udeležili sv. maše, ki jo je daroval urednik Jože Zupančič. Po prebrani Božji besedi nas je v nagovoru spodbujal, naj se trudimo, da bosta v nas čimbolj zo- rela Božja ljubezen in pogum. Vsak človek, če se čuti še tako majhnega in nemočnega lahko obrodi bogat sad. Nihče ni tako priza det in omejen, da ne bi zmogel na Jezusov klic odgovoriti z nasmehom,besedo ljubezni in prijateljstva.
Po sv.daritvi sta Kokaljeva fanta raztegnila svoj meh in naše razpoloženje je razgibala glasba harmonike.Zaigrali so nam tudi kra- tek odlomek iz knjige A. de Mella.
Mrak je legal nad dolino, nekje v daljavi je glas zvona oznanjal skorajšnji začetek slu- žbe božje,mi pa smo se polni novega duha, moči in optimizma vračali na svoje domove v zaupanju in veri, da cvetlica prijateljstva Kokaljeve družine tudi v hudi zimi ne bo ovenela.
Bog povrni vsem,ki ste s svojo prisotnostjo živo obarvali cvet medsebojne ljubezni.Bog bodi vedno z vami!

Alenka

ŠKOCJAN PRI NOVEM MESTU

Z veseljem vam pišem, da je bilo 23. sep- tembra prvo župnijsko srečanje bolnikov, invalidov in ostarelih v Škocjanu na Dolenj skem. Na povabilo župnika Turka sem šla tudi jaz, čeprav iz sosednje župnije. Sta- rejših se je zbralo veliko, invalidov pa zelo malo;zdi se,da se žal še ne upajo pokazati v javnosti.
Srečanje je vodil salezijanski inšpektor Stanislav Hočevar, ki je škocjanski rojak. Tako lepa pridiga je bila, da jo bo marsikdo ohranil v spominu. Po maši nas je župnik povabil v dvorano,kjer nas je čakala dobra malica.V cerkvi smo se duhovno okrepčali, v dvorani pa še telesno.Tudi petja ni manj- kalo. Kakor vse lepo hitro mine, tako se je bilo treba tudi tukaj kmalu posloviti.
V imenu vseh se prav lepo zahvalim g. in- špektorju in župniku ter vsem, ki ste kakor koli prispevali,da smo se imeli lepo.Bog vam plačaj! Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto pa lep pozdrav!

Fanika

LJUBLJANA - ZADOBROVA

Pod geslom - »Vsakdo je potreben, vsakdo je pomemben, vsakdo ima svoje mesto v življenju župnije« - smo se tudi letos, na rožnovensko nedeljo, 7. oktobra, srečali ostareli,bolni in invalidni v naši zadobrovški župniji.
Naše bogoslužje je bilo v sklopu redne ne- deljske maše.To ima poseben pomen. Tako se ne čutimo odrinjeni, pozabljeni in nepo- trebni.
Prav to misel je poudaril tudi Jože Zupančič ki je srečanje vodil.
Ob tem prazniku je sodelovala vsa župnija. ŽPS je vse pripravil, gospodinje so obložile mize z dobrotami, ki smo jih bili deležni po maši, mladi so med mašo ubrano prepevali in v imenu vseh povedali Gospodu prošnje.
Tisti, ki zaradi bolezni ali let niso mogli v cerkev, so bili okrepčani z Božjim kruhom na prvi petek. Rožnovenska nedelja je kot nalašč ponudila vabilo - moliti z Marijo.
Med nami je bil tudi Jerko Kos, ki je svojo vero izpovedal z Marijinim hvalospevom po berilu,smisel za humor pa s svojo "trobento" ob prigrizku po maši.
Tudi mi smo potrebni, pomembni in imamo svoje mesto v življenju naše župnije, ki le- tos praznuje deseto obletnico obstoja. To je prijeten občutek. Bog daj še veliko takih prijetnih srečanj. Hvala vsem, ki ste dali svoj delež, da nam je bilo lepo.

Zofka

SV. MAŠA V PINETI

Tretjič sem bila na podaljšani rehabilitaciji v Pineti od 12. do 25. IX. (5.skupina).Rada grem v Pineto,saj je vedno prijetno in lepo Letošnji Pineti pa je dala prav poseben pečat sv.maša, ki smo jo imeli na prostoru fizioterapije.Sv.maša v Pineti je bila drugič toda prvič tako javno in z dovoljenjem vodstva.
V peti skupini je največ invalidov, zato je tudi medicinska ekipa največja.V njej je bila tudi delovna terapevtka Anica Tomažič, ki se je redni bralci Prijatelja spomnijo še kot misijonarke na Madagaskarju. Pri organiza- ciji je prevzela najtežjo nalogo. Ko smo se dokončno dogovorili,da sv.maša bo,je našla duhovnika. To je bil koprski kaplan Primož Krečič. Spremljevalci in invalidi smo se pod vodstvom Anice pripravili na sv. mašo s kratkimi pevskimi vajami, ki jih je s kitaro spremljala Barbara.
V nedeljo so spremljevalci pometli in pos- pravili fizioterapijo, postavili klopi, mizo za oltar,ki so ga skromno okrasili. Ob 15.30 je bilo vse pripravljeno, prišel je tudi kaplan Primož. S seboj je pripeljal mladince-dobre pevce in kitarista.
Še nekaj kratkih dogovorov in začelo se je Gledam duhovnika, za njegovim hrbtom borovce in morje,prelepo je. Pesem vse še olepša."V imenu Očeta in Sina in Sv.Duha"
V evangeliju Gospod vabi delavce v svoj vinograd.Primož v pridigi pravi: "Morda kdo od vas pomisli,kaj bom jaz delal v vinogra- du? Vsi smo povabljeni, eni za okopavanje, drugi za obrezovanje,tretji v trgatev,četrti za svetovanje, peti za kletarje in ne naza- dnje ga bomo potem tudi vsi skupaj pili..."
Če delaš skupaj z bližnjimi,pa je potem vino kislo in ga tudi piješ z bližnjim v prijetni dru- žbi med prijatelji, postane sladko. Če pa delaš sam in piješ sam, še sladko vino po- stane kislo.
Hvala Primožu in mladincem, ker so prišli med nas in nam tako prinesli duševne hra- ne. Zahvala tudi Anici in sodelavcem, ki so se trudili s pripravo in sodelovanjem pri sv. maši. Posebna zahvala pa vodji pete sku- pine in drugim vodilnim članom Zveze para plegikov R Slovenije, ki so g. Primoža in mladince pri "Gusteljnu" pogostili, se jim s tem zahvalili in jih povabili,da bi drugo leto spet prišli.
Vesela sem Pinete '90 prav na poseben način!

Rezka

50 let skupnega življenja

Turšičevih iz Begunj pri Cerknici

9.septembra je župnija Begunje pri Cerknici povabila k mašni daritvi starejše in invalide.Poleg bolniškega župnika Mirota Šlibarja so župnijsko obče- stvo nagovorili še prijatelji iz Prijateljstva bolnikov in invalidov iz različnih krajev Slo- venije. Duhovno okrepčani starejši farani so srečanje z Gospodom nadaljevali v pri- jateljskem pogovoru ob župnišču.

STIČNA '90

V soboto, 15. septembra 1990, je p. Simon Ašič v stiški baziliki s kleno in živahno besedo nagovoril verno mladino, ki je prišla na srečanje iz vse Slovenije. Pri- jateljstvo bolnikov in invalidov je zastopala kar številna skupina.

OBISK IZ ITALIJE

Zadnjo soboto in nedeljo v oktobru so nas obiskali italijanski prijatelji -diakon Roberto s svojimi sodelavci iz skupnosti DUM (Dinsi une man). Skupno srečanje smo pripravili v Ljubljani pri lazaristih.Poleg prijateljskega pogovora,v katerem smo izmenjali izkušnje so nam pokazali tudi načrte gradnje nove počitniške hiše v Lignanu.
V poznih popoldanskih urah so se v sprem- stvu naših sodelavcev odpeljali v Podlehnik pri Ptuju.V nedeljo zjutraj so se po sv.maši odpravili na obisk k nekaterim prijateljem. Tako so lahko spoznali, kako in kje živimo. Popoldan pa jim je prekmurska skupina na- ših prijateljev pripravila prijetno srečanje v župnijskem domu v Ljutomeru. Utrujene od dolge in naporne poti, toda polne novih spoznanj in moči, jih je pot vodila nazaj proti Ljubljani, kjer smo se poslovili z upa- njem, da se kmalu spet vidimo.
Ob slovesu se je diakon Roberto s svojimi sodelavci toplo zahvalil, nam dal spodbudo za medsebojno sodelovanje ter izrekel pri- srčen pozdrav vsem slovenskim bolnikom, invalidom in sodelavcem.
Vsako tako srečanje nam pokaže nekaj no- vega, dá nam spodbudo za delo,ker vemo, da nismo sami. Zato smo hvaležni Bogu,da si tako lahko nabiramo novih izkušenj,hkrati pa tudi s. Edith, ki je poskrbela za celotni potek srečanja. Hvala tudi g.Franciju Šuš- tarju in Cirili,ki sta poskrbela za to,da smo se med seboj lahko sporazumevali.

L. Z.

LEPŠEGA VESELJA MI NISO MOGLI NAREDITI

Opisati vam hočem, kako sem praznovala svoj petinosemdeseti rojstni dan in kakšno darilo so mi pripravili moji otroci. Ko sem prišla 27. 8. od zdravnika, mi reče snaha: "Mama,danes bomo šli na Sv.goro,ker je vaš rojstni dan.Vse je že dogovorjeno s patrom Ob 6. uri zvečer bo sv. maša." In tako je bilo.Na koncu maše smo zapeli še mojo naj ljubšo pesem: Veš, o Marija... V razgovoru s patrom sem mu rekla, da mi lepšega da- rila niso mogli dati moji otroci, kot da smo se zbrali v cerkvi pred Marijo. Pismo smo skrajšali.Lepo ga je brati,kajti iz njega diha medsebojno družinsko spoštova- nje in prehitevanje ljubeznivih iznenadenj. To je bil dan sreče za vas in vse tiste, ki so vam to srečo nudili.
No, to je sad dolgoletnega vzgajanja vaših otrok. To je sad vašega odrekanja sebi in žrtvovanja za druge.To je sad vaše dosled nosti in spoštovanja do duhovnih vrednot, ki so vam jih nudili starši,vzgojitelji in dobre knjige.Končno je to sad globoke povezano- sti z Bogom, ki je Ljubezen. Zato gre hvala ne samo vašim otrokom,ki so vas razveselili temveč tudi vam, ki ste nam posredovali ta zgled, ki naj bi ga mnogi posnemali. Ka- kor je slab zgled nalezljiv, tako tudi dober. Imeli bi več notranjega zadovoljstva, petja in sreče. Molimo v ta namen in po sveto- gorski Mariji lepo pozdravljeni!

PRIJATELJ JE KOT SONČNI ŽAREK V PUSTI JESENI

Kako lepo ste pisali o razstavi ročnih del bolnikov in invalidov.Sama si je nisem mogla ogledati, upam,da bo naslednje leto zopet. Do takrat pa moram zbrati vso voljo in moč da bom prispevala kakšen lepši izdelek kot letos. Velikokrat mi bolezen res ne dovoli, da bi pletla ali vezla gobeline,takrat prosim Boga in Marijo naj mi pomagata.Tako z mo- litvijo in delom premagujem sklerozo multi- pleks.
Hvala za vse lepe besede v Prijatelju. Hva- la vsem, ki ste tako spodbudno napisali v spominski zvezek. Tudi invalidi radi slišimo kakšno besedo pohvale. Vaš oziroma naš Prijatelj je kot sončni žarek v pusti jeseni. Kadar dobim ta list, je vedno lep dan, zato škoda, da ne izhaja vsak mesec!
Lep pozdrav Draga Marinka!Pohvala je vsem dobrodošla -tako vam kot nam.Vsi skupaj smo se tru- dili, da bi s sadovi našega truda še druge spodbudili k dejavnosti in premagovanju invalidnosti. Bog je blagoslovil naš trud z velikim številom obiskovalcev.Vseh smo bili veseli, še posebno mladine. Veroukarji ene od ljubljanskih župnij so potem opisali svo- ja doživetja.Ogled razstave je bil zanje res šola za življenje. Spis "Vsi vi, ki trpite" smo uvrstili v to številko.Prvikrat so nas obiskale tudi učenke Srednje zdravstvene šole v Ljubljani.Prav je,da se prihodnji zdravstveni delavci že zgodaj seznanijo tudi z delom prizadetih in invalidov. Lepo pozdravljena!

DA BI VSI SKUPAJ LEPO PRAZNOVALI

Sporočamo vam, da smo 8. junija položili k večnemu počitku plemenito in dobro mamo Uršulo Šiflar iz Češnjice pri Železnikih. Bila je bolna dolga leta in se ni mogla udeleže- vati svete maše v cerkvi. Tiho je trpela in darovala trpljenje za spreobrnjenje grešni- kov. V imenu vseh njenih najbližjih se lepo zahvaljujem župniku Francu Šuštarju, ki jo je obiskoval in ji prinašal sv. obhajilo. Naj mu Bog povrne s trdnim zdravjem!
Vsakemu posebej, ki bere Prijatelja, želim lepe božične praznike. Da bi jih vsi skupaj praznovali v božjem varstvu! Draga prijatelja! Hvala vama za sporočilo ob smrti dobre mame Uršule. Lepo tudi, da se zahvaljujete župniku, ki jo je obiskoval in tako pomagal njej in njenim nositi breme njene bolezni.Združeni v molitvi lepo praz- nujmo letošnje božične praznike,saj je vsak božič prispodoba našega rojstva za večno življenje!

Bralcem Prijatelja, vsem v uredništvu, pa vsem sestram, vsem prijateljem-sotrpinom in pa ne nazadnje tudi vsem domačim ter vsem sosedom tu okoli mojega zapušče- nega doma voščim veselo praznovanje Go- spodovega rojstva, srečne, blagoslovljene božične praznike in obenem tudi srečno, veselo, mirno, predvsem pa zdravja polno novo leto 1991. Hvala vam,dragi Albin,za lepo voščilo! Tudi mi vam želimo blagoslovljen božič in vse dobro v novem letu!

TRUDIM SE,DA BI STORILA KAJ DOBREGA

Prijatelja sem začela brati, ko mi je znanka povedala,da je v njem prebrala mojo pesem Bogu hvala. Od takrat Prijatelja večkrat preberem, saj v njem najdem tudi sebe, pa čeprav mi nič ne manjka.Manjka mi še več vere, da bi zmogla ljubiti in sprejemati vse ljudi. Trudim se, da bi storila kaj dobrega svojemu bližnjemu.Prav v Prijatelju najdem toliko poguma in moči, ko prebiram pisma vaših prijateljev in odgovore, ki tudi meni marsikaj povedo.
Pred seboj imam zadnjo,4.številko Prijatelja Zagledala sem se v sliko na naslovni strani Še sama ne vem, kaj me je tako pritegnilo, toda prav iz te slike je nastala moja nova pesem, ki mi je kar privrela. Bolj gledam tiste obraze, hitreje mi padajo besede na papir. Pesem ne nastane tako hitro,včasih traja kar nekaj časa,da nastane komaj ena sama kitica. Včasih pa, vidite, kar v enem dopoldnevu. Ta hip mi je všeč, ne vem pa, če bo tudi vam. Vsaj preberite jo. Name- njena je tistim, ki so na sliki, njihovi obrazi so mi pomagali,da je nastala. Včasih napi- šem tudi kako pisemce tistim,ki vam pišejo in jim pošljem kakšno kartico ali podobico, tako nas Bog povezuje in smo močnejši.
Naj vam dobri Bog poplača vaše delo, ko skrbite za uboge in jim z lepimi odgovori vlivate poguma in moči! Hvala vam za sodelovanje, draga Štefka, čeprav vam nič ne manjka,kot pravite. Res je, da smo zdravi vsaj v začetku nekako nerodni, ko stopamo v svet bolnih in priza- detih. Kar težko nam je, ker smo zdravi in tako daleč od bolezni, invalidnosti. V res- nici smo si pa zelo blizu. Nič ne vemo, kaj čaka tudi nas, čeprav si vsi želimo, da nas ne bi kaj hudega doletelo.Dokler smo zdra- vi je prav, da poskušamo po svojih močeh pomagati tistim,ki potrebujejo našo pomoč Mnogi slišijo v sebi Gospodov klic -POMAGAJ BLIŽNJEMU! -a ga preslišijo...Ne smemo pa nikogar pomilovati, ga imenovati ubogega, ker miloščine nihče rad ne sprejema. Mar- sikdo misli, da mora bolne ali kakorkoli pri- zadete pomilovati! "Ubogi revež!"...-S tem pa ne napravi ničesar dobrega. Sprejmimo vse trpeče kot sebi enake! Vsakdo izmed nas ima pač svoje težave, vsi pa nosimo bremena drug drugega z dobro voljo in lju- beznijo!
Ne delajmo za to, da bi nam Bog poplačal, ker ne delamo zaradi plačila in tudi ne "za uboge". To so naši bratje in sestre, ki so mnogo bogatejši od nas in bodo s svojim bogastvom tudi nam pomagali v nebesa. Njihovo življenje jih je naučilo stvari, ki so marsikomu prikrite.
Hvala za pesmico,tudi v imenu vseh, kate- rim je posvečena. Z malimi popravki jo ob- javljamo. Pa še veliko dobrega storite, da bo svet lepši.

SREČANJE NA RAZSTAVI

Letošnja razstava izdelkov invalidov mi je bila zelo všeč. Vsi ste se potrudili.
Srečala sem se tudi s poznanimi sestrami. Potem sem se z invalidi še malo pogovar- jala. Pa so kar veseli, ko vedo, da jih ima Bog rad. Vera je močna opora.
Pozdrave pošiljam uredništvu, sestram in duhovnikom! Draga Fani! Veseli nas,da ste bili zadovoljni z letošnjo razstavo, saj ni bila samo raz- stava, ampak tudi srečanje sodelujočih in prijateljev. Taka srečanja pa so vedno pri- jetna in dobrodošla. Bog z vami!

ZELO VAS POTREBUJEM

Res je že precej dolgo od srečanja v Šmar- jeti,pa mi misli še vedno pohitijo nazaj. Bilo mi je lepo.Drugače ne znam povedati.Mno- go spodbudnega sem slišala. Ko pa človek pride v domače okolje,se žal marsikaj spre- meni. Vsi vi, dragi prijatelji, ste mi v veliko oporo, brez vas bi omagala pod težo križa. Presrečna sem bila, ker je bila med nami tudi naša duhovna mati s. Mihelangela. Zdi se mi, da je srečanje vse drugače, bolj ži- vahno je potekalo. Gospod naj ji podari še veliko let ... Rada bi bila večkrat med vami Vedno bolj spoznavam,kako zelo vas potre bujem,vendar razumem,da to ni mogoče... Na srečo imam več prijateljev, s katerimi se dopisujem. No, eni malo pojenjajo, si pa druge pridobim ...
Vsem prijateljem iskrene pozdrave! Tu je le nekaj odlomkov iz zanimivega pis- ma,za katerega se ti,draga Milena, iskreno zahvalimo.Tvoje doživljanje srečanj je nam vsem v spodbudo in potrjuje vrednost sre- čanj Prijateljstva bolnikov in invalidov ter obstoja gibanja nasploh. Drug drugega po- trebujemo.Zavest povezanosti v molitvi po pismih in Prijatelju, izmenjava izkušenj na srečanjih nam je v pomoč.Upamo in želimo da bi nam ta spoznanja pomagala najti bli- žnjice še do drugih bratov in sester, ki nas potrebujejo.

BOGU HVALA IN VSEM VAM TUDI

Pred praznikom rojstva Device Marije sva s sestro na desetdnevnem oddihu v Kaninski vasi.Sem pač povsem odvisna od sestre,in kadar gre njen sin z družino na morje, tak- rat tudi midve lahko izkoristiva najin oddih. Žal mi je, da nisem mogla priti na seminar p. Tardifa in tudi ne obiskati razstave na Teološki fakulteti.
Tu imava cerkev blizu in sva tega zelo veseli. Bogu hvala in tudi vam vsem, ki ste nam omogočili srečanje v Želimljem, kar nam veliko pomeni in pomaga v nadaljnjem življenju. Vem, da ste vi sami in vsi mladi vložili v to veliko žrtev in truda.V molitvi se spominjava vseh.Le molimo eden za druge- ga, saj smo vsi potrebni božje pomoči! Še enkrat Bog povrni za vse, kar smo prejeli v dneh skupnega bivanja. Dragi Lojzka in Angelca! Obema čestitamo za plemenito sestrinsko ljubezen, ki vaju povezuje in obema vama pomaga,da gresta laže skozi življenje.
Do novega oddiha vaju bo spremljal lep spo- min na gorske vrhove. Upajmo, da se spet srečamo v Želimljem ali kje drugje. Da bi našli le dovolj mladih, ki bi bili pripravljeni pomagati in nas spremljati! Brez pridržkov pa se srečujemo v molitvi.

ŽIVLJENJE BI MI BILO ŠE TEŽJE

Živim visoko v hribih. Službo sem opustila zaradi otrok, ko so bili majhni in jih nisem mogla nikamor dati.Nato pa sem si tako ne- srečno poškodovala nogo,da bom do konca življenja hodila z berglami. Ne bi bilo tako težko,če bi bila v dolini.Iz teh hribov pa ni- kamor ne morem,razen če se me kdo usmili in me odpelje v cerkev.
Dobivam polovično socialno podporo in se vsak mesec kakšni stvari odpovem,da imam za Družino in Prijatelja. Brez tega bi mi bilo življenje še težje ...
Veliko uspeha pri vašem delu! Draga Francka! Res,težko je vaše življenje; vsakdo nosi pač svoj križ. Upamo, da vas otroci kaj obiskujejo in vam vračajo vašo ljubezen do njih. Želimo vam, da bi se po- gosto našel kdo in vas razveselil s tem, da bi vas odpeljal v cerkev. Ostanite zvesti Prijatelju! Verjetno bo prav, če vas vklju- čimo v Prijateljstvo bolnikov in invalidov. Tako boste deležni večje duhovne in pisne povezanosti,morda pa se boste mogli ude- ležiti tudi kakšnega duhovnega srečanja.

Dnevi v Lignanu so minili z veliko naglico. Hvala Bogu in vsem, da smo jih tako lepo preživeli. Bil sem nadvse zadovoljen, upam da je to zadovoljstvo in prijateljsko ljubezen okusil vsaj za ta čas vsak od nas.Želim tudi da ostanemo še močneje povezani. Drug drugega se spominjajmo v molitvi, pa tudi tistih, ki te lepote morja ne morejo okusiti. Na srečanju v Stični je bilo zelo lepo in se bom tega vedno spominjala.
So nekatere besede, katerih pomena ne moremo nikoli razumeti,njihov pomen lahko samo občutimo oziroma doživimo.Med dru- gimi je beseda PRIJATELJ.
V teh dneh,ko se spominjamo tistih,ki so že odšli v večnost, želim, naj bo tudi na naši poti skozi življenje vodnik in spremljevalec Jezus Kristus, ki je premagal smrt.
Lepo bi bilo,ko bi znali skleniti večkrat roke in prositi Boga pomoči.
Živimo,vendar ne vemo ne ure ne dneva,le to,da se bo za vse enkrat ustavil čas. Na- še življenje bo šlo kot sonce v zaton.Odšli bomo tja, kjer je za vse enako pripravljen prostor, kjer vlada edino pravičen mir. Vse lepo pozdravljam.
Neizmerno sem hvaležna za dar svete vere in vse milosti, ki sem jih vsak dan deležna, saj mi le-to daje moč in pogum za spreje- manje vsakovrstnih težav in neprijetnosti, ki jih nikoli ne zmanjka.Z velikim optimizmom zrem v prihodnost, saj vem, da nas Božje usmiljenje nikoli ne bo zapustilo.

BESEDE, KI PREMIKAJO KAMNE

Kličem bolnico. Slušalka se mi trese v roki. "Halo? Kirurgijo, moški oddelek,spodaj levo, prosim!"
"Zasedeno," pravi neprizadeto vratar in me prekine.
Čez dve minuti poskušam spet.Zvonec ne- usmiljeno zvoni v prazno.Čas za informacije pa se izteka.
Poskusim znova.To pot dobim zaželeni od- delek. Sestri,ki se oglasi, povem,da bi rada govorila s sobnim zdravnikom.
"Počakajte," pravi naveličano. Gre in je ni celo večnost.
"Zdravnik je že odšel z oddelka" mi končno pove.
"Ali mi lahko vi poveste, kako je s pacien- tom, ki je bil sprejet dopoldne in ..."
"Nobenih informacij ne smem dajati," pravi in se niti ne potrudi, da bi prikrila zehanje.
Verjetno so pravila res taka. Toda meni vendar ni do nobenih natančnih informacij. Hočem vedeti samo, kako mu je? Ali sploh še diha? Tako mi je, kot bi mi gorelo pod nogami. Nikakor ne morem odnehati.
"Pokličite številko to in to," mi pravi.
Kličem pa seveda iz službe in zato moram naročati telefonske pogovore prek interne telefonske centrale. Mislim si, da me imajo telefonistke že čez glavo, a vendar še en- krat naročim številko to in to.
Za čuda hitro jo dobim in oglasi se moški glas.
Razburjeno in hlastno razlagam, kaj bi rada pa me glas ustavi: "Žal vam ne morem dati nobenih informacij.Zdravniki so že odšli,sem le stažist in šele pred kratkim sem začel tu delati (zato se je tako hitro oglasil!) Svetu jem vam,da pokličete še enkrat kirurgijo,pa vam bodo povedali, kdaj dobite dežurnega zdravnika."
Kaj mi preostane? Zahvalim se mu za izčr- pne informacije in se ponovno spravim nad telefonistke v centrali.Obljubim si,da moram ob prvi priliki stopiti do njih in jim razložiti vzroke te strašne telefoniade.
Po dveh poskusih dobim spet tisto zaspano sestro in jo prosim, naj mi pove, kdaj naj pokličem, da bi dobila kakršnokoli informa- cijo o bolniku.
"Kličite jutri zjutraj okrog devetih," me od- pravi na kratko.
Seveda ne zdržim, saj je šlo za bolnika s hudimi bolečinami, ki je bil zjutraj nujno sprejet v bolnico. Nikakršne potankosti me niso zanimale,pravzaprav bi mi zadostovalo le, da bi mi povedali, če mu je kaj odleglo. Tako pa se mi je zdelo,da ga je bolnišnična mašinerija pogoltnila in trdno zapahnila vrata za njim.
Pokličem ponovno popoldne, od doma. Z nelagodnim občutkom čakam na zvezo. V drobu me boli od negotovosti.Oglasi se od- delčna sestra,a zdaj druga,saj se je izmena medtem zamenjala.
Vprašam jo, obotavljaje, jecljaje, plaho, pripravljena spet na brezčutni zid. Kako... Kako je z njim?
"Zdaj je že boljše," mi pravi prijazno. "Operiran je bil že dopoldne,takoj po priho- du, kajti slepič je bil že razlit."
Poslušam jo strme, prsti se mi lepijo na te- lefonsko slušalko. Razlit slepič, operacija, zdaj je že boljše...Torej je bil tedaj,ko sem klicala prvič, že po operaciji. Koliko bi mi pomenilo, če bi mi rekli, da je najhujše že za njim...
"Že boljše..." mi pozvanja v ušesih in slišim samo sebe, ko sprašujem, kdaj ga lahko vidim.
Sestra mi prijazno pove,da so obiski ob teh in teh dnevih, lahko pa mu prinesem oseb- ne stvari in tedaj mi bodo dovolili,da ga za kako minutko pogledam ...
Nadaljnji razplet sploh ni pomemben.Hočem povedati le, da tudi z besedami lahko pre- mikamo težke kamne.
Tudi tiste, najtežje, ki leže na duši, lahko besede odvalijo.

Pred menoj leži list Prijatelj. Prebiram o majskem srečanju Gorenjcev na Trsteniku. Ogledam si še sliko in moje oči se ustavijo na nasmejanem obrazu Janka Jekovca iz Preddvora.
Pred osmimi leti sem ga prvič videla na sre- čanju PBI na Trsteniku. Vsa neizkušena in plaha sem bila le bolj opazovalka. Pa je Janko hitro priskočil na pomoč in začel po- govor. Pripovedoval mi je o sebi, o svojem življenju. Bil je krojač. Pri enaindvajsetih letih je zbolel za revmo, ki mu je upognila hrbtenico in ga prisilila na bergle. Živel je pri nečakinjah, ki so lepo skrbele zanj.
Srečevala sva se vsako leto in postajala vedno bolj prijatelja.Zmeraj je bil prvi,ki se je prijavil za srečanje in se ga z veseljem udeležil. Lepo je bilo prisluhniti njegovemu petju narodnih pesmi. Vedno je bil nasme- jan in pripravljen za šalo. Ne bom pozabila njegovih žarečih oči, ko se je šalil, jaz pa sem mu vsa naivna verjela. Ob vsem tem pa vem, da je v sebi skrival tudi bolečine.
Pred štirimi meseci ga je zadela možganska kap. Nekaj časa je bil v UZRI, potem pa je med operacijo umrl. V četrtek, 4. oktobra, smo ga pospremili k zadnjemu počitku. Pe- sem V nebesih sem doma je naznanila, da je odšel k Očetu po zasluženo plačilo.Krsto smo zasuli s cvetjem. S tem bi radi rekli hvala za vse,kar nam je dal. Hvala, Janko!

V začetku oktobra je v Centru slepih v Škofji Loki umrla Nada Možina. Bila je dol- goletna naročnica in bralka Prijatelja. Pri- kovana je bila na posteljo, skoraj gluha in tudi vid se ji je zelo slabšal. Bilo ji je zelo hudo,ker v zadnjem času ni mogla več brati, sicer pa je bila dobrovoljna in vdana v Oče- tovo voljo.Gospod,daj ji večni mir in pokoj!

Martina L.

Konec meseca maja smo prejeli pismo naše prijateljice Vere Rojc iz Celja, ki sporoča: "Gospod življenja je poklical k sebi mojega najdražjega skrbnega moža. Vseh mojih petnajst let težke invalidnosti je nesebično skrbel zame,pri tem pa je kljub svojim osem desetim letom še vsak dan opravljal službo ministranta. V nedeljo je še vse dopoldne pomagal v cerkvi,ko so imeli birmo v župniji Celje. Ves srečen mi je doma pripovedoval kako je bilo. Tudi v ponedeljek je kot po- navadi spet stregel v cerkvi. Ko je prišel domov, pa je želel ustreči sosedi in je šel v vrtnarijo po rože. Kljub visoki starosti se je v vrtnarijo peljal s kolesom,a ga je zadel avto in je podlegel nesreči."
To je bil najhujši udarec za njegovo bolno ženo, ki je sedaj ostala sama. V pismu se nam tudi opravičuje,da toži, toda mi prija- telji smo duhovno med seboj povezani in si v težkih trenutkih dajemo tolažbo, ker se zavedamo,da potrebujemo drug drugega.V upanju, da bo Gospod pomagal Veri v njeni nemoči in osamljenosti, ji izražamo naše iskreno sožalje!

Irena iz Šoštanja nam je povedala, da nas je zapustila Fani Zupanc iz Velenja, Šer- cerjeva 3,ki je že več let živela sama in se je sedaj srečala v večnosti z možem, ka- terega je vsa ta leta zelo pogrešala.Živela sta veliko let skupaj in sta oblikovala sre- čanja v Nazarjah in tudi poromala z nami. Ko je Franc odšel v večnost, so tudi Faniki odpovedale moči in od takrat smo jo lahko samo obiskovali na njenem domu. Bila sta naša prijatelja od začetka,saj sta ju invali- dnost in bolezen zelo preizkušala v trpljenju.
Cvetka Žlof, sofaranka iz župnije sv.Marti- na, je kratko opisala njeno življenjsko pot: "Življenje gospe Fanike je bilo eno samo darovanje za druge.Ob treh otrocih in možu se je prebijala skozi težke dni. Ko so otroci odrasli in šli po svetu, sta z možem ostala sama. Nenehno pa ju je spremljala bolezen Pred osmimi leti ji je umrl mož Alojz, ki mu je z vso ljubeznijo stregla. Ne toliko z be- sedo kot z življenjem je pričevala, da je v njenem življenju živo navzoč Gospod. Dok- ler ji bolezen ni odvzela moči, je vsak dan redno hodila k sv. maši in k sv.obhajilu. Ko pa so ji moči pošle in ni mogla več v cerkev, je to bila zanjo velika bolečina. Ob neomaj- nem zaupanju v Gospoda ji je bila izpolnje- na želja, da je prejemala sv. obhajilo na domu trikrat na teden.Vsakega sv.obhajila je bila neizmerno vesela, in čutilo se je, da je prav ob osebnem stiku z Gospodom po- stajala močnejša pri premagovanju svoje bolezni.
V mesecu maju je obležala. Popolnoma od- visna od drugih se je tudi to pot z vsem zaupanjem in vero predala Gospodu, naj ji pomaga pri premagovanju bolezni. Čutila je da jo Gospod kliče k sebi, zato je skrbno opravila sv. spoved in prejela sv. obhajilo. Počasi, a vztrajno kakor sveča je ugašala. Še je upala, da bo ozdravela, vendar mi je pri zadnjem obisku rekla: "Kakor je Božja volja, tako naj se zgodi!"
Gospa Fanika, vaše življenje je pričalo o vaši dobroti in ljubezni. Moč za to ste pre- jemali ob Gospodovi mizi. Hvala vam za to pričevanje in Bog naj vam v nebesih poplača za vse dobro!"
Vsako slovo od vsakega trpečega brata in sestre je boleče,pa vendar tudi v luči vere osrečujoče, da bi se v večnosti zopet vsi srečali v Božjem prijateljstvu!

V zadnjem času se naši dolgoletni prijatelji drug za drugim poslavljajo. Tako je 21. septembra odšla po plačilo k Bogu Angela Nemanič, Božakovo 21,68330 Metlika.Bila je dobra krščanska mati,dober človek vsa- kemu,s katerim se je srečala. Svoje otroke je zelo plemenito vzgajala, saj je enega iz- med njih darovala Bogu; sin Jože se je od- ločil za duhovniški poklic.
Ponižno in tiho je preživela svojo zemeljsko pot. Trpljenje jo je stalno spremljalo, zlasti potem, ko je pred petimi leti začutila hude bolečine v nogah. Zdravniki so ji povedali, da noge ne bodo mogli rešiti zaradi zama- šenih žil. Kmalu je izgubila še drugo nogo. Ne da se povedati, koliko je trpela, najprej zaradi bolečin, zlasti pa ob misli, da ne bo mogla več delati. Kljub stiski in nemoči, je začela sprejemati svoj položaj in je invalid- nost prenašala z izredno vdanostjo ter pre- cejšnjo mero optimizma. Pri tem ji je bilo v veliko pomoč, da se je srečevala z drugimi trpečimi brati in sestrami.
V veliko veselje in uteho so ji bili vnuki, ki jih je,čeprav na invalidskem vozičku,pazila. S svojo ljubeznijo je dosegla,da so jo ubo- gali in ji niso pobegnili,čeprav sama za njimi ni mogla. Zelo se je bala, da bi obležala in bi bila odvisna od nege ter pomoči drugih. Pa ji je bilo vsaj to prizaneseno, saj je v hčerkinem naročju umrla prav v petek, to je dan, ko se v PBI še posebej srečujemo v molitvi. Vse to je njena hčerka povedala zdravnici, ki mi je to sporočila.
Njeno trpljenje ne more biti zaman, čeprav ga ne moremo razumeti. Brez njenih števil- nih otrok, posebno sina Jožeta, duhovnika, bi bil svet revnejši; z njenim trpljenjem je bogatejši.
Letos je svoje izredno lepe izdelke imela na razstavi ročnih del bolnikov in invalidov. Še na zadnjem srečanju PBI v Šmarjeti nas je ljubeznivo vabila naj jo obiščemo, a žal tega nismo storili. Trdno pa upamo, da se bomo srečali pri Bogu,kjer ona sedaj še bolj učinkovito moli, posebno za svoje drage, za sina duhovnika, za nas vse, saj nas je imela zelo rada. Hvala vam, draga mama, vsem domačim pa naše globoko sožalje!

Niti malo nisem slutila, da bo tu na zemlji moje zadnje srečanje s Pavlo Šmalc, Še- gova 9, Novo mesto, ko je bila prišla na og- led razstave ročnih del bolnikov in invalidov Tudi ona je razstavljala res lepe izdelke. Njen nasmeh in dobra volja,ki jo je prinesla s seboj,se je tudi mene oprijela in kar pre- cej sva se med pogovorom šalile. Čeprav pod težo hude bolezni,ni niti malo pokazala da toliko trpi. Tudi v Domu starejših obča- nov v Šmihelu, kjer je nekaj let živela, je bila zadovoljna in srečna.
Zato kar nisem mogla verjeti, ko so mi pri- jatelji telefonično sporočili, da so bili na njenem pogrebu. Ko je bila v bolnišnici v Ljubljani, je 22. oktobra nenadoma umrla. Gospod jo je poklical naj pride po plačilo,ki si ga je z boleznijo toliko let služila. O nje- nem življenju bi lahko napisali knjigo.Trpela je ne le zaradi bolezni, pač pa tudi zaradi razočaranja, ko njene dobrote niso vsi ra- zumeli. Gospod, ki ve za vse in vpisuje v knjigo večnosti, kamor molj ne pride in rja ne uničuje, naj jo nagradi in poviša. Hvala, draga Pavla, za zgled vdanosti in potrplje- nja, ki naj tudi nam vsem pomaga potovati v upanju, da se bomo srečali v srečni več- nosti pri Bogu!

s. Mihelangela

V mesecu rožnega venca je Gospod poklical k sebi Ivanko Koselj iz Šoštanja. Mnogi iz PBI ste jo poznali, zato na kratko skupaj obudimo njeno življenjsko pot.
Ivanka je izhajala iz številne in verne delav- ske družine.Zaradi pomanjkanja domačega kruha je že s trinajstimi leti odšla služit in tako pomagala preživeti sebe in svoje. Z bolniki se je srečala v Topolšici, kjer je v tamkajšnji bolnišnici delala kot strežnica. Kot da je to delo bila priprava na njeno ka- snejše življenje. Ko sta se s Simonom poro- čila,je bila bolezen stalen gost v njuni hiši. Od treh otrok sta bila kar dva potrebna vse njene materinske ljubezni zaradi bolezni. Marjan je celo mladost bolehal na pljučih. Darinka - zaradi svoje prizadetosti njena največja ljubezen-pa na živcih. Življenje jo je utrdilo in obogatilo.Največjo moč je našla pred oltarjem in v molitvi. Njena mladostna želja, da bi postala redovnica, se sicer ni uresničila, toda Bog je že vedel, kje jo po- trebuje.
Našla je čas tudi za druge člane PBI. Z mnogimi si je dopisovala v svojem, pa tudi Darinkinem imenu.Največja radost so ji bila duhovna srečanja v Nazarjah in vsakoletna romanja bolnikov na Brezje. Zadnja leta, ko jo je bolezen zadržala doma, ji je ostalo samo še dopisovanje. Ker se srečanj zunaj ni mogla več udeleževati,se je občasno pri njej zbralo nekaj bolnih in ostarelih sose- dov na mini srečanje, obogateno z mašno daritvijo v njeni sobi. To ji je pomenilo vse Zadnje leto je prebivala v Velenju,odkoder je tudi odšla po zasluženo plačilo.
Darinka, ki jo mnogi poznate, sedaj živi v Domu oskrbovancev v Impoljci (Impoljca 13/c, 68290 Sevnica).
Obe vam toplo priporočamo v molitev.

S. K.

Rešitve (izpišite le vodoravno) pošljite do 20. decembra 1990 na naslov: PRIJATELJ, Maistrova 2,61000 Ljubljana. V spodnji levi kot napišite: KRIŽANKA. NAGRADE:
1. vezen prtiček, 2. knjiga Klic večne lju- bezni (Ivan Malavašič), 3. vezen prtič, 4. podoba Marije Pomagaj (na lesu).

Rešitev križanke 5/90:
P, I, ROŽENVENSKA, SKRBNIK, TIK, KIM, NS, EMI, NL, OP, NAT, E, MAJA, TOKAVA, BRAMBOVEC, OZARE,NAGAOKA, ESKIM,CO, EK, TŽ, ITO, TEK, E, REZIJANKA, ČOLNAR, VE, AZIAT, KRAAL.

NAGRAJENCI 5/90:
1. vezen prtiček prejme: Marica FISTER, Tomažičeva 94, 61111 Ljubljana; 2. roman Tiha luč iz svetle doline: Jernej MARN, Grad- nikova 2,64270 Jesenice 3.klekljan prtiček: Rezka ROMŠAK, Zduša št.1,61240 Kamnik; 4. deset unikatnih vizitk (grafika): Joža DRAGAR,Senožeti 11,61262 Dol pri Ljubljani

Vsem darovalcem nagrad naj Bog obilno povrne!

SVETA LUCIJA, MUČENKA

Sveta Lucija je živela v Sirakuzah na Siciliji za cesarja Dioklecijana. Ko je romala na grob mučenke Agate v Katanijo prosit za materino zdravje,se ji je svetnica prikazala in ji napovedala skorajšnjo mučeniško smrt Po legendi naj bi bila zavrnila poganskega snubca, ta pa naj bi jo zatožil oblasti, da je kristjana. Po Dioklecijanovem odloku so kristjane zapirali in jih obsojali na smrt. Na ukaz konzula Paskazija so Lucijo takoj vrgli v ječo in jo postavili pred sodišče.Ker kljub grožnjam ni hotela zatajiti svoje vere,so jo mučili z ognjem in jo polivali z vrelim oljem in smolo.Ostala je trdna in neuklonljiva.Po- tem so jo obsodili na smrt z obglavljenjem. Pred smrtjo je še utegnila prejeti evharis- tijo. Napovedala je skorajšnjo smrt cesarja Dioklecijana in konec preganjanja kristjanov Napoved se je uresničila po zmagi Konstan- tina pri Milvijskem mostu leta 312. Kristjani so postali svobodni in prosto izpovedali svojo vero. Leto dni zatem je umrl cesar Dioklecijan.
Cerkev je že zgodaj častila sveto Lucijo; o tem nam pove nagrobni napis konec 4. ali začetek 5. stol. Nad njenim grobom so se- zidali tudi cerkev. Češčenje sv.Lucije se je s Sicilije v 7.stol. razširilo v Rim. Konec 9. stol. pa je seglo že v Francijo in Španijo. Iz Benetk je po posredovanju Ogleja prišlo med Slovence. Med ljudstvom je svetnica zelo priljubljena.V izročilu ljudske in cerkve- ne pobožnosti je sv. Lucija zavetnica vida in jo največkrat upodabljajo s pladnjem in parom oči na njem. Spominjamo se je 13. decembra. Po julijskem koledarju je bil tak- rat najkrajši dan v letu. V tem času pose- bno na ta dan,takšna je bila vera, se svet pogreza v temo, najdaljša noč grozi s po- gubo in smrtjo.Cerkev je postavila nasproti temu svetlobo s svetnico, ki že z imenom, simbolom,prinaša luč,svetlobo:sveto Lucijo
Na god sv. Lucije podeljujejo na Švedskem Nobelovo nagrado.
Na Slovenskem odsevajo ta prizadevanja številne Lucijine cerkve, mnogo je podruž- nic pa tudi župnijskih cerkva. Mnoge od njih so še danes ali so bile nekdaj sloveče božje poti: Skaručna pod Šmarno goro, Dražgoše v Selški dolini, Sv.Lucija pod Do- brčo v begunjski fari, Sv. Lucija - Most na Soči in drugod. Kako zelo je svetnica med našim ljudstvom priljubljena, priča izrek z Gorenjskega, "Pomagaj nam Bog in ljuba Devica Marija, za oči pa sveta Lucija".
Mi pa se ji priporočamo z glavno mašno prošnjo na njen god: O Bog,Oče luči,obha- jamo god svete device in mučenke Lucije. Njena molitev naj nam izprosi, da bomo na zemlji živeli kot otroci luči, v nebesih pa tebe večno gledali.

MAK

Prispevke za št.1/91 pošljite do 20.dec.1990

Fotografije za ovitek sta prispevala JZ in MAK