KAZALO:  <  O  >   V   Λ  Urednikova misel Nameni apostolata molitve Le za Jezusom hodimo... Govorijo nam prijatelji:Zvonka Pungartnik Vi nam-mi vam: zakaj mučno zdravljenje? Zdravstveni delavci Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov KBBI - sodelavci: ljudje, zakaj? Božično voščilo Svet in mi Dogodki: po obisku papeža v Mariboru Moja želja: premišljevanje ob koncu leta Sinoda: prvo zased.sinode Cerkve na Sl. Spoznajmo: Viktorin Ptujski; Ba Cengelo Ustvarjalni kotiček: medseboj. obdarov. Prizadeti v svojem okolju Naše služenje bratom in sestram Črtica: 'Dvoje nedolžnih oči' Tako odhajajo Želim si prijatelja Razvedrilo Pokal Prijatelja Ustavljeni trenutki Ovitek zadaj Koledar 2000 UREDNIKOVA MISEL Dragi prijatelji! "Glavo obrnem proti oknu. Po gumno se mi v pozdrav prikloni krošnja drevesa,ki je postalo moja spodbuda. Sramežljivi sončni žarki se poigravajo z zelenimi listi, rahel vetrič preganja preostanek megle. Drevo, kako si lepo! Tiho in ne- opazno kramljava. Pogovori so lepi in čas nama hitro mineva. Sem ter tja ima moj prijatelj tudi težko nalogo. Tako na daljavo,skozi okno,mi briše solze obupa in se trudi,da se mi na obraz zopet pri- krade nasmeh... Počasi se pripravlja na zimski počitek. Navkljub svoji spreme- njenosti pa mi vsak dan uspe sporočiti: BODI POGUMNA!" "Nekoga moraš imeti rad", pravi pesnik; človeka, pa tudi živalco, rože, drevo, goro... Bolezen je čas, ko človek lahko postaja poseben prijatelj z naravo, ki je tako zgovorna. Čudovito je, če ti novi prijatelj -drevo pred bolnišnico govori o pogumu. Božični čas, v katerega vsto- pamo, je čas,ko v naše domove in cer- kve vstopa narava; jaslice, smrečice, ovčke, zvezdice... In ne vstopa samo narava, ampak tisti,ki je ustvaril naravo in ki si je za prvo bivališče med neza- upljivimi in dobičkaželjnimi ljudmi izbral naravo, betlehemsko poljano, družbo oslička, volička in ovac. Bog sam. Pogled proti oknu in planinam je veliko dni v letu vse,kar preostane tudi tokra- tni gostji: Zvonki Pungartnik; pa še vid ji peša... Pri sedemnajstih letih je prišla v dom med ostarele. Pravi pa takole: "Moraš biti močan. Nimaš druge izbire." Kako preprosto je to slišati - verjemimo ji! Preberite si njene kratke, a tako po- menljive odgovore. Verjemite in preverite, da je tudi v to- kratnem Prijatelju veliko prispevkov, ki vam bodo spregovorili: BODI POGUMEN, BODI POGUMNA! Saj hodimo po Jezuso- vi poti... Duhovna misel ob Očenašu, s katero nas še zadnjič nagovori Toni Burja,vrednost zdravljenja kljub zavesti kaj nas čaka proti koncu življenja,zopet lepo razmišljanje Janje Ahčin in misel Pesnika Toneta Pavčka: "Skozi vrata, ki jih odhajajoči pusti priprta za seboj, prihaja svetloba večnosti do nas, da vidimo globlje in bolje, kaj smo in kam gremo." ... Vsak prispevek, tudi odmev na obisk sv. očeta, nam spregovori o vrednosti življenja in človeškem ter kr- ščanskem pogumu. Leto, menda celo desetletje, stoletje in tisočletje odhajajo,za seboj pa puščajo priprta vrata. V tem odhajajočem času smo živeli,marsikaj se naučili. Še iz prej šnjega tisočletja pa prihaja svetloba, ki bo, upamo, osvetljevala tudi novi čas. Tudi če bo kdo ob tem znamenitem pre hodu sam, naj ve: Vse Božje stvaritve nam govore.Bodi pogumen,bodi pogum- na! Bog je z nami! Vlado Bizant   Fotografiji na ovitku: spredaj: regrat, foto Klemen Čepič. zadaj: jaslice, foto Tone Planinšek. Δ na kazalo domov na vrh Δ NAMENI APOSTOLATA MOLITVE December Splošni: Da bi v letu 2000 z novo močjo zazve- nelo evangeljsko oznanilo:"Rodil se nam je Odrešenik, ki je Kristus, Gospod." Misijonski: Da bi se škofijski duhovniki odzivali na vztrajni klic v misijonsko službo za Afriko Slovenski: Vodi Cerkev na Slovenskem pri sinodal- nem delu, da bi vedno izbirali življenje. Januar Splošni: Da bi kristjani vseh narodnosti in kultur živeli v vse večji povezanosti in med- sebojnem spoštovanju. Misijonski: Da bi bilo mednarodno leto kulture miru, ki črpa navdih iz krščanske skrivnosti božiča, vir resničnega in trajnega miru za vse človeštvo. Slovenski: Naj Sveti Duh razsvetljuje vse,ki ureja- jo naš verski tisk, vanj pišejo, ga širijo in berejo. Δ na kazalo domov na vrh Δ LE ZA JEZUSOM HODIMO... ...DOKLER ŠE NA SVET' ŽIVIMO Oče naš (2. del) Daj nam danes naš vsak- danji kruh... Ko je veliko ljudi sledilo Jezu- su na neko samotno mesto, je pokazal, kako sočustvuje z lačnimi. Poznamo evangeljsko zgodbo o pomno- žitvi kruha.Ta zgodba ima več različnih vidikov. Prav gotovo je najprej izraz Jezusovega sočustvovanja z ljudmi, ki so bili po dolgi poti in tridnevnem po- slušanju preprosto lačni. Jezus jim želi pomagati,ker nimajo več kaj jesti.Mnogi so prišli od daleč in bi na poti domov lahko omagali. Toda če gledamo celoto Jezusovega razmišljanja in učenja, vemo, da Jezus tu nikakor ne vidi samo telesne lakote. Ko pravi, da so ljudje kakor ovce brez pastirja, misli še na neko drugo lakoto. To je globlji pogled v razsežnost pojma "lačen sem". Ljudje okrog Jezusa in tudi današnji ljudje, ki jih mi srečujemo, so lačni orientacije, lačni ljudi, ki znajo usmerjati in na katere se lahko obrnejo. Biti lačen torej lahko pomeni tudi biti brez perspektive,brez vrednot,brez pri- jateljev,brez soljudi,biti preprosto vržen nekam v praznoto. Pomeni v življenju nazadovati, izgubljati temelj in smisel. V tej evangeljski pripovedi začutimo, kako človek hrepeni po hrani, ki je tudi zaupanje. Lakoto torej gledamo vsaj v dveh razsežnostih; najprej kot telesno lakoto, ki jo najbolj stvarno začutimo in tudi sorazmerno lahko rešujemo.Po dru- gi strani pa gre za duhovno lakoto, s katero lahko morda dolgo živimo, toda potem se te hrane veliko teže nasitimo. Gre torej za Jezusovo skrb za telesno potrebne in lačne, pa tudi za duhovno potrebne in lačne.Blagruje ljudi,ki čutijo s potrebnimi in jih nasičujejo. Če se ozremo v prvotno cerkev, vidimo da so pri darovanju prinesli na oltar več kruha, kot ga je bilo za mašo potrebno. Namenjen je bil najbolj lačnim (potreb- nim) v krščanski skupnosti.Evharistična daritev je bila tako namenjena tudi temu da so verniki odkrivali in premagovali lakoto v skupnosti. Kruh, ki je postal Kristusovo telo, je bil še naprej mišljen preprosto kot kruh za vsakega človeka, ki je bil lačen in odvisen od tega kruha in bi lahko preživel le ob tej hrani. Še danes v tako imenovanem "tretjem sve tu" poznamo primere, ko tisto, kar se zbere pri darovanju,bodisi v obliki kruha ali drugih darov,razdelijo najbolj ubogim in jim s tem preprosto pomagajo preži- veti.Nekaj teh poudarkov odkrijemo tu- di v znanem "agape", tako imenovanem obedu ljubezni po maši, kjer se lahko nasitijo tudi tisti, ki niso mogli k obedu prinesti ničesar. Tako torej čutimo,kako pomembno je, da si dajemo kruh pred Gospodom in z njim. Tudi tako se nam on daje v hrano. In odpusti nam naše dolge... Mi vsi smo dolžniki pred Gospodom, smo grešniki, smo pomanjkljivi in v tej drži odkrivamo globoko razumevanje svoje- ga položaja. Odkrivamo, kako smo po- manjkljivi,pa kljub temu,kako smo lahko hvaležni. Če človek ne prepozna in ne odkrije, da je vse, kar ima in kar zmore, dar, da si ni sam priboril ali prislužil, po- tem pade v neko držo sebičnosti in oša bnosti, kar ga oslepi za prepoznavanje in odkrivanje svojih omejenosti. Takrat ne čuti potrebe po drugih ljudeh,je sam sebi zadosten in to ga vse bolj potiska v osamljenost. Nasprotno pa se takrat, ko se zavedamo, kako smo obdarovani, zavedamo tudi svoje omejenosti in od- visnosti. Zavedamo se, kako so nam drugi potrebni, da lahko živimo in tudi, kako se lahko med seboj bogatimo. Sebičnost nas potiska v greh in tudi v ožanje življenjskega prostora. Zavest, da smo obdarovani, pa nas kljub temu, da odkrivamo grešnost, osvobaja in sprošča. Tako nas Bog vedno znova kliče k priznanju in spreobračanju. Ta proces sprave z Bogom in s seboj nam pomaga, da odkrivamo svojo grešnost, jo priznavamo in obenem odpiramo srce Po tej poti upanja prihaja v nas Božje kraljestvo. Priznanje in odpiranje srca - za to gre. Če ob sklepu razmišljanja o Božji ljube- zni in spravi dodamo, da je to pot, po kateri prihaja Bog v nas, potem lahko upamo, da bo Bog vsakemu odpustil. In čeprav se v Gospodovi molitvi glasi: "kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžni kom...",to ni pogoj za Božje odpuščanje in sprejemanje. Bog nas ljubi in spreje- ma brezpogojno. Res pa je, da s tem, ko si med seboj odpuščamo, postajamo za Božjo ljubezen bolj dojemljivi in bolj občutljivi. Medsebojno odpuščanje, sprava s seboj in z Bogom nam pomaga da Božjo ljubezen lahko bolj globoko doživimo, začutimo in da smo v teh ob- čutkih Božje ljubezni tudi bolj sproščeni in nenazadnje bolj srečni. In ne vpelji nas v skušnjavo... Bog nas vsekakor ne želi vpeljevati v skušnjavo, lahko pa se sami predajamo skušnjavam. Nekaj takega žele posre- dovati te besede Gospodove molitve. "Molite,da ne pridete v skušnjavo", na- roča Jezus svojim apostolom v vrtu Ge- tsemani. Bog je zvest in ob prošnji "ne vpelji nas v skušnjavo"si prebujamo za- vest,da nas bo Bog obvaroval skušnjav ki jih ne moremo prenesti; da skušnjave ne bodo presegle tiste moči, ki nam jo Bog posreduje in podarja. V tej prošnji "in ne vpelji nas v skušnjavo" prosimo za Božjo pomoč, da bi premagali skuš- njave, v katere smo že padli, in pa, da bi nam Bog stal ob strani in nam poma- gal v trenutkih,ko se bomo našli v sku- šnjavah. To bodo življenjska stanja, ki si jih bomo zaradi svojih pomanjkljivosti sami pripravili. Gotovo je tukaj tudi ne- kaj bolečine in prav v tej bolečini tudi v trpljenju vidimo in iščemo perspektivo premagovanja teh skušnjav. Kajti že v prvotni Cerkvi odkrivamo, kako je Jezus prav na križu zmagal nad skušnjavami. To je odrešilna zmaga, moč in oblast našega Gospoda, vsemogočnost Oče- tovega Maziljenca. Tako torej gre za prepletenost med bolečino, ki je včasih tudi posledica našega padanja v skuš- njave, in pa Božje pomoči,ki nas vabi in kliče iz teh skušnjav, pogosto po križu. Vsem, ki ste v letu 1999 prebirali misli o našem nebeškem Očetu, želim, da bi radi sprejemali kruh življenja, z drugimi ljudmi delili vse, kar imate, si pomagali, odpuščali ter tudi drugim s svojim živ- ljenjem kazali pot k nebeškemu Očetu. Toni Burja CM Δ na kazalo domov na vrh Δ GOVORIJO NAM PRIJATELJI Takrat mi je bilo sedemnajst let Delati načrte za čim prijetnej še silvestrovanje in prehod v novo leto, ko bomo začeli pisati letnico 2000 -običajno razpoloženje letošnjih jesen- skih dni...Biti še mlad s svojo boleznijo ali poškodbo v domu upokojen cev-trpka resničnost za marsikoga med bralci Prijatelja. Vsem, ki to resničnost doživljate, Prijatelj v teh decembrskih dneh pričakovanja želi posvetiti svojo pozornost. Zvonka Pungartnik, Ne- veljska 26 (Dom upokojencev), 1240 Kamnik je ena teh mladih oskrbovank. Zadovoljna je v domu, saj so okrog nje v glavnem zelo prijazni ljudje, vedno pa je nadvse vesela, če more nekaj uric preživeti tudi izven doma in se srečati s prijatelji, ki jih spoznava na različnih srečanjih. Na srečanju kamniške sku- pine KBBI smo se dokončno zmenili za pogovor za Prijatelja in v novembrskem popoldnevu je nastal tale zapis. Zvonka,ali je to tvoj prvi intervju? Da Nič ne de,enkrat mora biti prvič. Naj prej te prosim, da se vsem, ki bodo to brali, nekoliko predstaviš. Doma sem iz Motnika. To je tu blizu, v Tuhinjski dolini - zadnji kraj na Gorenj- skem, preden prideš na Štajersko. Ro- jena sem bila kot drugi od petih otrok. Živi sta še dve sestri in en brat. Starši niso več živi, izgubila sem jih že v mla- dosti. Najprej je leta 1975, ko mi je bilo šele deset let, umrl oče, nato pa leta 1982 še mama. Ker doma ni bilo nikogar ki bi mogel skrbeti za naju s sestro -obe sva bili že bolni, sva morali v dom za starejše v Kamnik. Takrat mi je bilo sedemnajst let. Tu sem sedaj že osem- najst let. Sestra Darinka je predlanskim umrla. Bila je slabokrvna,ni bila odporna in je umrla za pljučnico.Ves čas v domu sva bili skupaj - petnajst let. Obe mlajši sestri sedaj živita na Duplici pri Kamniku in me večkrat obiščeta. Ravno včeraj je bila ena na obisku. Kdo pa je sedaj doma na domačiji? Stric in teta. Mlajši brat bo prevzel kmetijo, ko bo dovolj star. Kdaj se ti je pojavila bolezen? Takoj po rojstvu so že opazili bolezen. Ko sem bila v osnovni šoli, sem še nor- malno hodila; štiri leta v Motniku, tri na Vranskem in eno v Kamniku. V Zavodu za usposabljanje invalidne mladine sem naredila tudi prvi letnik šiviljske šole.Po tem nisem več zmogla takšnih naporov. Kakšna bolezen pa je to? Tega ne vem in tudi zdravniki ne vedo natančno Bila sem veliko po bolnišnicah in sem slišala zdravnike, ko so se ob vizitah pogovarjali,da je to zelo redka bolezen Zgleda, da se ne da nič pomagati. Ali si bila dosti po bolnišnicah? V mladosti, ko so še ugotavljali mojo bolezen, sem bila veliko po bolnišnicah. Nazadnje pa sem bila v bolnišnici na Golniku, ko sem imela pljučnico. V življenju si se očitno soočala s hudimi izgubami. Kako si se sprijaz- nila s tem in kdo ti je pomagal skozi vse težave? Sprijaznila sem se,da tako pač mora biti Največ so mi pomagali prijatelji. Veliko mi pomeni, da lahko kam grem. Če sem le pri zdravju, grem. Bila sem na morju v Lignanu, že štirikrat. Zelo sem hvale- žna sestram, da lahko grem. Koliko si odvisna od pomoči drugih? Ne veliko. Sama skoraj vse naredim, grem na voziček, na posteljo, se oble- čem,grem na stranišče. Malo mi že po- magajo, največ pa takrat,ko me kopajo Ali se ti stanje slabša? Da,z vsako bo leznijo se mi stanje poslabša. Lani sem imela pljučnico in mi je veliko slabše. Nekaj časa sploh nisem mogla iz postelje Kako pa to je, če ima človek pljučni- co? Nekateri je še nismo imeli. Imela sem vročino, glavobole in hud kašelj - kašljala sem kri. Nič prijetno ni. Ali so te takrat obšle kakšne črne mi sli in si se kaj bala? Nič se nisem bala Torej si izredno močna,se ne vdajaš raznim negativnim razmišljanjem? Saj moraš biti močan, nimaš izbire... Ali torej lahko rečeš, da rada živiš, čeprav je tvoj svet omejen na tole sobico in na dom? Da, rada živim. Mogoče bi še malo obudila spomin na mladost. Koliko časa si že na vo- zičku? Na vozičku sem že dvajset let. V osnovni šoli sem še hodila, nato sem bila dve leti v zavodu - osmi razred in prvi letnik. Potem pa sem šla spet do- mov,toda kmalu sem prišla sem v ta dom Se spomniš še česa iz svoje mlado- sti, na primer kakšnih praznovanj novega leta? Posebej se ne spominjam Nismo kaj dosti praznovali. Malo smo gledali televizijo. Doma smo imeli kar veliko kmetijo in dela je bilo vedno do- volj. Morali smo pomagati, kakor je kdo mogel,tudi jaz. Največ pri gospodinjskih opravilih; v kuhinji. Ali si hodila k verouku? Sem, prejela sem vse zakramente: krst birmo, spoved in obhajilo. Ali lahko poveš, kakšne načrte ozi- roma želje si imela v življenju? Šla si v šiviljsko šolo. Je bilo to tisto,kar si si želela? Takrat je bila zame to edina možnost. Če bi bila zdrava, bi bila rada učiteljica. Tudi šiviljske šole nisem dokončala, ker mi je zdravje tako opešalo in nisem mo- gla vzdržati tistega tempa. Kako pa si se počutila v Zavodu? Seveda je bilo prijetnejše kot tu, ker smo bili vsi mladi. Kako pa je tu? Se z ostalimi oskrbo- vanci dosti družiš? V domu je dobro poskrbljeno za nas. Seveda pa se moraš navaditi nanj. Z drugimi se največ srečujemo v avli, v glavnem po kosilu in malo poklepetamo. Rekla si,da bi bila rada učiteljica. Ali kdaj pomisliš,da si vseeno učiteljica toda čisto drugače.Vsak,ki te sreča, se lahko od tebe kaj nauči... Na to pa ne pomislim. Morda se res kdo kaj nauči od mene; ne vem. Ali kdaj v dom pridejo kakšni otroci? Tudi pridejo, priredijo kakšen koncert, pojejo, največ med počitnicami. Pridejo iz Kamnika in okolice. Kako pa je v domu z medicinsko os- krbo? Dobro,saj so zaposlene tudi medicinske sestre, imamo pa tudi zdravnika, ki re- dno prihaja v dom. Mislim, da je razen dveh dni v tednu stalno tukaj. Imamo tudi vsakdanjo terapijo in telovadbo. Kako pa zgleda telovadba na vozič- ku? Vsak dan ob pol enajstih se zbere- mo in petnajst minut vadimo pod stro- kovnim vodstvom. Delamo vaje za roke, noge in podobno. Kaj pa delovna terapija? Kakor kdo zmore. Trikrat tedensko ima- mo bralne ure. Berejo nam iz dnevnega časopisja: Delo, Kamniški občan, Jana. Kaj pa Družina, Ognjišče, Prijatelj? Ne, tega pa ne berejo. Edino, če mi ka- tera od oskrbovank kaj prebere. Imate tu v domu knjižnico? Lahko kaj bereš? Knjižnico imamo, brati pa sama ne morem,ker ne vidim več dobro Odvisna sem od drugih. Vidim,da imaš v sobi televizor.Rada gledaš? Da,ponavadi gledam kakšno na daljevanko.Po večerji rada kaj pogledam Kakšen red pa imate tu v domu? Imate določeno uro za vstajanje, za izhode... Za zajtrk, kosilo in večerjo imamo uro, drugače pa ne. Greš rada ven?Okolica doma je zelo lepa. Grem, samo težko se vozim po tistem klancu pri vhodu. Ponavadi mi pomaga kakšna gospa.Okolica pa je res zelo lepa. Kako pa prenašaš vožnjo z avtomo- bilom? Ti je kdaj slabo? Z vožnjo nimam nobenih težav. Kje pa si bila najdlje? Bila sem na morju v Italiji. Tudi iz sobe je najbrž kar lep razgled razen danes, ko je megleno. Kam se vidi? Na Kamniške planine. Lepo je. Slišal sem, da imate ravno danes mašo. Kolikokrat na mesec pa jo imate? Vsak dan jo imamo.V domu kot oskrbovanec stanuje tudi g.Rutar, upo- kojeni duhovnik.Stanuje prav tu zraven Mašo imamo v večnamenski dvorani. Pred mašo molimo rožni venec. Kaj se ti zdi najbolj pomembno za dom upokojencev? Da so ljudje prija- zni in da imam tu veliko prijateljev. Mislim, da imate tukaj tudi svoje glasilo. Še izhaja? Izide enkrat letno ob obletnici začetka doma, 25. maja. Kaj še počneš v prostem času oz. takrat ko nimaš drugih obveznosti? Prej, ko sem še lahko, sem veliko več delala-gobeline in druga ročna dela.Vse te gobeline v sobi sem sama izdelala. Sedaj se mi je poslabšal vid, pa tudi roke mi ne služijo več tako kot včasih. Sedaj poslušam radio in premišljujem. Dobiš radio Ognjišče? Ali poslušaš oddajo Vstani in hodi? Tudi radio Ognjišče poslušam in seveda oddajo Vstani in hodi! Kakšno glasbo najraje poslušaš? Najrajši imam narodno glasbo. Kateri ansambel imaš najraje? Najrajši imam ansambel Slak. Ime ti je Zvonka. Tvoj zavetnik je najbrž sveti Anton. Kateri pa, zimski ali poletni? Kdaj imaš god? God imam poleti, 13. junija, ko je Anton Padovanski. Krščena sem kot Antonija, vendar so me vedno klicali Zvonka. Kakšne želje imaš ob prihajajočem novem letu? Predvsem si želim, da bi mi zdravje še bolj ne opešalo,pa da bi bil mir na svetu Kaj pa bi zaželela drugim ljudem za prihajajoče praznike? Mir, srečo, da bi bili zdravi, medsebojno razumevanje. Na koncu smo se z Zvonko zmenili, da bo odslej prejemala Prijatelja in morda se bo v domu našel kdo,da bi ji ga pre- bral. Morda bo to storil kak obiskovalec Če bo imela svojega Prijatelja, je nekaj več verjetnosti ... Obudili smo še spomin na srečanje kam niške skupine KBBI na Zaplani. Nekaj spominov na svoje delo v domu je po- vedala gospa Tončka, sodelavka KBBI in Malteške bolniške pomoči. Še vedno rada pride vanj,saj je bila v njem zapo- slena dvanajst let in med drugim stregla tudi Zvonkini mami v njeni zadnji bolez- ni. Del srca je ostalo tu. Nato se je že približal čas za mašo. Po- zdravili smo se z g.Rutarjem in občudo- vali zares lep večnamenski prostor, ki služi tudi za kapelo. Odhajali smo z ob- čutkom,da je v domu starejših vendarle veliko lepega in ni čudno, da se tudi mlajši v njem počutijo kar domače.Ven- dar je lepo iti tudi ven, v svet, med domače in prijatelje s srečanj. Hvala, Zvonka, za tvoje pričevanje. Na obisku smo bili: Darinka Slanovec, Tončka Balantič, Vlado Bizant in Tone Planinšek Δ na kazalo domov na vrh Δ VI NAM - MI VAM Zakaj to mučno zdravljenje? V Svetem pismu beremo, da je bil Jezus Božji zdravnik, ki je prišel na svet, da bi nam pokazal,kako postati popoln človek in nam pomagal razumeti pomen človeš kega dostojanstva. Jezus je zdravljenje večkrat uporabil kot priložnost,da je iz- kazal svojo ljubezen do ljudi. Toda kljub temu imamo bolniki občutek izgube. Iz človekove izkušnje je tudi razvidno, da so vsi napori, vloženi v zdravje, nekako brez pomena, ker nas na koncu vedno čaka smrt. Kako naj kristjani gledamo na to paradoksno stanje? Predvsem ne- ozdravljivo bolni se pogosto srečujemo z dilemo: Zakaj in čemu pravzaprav to mučno 'zdravljenje'? Marjetka Iz pisma povzemam vprašanje,ki ga- če ga prav razumem - mora vsak prebrati še enkrat - zase. Splošno vprašanje o razmerju med zdravjem in boleznijo ter osebno vprašanje o razmerju do (neo- zdravljive) bolezni se med seboj precej razlikujeta.Podobna sta klasičnemu po- ložaju v medicini, ko zdravnik o bolezni veliko ve, a ni bolan, njegov pacient pa o bolezni malo ve, a je bolan. Na vpra- šanje morata odgovoriti oba. Vsaka bolezen ima splošno in posebno sliko. To je razlog, zakaj sem predlagal, da moram to vprašanje prebrati zase. Moj odgovor je lahko le omejen, ker mu bo manjkala druga polovica. Najprej bom poskusil odgovoriti na ose- bni vidik tega vprašanja, ki je naslednji: Čemu mučno zdravljenje,če me na kon- cu čaka smrt?V tako imenovani psihoso matski tradiciji etike ima zdravnik pred seboj celega človeka, ne samo njegovo bolezen ali zdravje, oz. njegovo bistve- no omejenost, ki jo določata rojstvo in smrt. Cel človek ni rezultat posameznih vidikov življenja, ampak življenje kot celota dopušča govoriti o posameznih vidikih tega življenja. Zdravniški poklic predstavlja enega od pomembnih vidi- kov življenja. O tem priča tudi podoba Kristusa - zdravnika. Z ozirom na to,da je Jezus ozdravljal predvsem ranjene medsebojne odnose,je 'biti človek' - biti 'ti' za nekoga drugega- najpomembnejši vidik človeškega življenja. Osebno me- nim,da je zdravstveno delo na katerikoli ravni prizadevanje za to, da bi iskali najboljše, najbolj potrebno,in na osnovi tega sodili o manj dobrem. Zato je Je- zusov pristop k bolezni in smrti tako pomemben. S tega zornega kota se mi ZNAMKE VSEH VRST IN ODRABLJENE TELEFONSKE KARTICE Dragi prijatelji misijonov,iskreno se Vam zahvaljujem za vse znamke in telefon- ske kartice, ki sem jih prejel tekom leta za njihove potrebe. Prav je, da jim pri- skočimo na pomoč, zato se moja akcija še naprej nadaljuje. Obenem želim vsem blagoslovljene bo- žične praznike in srečen prehod v novo tisočletje! Saksida Franc, ul.Biasoletto 125,34142 TRST-TRIESTE, Italija zdi še pomembnejši Jezusov odnos do tistih,ki so ga odklanjali in sovražili.Bolni ljudje ga niso odklanjali. Bolezen in smrt nista razloga, da bi odklonil Kristusa ali človeka. Zato upam,da me na koncu ne čaka smrt, ampak da me v smrti čaka On, ki je smrt predstavil kot dejanje iz- ročitve.Ni gola usoda in konec,ni razlog da bi odklonil najgloblje hrepenenje po življenju. Z odgovorom na splošno vprašanje o razmerju med boleznijo in zdravjem in krščanskem gledanju na zdravje bom poskušal utemeljiti to, kar sem pravkar povedal. Čim govorim o razmerju, sem zavzel tako stališče, ki ne dovoljuje soditi o dobrem z vidika manj dobrega. Preprosto lahko rečem,da razmerje med boleznijo in zdravjem vprašuje po našem gledanju na človeka. Čeprav je človek bolan pretežni del svojega življenja, na življenje vendarle gleda z vidika zdravja Tudi na smrt gleda z vidika življenja. Razlog za to vidim v tem, da je človek odprto bitje in da njegova bolezen ni usoda.Eno najtežjih vprašanj v medicini je, v kolikšni meri je človek odgovoren za svoje zdravje in ali je sam kriv za svojo bolezen. Nekoč je bilo to vpraša- nje povezano tudi s pojmovanjem člo- vekovega neodgovornega obnašanja. Tu med boleznijo in zdravjem ni bilo no- benega razmerja. V zadnjih desetletjih se je težišče preneslo na smisel. Po- znamo celo mavrico vprašanj, ki bolj ali manj glasno kričijo po smislu in -čeprav izražajo nesmisel- iščejo odgovor smisla Ta krik je že sam po sebi dokaz,da smi- sel obstaja, da je smisel oseba, da me smisel nagovarja in da ga moram izbrati Nalogo krščanskega gledanja na raz- merje med boleznijo in zdravjem vidim predvsem v tem, da vprašanj po smislu ne presliši in da smisla tega razmerja ne postavlja pod vprašaj.Mislim na veli- ko terapevtsko priložnost kristjanovega mišljenja, govorjenja in delovanja, nje- govega celotnega življenja. dr. Anton Mlinar Δ na kazalo domov na vrh Δ ZDRAVSTVENI DELAVCI Poslednja želja Bila je pozna jesen. To leto je grozdje pri nas doma še posebno dobro obrodilo kot da bi vedelo, da bo izpolnilo posle- dnjo željo. Obiskovala sem bolnico, ki je sedela smrti na kolenih. Njenih skromnih želja je bilo vse manj. Vedela je, da je na vrsti pogovor z večnostjo. Nekega dne si je zaželela grozdje,táko domače, ne škropljeno. Vedela je, da ga ne sme veliko zaradi sladkorne bolezni. Posku- sila bi samo nekaj jagod. Obljubila sem, da ji ga prinesem. Oči so ji zažarele. Nabrala sem ji najlepše grozdje, tisto najbolj sladko, v katerem je bilo največ sonca. O, kako je dišalo po cvetju! Ja- gode so bile napete kot otroška lička. Ko je videla grozdje, je rekla : "Nisem verjela, da ga boste res prinesli. Danes sem tako slaba, da ga ne morem jesti. Ga bom pa gledala. Postavite ga,prosim ob moje vzglavje." Storim, kar želi. S kakšnim spoštovanjem je zrla v grozdje kot da bi zrla na pateno. Nekaj časa je molčala, kot da bi klečala pred Najsve- tejšim,nato je rekla: "Vem,da je zadnje" Obe sva vedeli, da naslednje jeseni ne bo dočakala. "Veste, včasih je tako težko biti sam. Popade me taka tesnoba, posebno po- noči. Takrat je tudi bolečina najhujša. Tako si želim imeti telefon, da bi lahko koga poklicala.Počutila bi se bolj varno" Čez nekaj dni me pokliče po telefonu z veselim glasom: "Svojci so zvedeli za mojo željo in mi poklonili telefon. Še ni- koli me niso tako pogosto obiskovali kot sedaj. Bolj ko sem bolna, bolj pogosto me obiskujejo.Včasih bi tako rada spala posebno takrat ko vzamem zdravila, pa nimam miru." Dovolimo bolniku, da sam izbira, kdaj bo imel koga ob sebi in kdaj bo v miru počival. Ne zamerimo mu,tudi če bo kdaj naš obisk odklonil. Sedaj se z bolnico vsak dan slišiva po telefonu.Pogovarjava se največ o njeni bolečini, ki jo je tako težko krotiti. Ve, da dobiva morfij, ki je edino zdravilo za lajšanje bolečine. Ne boji se ga. Z nje- govo pomočjo gre še vsak dan na spre hod po svež zrak. Potrebuje sprehode, da laže prenaša noči, ko jo duši. Takrat razmišlja o preteklem življenju: "Veste, včasih zadošča že trenutek,da se zaveš celotnega življenja. Ta trenutek je bil, ko sem zvedela za diagnozo. Spoznala sem, da sem v življenju veliko zamudila. Nikogar ni bilo, ki bi me ljubil." Človek je kot diamant z različnimi plos- kvami, nikoli ga ne spoznamo v celoti. Tisto ploskev,ki nam jo človek sam raz- krije,le tisto vidimo. Ko telo umira,spre- govori duša in zato je ta čas posvečen To je spoznal tudi pesnik Tone Pavček, ki je zapisal: "Skozi vrata,ki jih odhaja- joči pusti priprta za seboj,prihaja svet- loba večnosti do nas, da vidimo globlje in bolje, kaj smo in kam gremo." Zato je spremljanje umirajočih bolnikov tako dragoceno tudi za spremljevalca. Zveš modrosti življenja, ki so ti bile do sedaj prikrite.Ob umirajočih začutim radostno občutenje življenja, da lahko še vedno jem, diham, hodim in živim. In kakšna je bila poslednja želja pokoj- nega jezuitskega misijonarja v Indiji p. Jožeta Cukaleta: "Ko bom umrl, naj iz- med vas nekdo dlan položi na mojo srč- no stran in tiho naj mi šepne na uho: Marija!" Veroval je,da je Marija nebeška patronažna sestra. In dodal je: "Da ti ne bo dolgčas, ko bom spal, naj mesec zahaja ti v vas, v tvojo belo samoto." Kolo časa se vrti v tretje tisočletje. Kaj vse si bomo za praznike zaželeli? Ne spreglejmo tihih, poslednjih želja hudo bolnih in umirajočih. Pot k dobremu je vsakomur odprta. Je od vseh in za vse. Delajmo dobro, dokler imamo čas. Naj vam bo za božične praznike toplo, kot je bilo toplo bolnici ob grozdju. Naj se vas dotakne božja bližina in naj vam utira pot skozi vse leto 2000. Naj vas spremlja dramilo Toneta Pavčka: Ne bojte se življenja! Naj pljuska v vas z vso silo in v vse žile naj vas nese ali zanese, le ne pustite, da vas spodnese. Imejte ga radi, da bo tudi ono, življenje, imelo rado vas! Janja Ahčin Δ na kazalo domov na vrh Δ KRŠČANSKO BRATSTVO BOLNIKOV IN INVALIDOV Vztrajaj na svoji poti! Leto 1999 bo na Zaplani ostalo zapisa- no med drugim tudi po lepem dogodku - ponovitvi nove maše nekoga, ki je bil tu krščen- Robija Friškovca,sicer tudi dolgoletnega sodelavca Bratstva. Dru- gače je Škofjeločan, toda krščen je bil prav na Zaplani in maševati pri kamnu svojega krsta je gotovo nekaj zelo po- menljivega. Ob tem je naredil veselje Zaplanincem in skupini zbranih članov KBBI. Navzoče je navdušil ne samo z novomašnim blagoslovom, pač pa tudi s čudovitim nagovorom o Mariji in njenem srečanju z Jezusom na križevem potu. Marija je gotovo v najtežjih trenutkih rekla Jezusu: "Vztrajaj na svoji poti!" To si,dragi Robi, zaželel tudi vsem nam, in enako želimo tudi tebi,da bi vse svoje duhovniško življenje tako prepričljivo mogel nagovarjati ljudi! In hvala za tvoj novomašni blagoslov. vd   Kostanjev piknik Ob zaključku lanskoletne razstave roč- nih del smo se dobili na Zaplani na ko- stanjevem pikniku.Že takrat smo sklenili da mora takšno jesensko srečanje s pečenjem kostanja postati tradicional- no. In res smo se tudi letos v oktobru dobili, na videz brez pravega razloga, a lepo je priti skupaj in ujeti še zadnje jesenske sončne žarke. Posebej smo se razveselili Ponikovčanov, ki so zopet prišli s svojim kombijem in spremstvom. Srečanje smo pričeli ob enajstih v cer- kvi z mašo, sledilo je kosilo, potem pa težko pričakovani kostanjev piknik.Vsa- kdo je prinesel nekaj kostanja s seboj in tako ga ni zmanjkalo. Prav strokovno ga je pekel Ciril s svojimi pomočniki,pa- zil na žerjavico in primerno temperaturo ga skrbno pokrival s pokrovko, da se ne bi izsušil, in ga potem za deset minut še zavil v odejo, da se je še nekoliko "skuhal." Da, tudi kostanj je treba znati peči... Drug drugemu smo ga lupili, zra- ven pa poskušali jabolčni sok kar izpod majhne stiskalnice. Nato si nas je privoščil Rafko s kvizom. Odgovarjali smo na njegova vprašanja o Slomšku,potem pa so trije zmagovalci prejeli nagrado. Tretja nagrada je bila iti peš na razgledni stolp in uživati v razgledu. Druga nagrada je bila še bolj presenetljiva: Rezervirana cela stran v Prijatelju za zapis o tem srečanju. Kako smo se nasmejali,le nagrajenka je odki- mavala z glavo in se čudila nagradi.Sa- mo ugibali smo še,kakšno presenečenje bo za prvo nagrado. In je bilo. Čeprav se je nekaj šušljajo,je presenečenje bilo popolno: Odpreti pipo s tekočo vodo! Vse do tega dne je namreč župnišče imelo vodo iz kapnice. Desetletja, od nekdaj... Ko smo nekaterim, ki Zaplano dobro poznajo, govorili, da letos pa bo voda, so samo zamahnili z roko, rekoč: "Oh, to so govorili že pred dvajsetimi leti... Kar upajte..." Ta dan pa je voda pritekla skozi pipo, lepo okrašeno s slo- venskim narodnim trakom. Katji Miklič je pripadla čast, da odpre pipo, in voda je pritekla. Tone je ovekovečil dogodek, zapeli smo vse pesmi o vodi, ki smo se jih mogli spomniti, vodo pa smo seveda takoj poskusili. Kam izgine popoldne v prijetni druščini, je težko reči. Ni ga več, ostane le lep spomin.Kako malo je potrebno za takšno lepo doživetje.Hvaležni smo bili našemu harmonikarju, saj nas je skoraj vse po- poldne nevsiljivo spremljal z rahlim raz- tegovanjem harmonike in tihim petjem. Ko se je proti večeru kar shladilo, smo se preselili v kuhinjo in učilnico, kjer sta nas grela štedilnik oziroma krušna peč. Nekateri so si svoje mesto pri peči re- zervirali že popoldne... Naj bo še zapisano, da smo člani Brat- stva v oktobru poskrbeli,da je bila vsak petek v zaplaninski cerkvi oktobrska rožnovenska pobožnost, večinoma tudi z mašo. Posebej tisti petek, ko je bila sveta maša za pokojnega vrhniškega rojaka p. Cukaleta se nam je pridružilo precej domačinov in Vrhničanov. Nada- ljujejo se tudi obnovitvena dela in tako Zaplana čedalje bolj postaja to, kar smo si želeli člani Bratstva in domačini- prijeten kraj za srečanja in počitek ter kraj duhovnega okrepčila pa tudi zopet oživljeno župnišče. Kostanjev piknik bo tudi drugo leto. Toda nagrajenci bodo morali "dvigniti" svojo nagrado.Tokrat jo je zopet dvignil vd Kamničani na Zaplani Na lepo sončno popoldne v oktobru smo se člani KBBI iz kamniške okolice zbrali na Zaplani nad Vrhniko.Deset nas je bilo. Srečanje smo začeli s pečenjem kostanja. Med tem smo se pogovarjali, kako naj bi naša srečanja potekala v prihodnje.Vsi smo bili za to,da se redno srečujemo. Tisti, ki še nikoli nismo bili v hiši, smo si jo natančno ogledali.Dokler je bilo zunaj toplo, smo uživali na soncu, kogar pa je zeblo, se je šel pogret k peči, kjer se je pekel kostanj.Kasneje smo se prese- lili v učilnico, kjer je krušna peč in tam nadaljevali pogovor. Ni lepšega kot ob topli peči pogovoriti se o življenju. Nato smo imeli molitev in mašo. S po- močjo diapozitivov iz Jezusovega in Marijinega življenja (za vsako skrivnost rožnega venca)smo globlje in bolj zbra- no doživljali molitev. Kdor je želel, je povedal svojo prošnjo, za katero smo potem skupaj molili očenaš in Zdrava Marijo. Sledila je še maša. Hvaležni smo bili Katji, ki nas je zbrala, in veseli smo se razšli z namenom,da se vsaj enkrat letos še srečamo. Ema Δ na kazalo domov na vrh Δ KBBI - SODELAVCI Ljudje, zakaj? »Pes je bil zaprt v sobi, kjer so bile vse stene iz ogledal. Tako je videl mnogo psov, kar ga je tako razjezilo, da je zarenčal in pokazal zobe. In glej! Enako so storili tudi drugi psi: vsi so pokazali zobe. Pes se jih je prestrašil in začel divje tekati po sobi. Tudi drugi psi so tekali, kar je psa še bolj zbegalo. Tekal je tako dolgo, da se je od izčrpanosti zgrudil mrtev. Če bi namesto tega, da je zarenčal in pokazal zobe,samo enkrat prijazno po- mahal z repom in lepo pogledal,bi enako storile tudi vse podobe v ogledalih.« (indijska pripovedka) Večkrat se mi zgodi, pa najbrž ne le meni, da bi najraje vpila od bolečine - bolečine,ki jo povzročijo besede.Zakaj? Zakaj toliko nepotrebnih besed, ko drug drugega ranimo in žalimo? Zakaj toliko mrkih pogledov in neprijaznih obrazov, ko namesto upanja prinašamo trpko bo- lečino nerazumevanja in nesprejemanja svojim bližnjim? Ko spet ponovno doživim razočaranje in pekočo bolečino zaradi besed, ki so me ranile, pomislim: kaj je narobe z mano? Zakaj mi lahko le nekaj izrečenih besed vzame ves pogum? Kaj lahko storim, da bo drugače? Velikokrat se zgodi, da lju- dje drug drugemu povzročamo bolečino nehote in ne da bi se tega zavedali. Prav gotovo tudi ne moremo vedno dru gih kriviti, kadar nam je težko zaradi izgovorjenih besed, ki so nas prizadele. Torej bi lahko kar tukaj zaključila, da se pač ne da ničesar storiti. Toda ali je res tako? Ne! Vedno obstaja pot, pa čeprav ozka in strma. Obstaja pot, če hočem nanjo stopiti. Obstaja pot, za katero pa se mora vsakdo sam odločiti.Nekje globoko se v vsakem člo- veku še skriva tista govorica ljubezni,ki jo je Bog položil v nas,ko nas je poklical v življenje. To govorico smo zakopali nekje v sebi,ko nas je svet prepričeval, da tak način sporazumevanja ne prina- ša uspeha. Če hočemo, da ljudje slišijo nas, moramo utišati druge. Če hočemo, da obvelja naša beseda, moramo vse druge uničiti.Tako so nas učili.Ne morem pozabiti razočaranja,ki sem ga doživela ko mi je profesorica dejala,da se je tre- ba znati tudi zlagati, če je to potrebno. Pač,treba se je znajti.Če ob tem gledaš na druge, pa ne prideš daleč. Res, zelo globoko smo danes ljudje že zakopali tisto govorico ljubezni, ki nam jo je Bog dal in jo je Jezus učil. Ker te govorice ne znamo več uporabljati, nas besede ranijo in prinašajo bolečino. Zato pa: prosim sebe in prosim tebe - začnimo spet uporabljati jezik ljubezni. Če drugi ranijo mene, zakaj bi jaz storil isto.Če bi svet deloval le po načelu zob za zob in glavo za glavo, potem bi bili že vsi brez glav.Toda ker je v tej mno- žici vedno tudi mnogo pogumnih, ki si upajo biti drugačni,včasih doživimo tudi to, da nam kdo nastavi še levo lice, ko smo ga udarili po desnem.To pa je tista pot, ozka in strma, ki nam kaže smer in nas vabi,da nekje globoko v sebi znova poiščemo jezik ljubezni in ga skušamo obnoviti. Advent - čas pričakovanja - je čas, ko polni hrepenenja čakamo na trenutek, da nam bo učlovečeni Bog ponovno izkazal svojo ljubezen. Toda skrivnost Njegove ljubezni bomo lahko mnogo bolj začutili, če bomo v svojem življenju za- čeli uporabljati tisti jezik,ki nas ga Jezus uči - jezik ljubezni. Polona Δ na kazalo domov na vrh Δ BOŽIČNO VOŠČILO Darilo navzočnosti Bog nam ne prinaša daril: daje se nam, izroča se nam kot darilo, ne kakor stvar in predmet, kot so včasih dragocena darila ki si jih darujemo ob večjih priložnostih v življenju. Ko se Bog daje, se daje kot NEKDO NEKOMU. Daje se, ne da bi štel, ne da bi preračunaval, ne da bi meril svoj čas in svoje bolečine Ko Bog prihaja k nam, nam za darilo daje sebe, močnega, ljubečega, navzočega. Ko potrka na naša vrata, ko prihaja k naši mizi, prihaja praznih rok, brez nekoristnih daril, toda s srcem, polnim ljubezni. Ko Bog prihaja, je to darilo neba. Claude Trontin - Dreux Dragi prijatelji, želimo vam,da bi doživeli čim lepše, blagoslovljene božične praz- nike, vse novo leto pa gledali v božični luči. Bog se nam je približal,zato se tudi mi vse leto bližajmo drug drugemu - s spoštovanjem, zanimanjem, iskrenostjo in pripravljenostjo pomagati ter sprejeti pomoč. Uredništvo in uprava Prijatelja Δ na kazalo domov na vrh Δ SVET IN MI Zadnja ločitev ni zadnja, temveč prva v novem redu spoznanj. Jože Rajhman Pozabljeni? Hvaliti hočem vrle može,... Bili so polni usmiljenja in njih pravična dela se ne pozabijo. Sirah Blizu božjepotnih Petrovč v Savinjski dolini stoji v Dobriši vasi dvorec Novo Celje. Sezidan je bil sredi osemnajstega stoletja in je eden najlepših baročnih dvorcev na Slovenskem. Leta 1930 ga je kupila Dravska banovina in v njem uredila psihiatrično bolnišnico. Iz te bolnišnice so junija 1941 nemški nacisti odpeljali in nato v Hartheimu us- mrtili tristo sedemdeset bolnikov,izvemo iz spominskega obeležja na južni strani dvorca, ki so ga odkrili letošnjo jesen. Beseda,ki je dolgo, vse predolgo, nemo čakala na svoj trenutek, je dočakala dan, ko je bilo izvršeno tisto dejanje, ki smo ga dolžni storiti v spomin na živ- ljenje. Sredstva javnega obveščanja so dokaj skopo poročala o tem dogodku... Nekaj misli je tem našim sestram in bratom na slovesnosti ob blagoslovitvi obeležja namenil tudi naslovni škof dr. Vekoslav Grmič in naglasil potrebo, da se v duhu evangelija nenehno borimo zoper zlo ter si prizadevamo za dobro, saj so resnične moralne vrednote in vera med seboj najtesneje povezane. Pretresljivo je bilo pričevanje gospe Terezije Č.,ki je v tistem času delala v bolnišnici kot bolničarka in je pomagala pri nalaganju teh bolnikov na avtobuse. Pri tem nihče (razen enega zdravnika, člana nacistične stranke), ni vedel, niti slutil,kam peljejo in kaj čaka te nesreč- nike. Mnogokrat v preteklosti in sedanjosti smo se spominjali žrtev vojnega (in po- vojnega) nasilja, na te bolnike pa se je vseskozi pozabljalo ali se še pozablja. Tudi oni so bili ljudje s srcem, dušo in imenom ter bili poklicani v življenje, da se na njih uresničijo dela Božje ljubezni. Vsako človeško življenje je sveto, ne glede na to ali je človek zdrav ali bolan Delo je 9. junija 1991 v rubriki "Dogodki na današnji dan", zapisalo: "Devetega junija 1941 je iz Slovenije pripeljalo na železniško postajo Špilje (Spielfeld) 23 avtobusov 583 žrtev nacistične "evta- nazije", to je usmrtitve duševno bolnih in onemoglih ljudi.Nacistična evtanazija je v glavnem prizadela Štajersko.Iz pe- tih zavodov (Novo Celje Vojnik,Medlog, Slovenske Konjice, Ptuj, Muretinci) so nacisti v evtanazijski zavod Hartheim pri Linzu odpeljali duševne bolnike in onemogle ter jih tam usmrtili. Evtanazija, ki po grškem izvoru pomeni dobro smrt, ima dolgo zgodovino. Špar- tanci so izpostavljali pohabljene in bol- ne otroke smrti,filozof Platon je zapisal: "Nihče si ne bo privoščil, da bi bolan ži- votaril drugim v breme..." Njegov sodo- bnik Hipokrat pa je bil drugačnega mne nja: "Nikoli nikomur,tudi če bi me prosil, ne bom zapisal smrtnonosne droge ali ga z nasvetom napeljal na to misel." V priložnostni knjižici je omenjen tudi dogodek iz samostana Vrbje, kjer so bratje nudili zatočišče in oskrbo osta- relim. V avgustu leta 1941 so nacisti iz samostana na silo odpeljali osem starč- kov,med njimi tudi osemdesetletnega in dolgoletnega žalskega cerkovnika. Od- peljani so bili v Avstrijo in v smrt, kot druge žrtve pred njimi. Spominsko obeležje v Novem Celju nas spominja in opominja na nedolžne žrtve tistega poganskega gledanja, ki vidi humanost narave le v tem, da uničuje šibke, da bi močnim napravila prostor za življenje. To so bili različno umsko ali (in)telesno obdarjeni in prizadeti ljudje, Slovenci z vso pravico do življenja. Ne pozabimo njih mučeništva! Jože Raduha Δ na kazalo nadaljev. rubrike Δ

SVET IN MI  (nadaljevanje)               začetek Sejem narava - zdravje Že nekaj let zapored sem si ogledal okto- brski sejem Narava - Zdravje v Ljubljani in priznati moram, da se mi ob tem dogodku iz leta v leto poraja več pomislekov.Zaradi pretiravanja in želje po čim večjem in hit- rejšem zaslužku se lahko vsaka dobra stvar v rokah neodgovornega človeka nevarno sprevrže, dobri nameni pa izničijo. Tudi letos smo si na sejmu lahko ogledali in kupili veliko kvalitetnih zeliščnih pripravkov ter raznih pripomočkov, srečali pa smo se lahko tudi s številnimi prodajalci,ki so izna- šli predvsem recept,kako iz žepov lahkover nih in neukih ljudi izvleči denar. So proda- jalci, ki "imajo" za vsako človekovo težavo "zdravilo" in obljubljajo skoraj čudežne oz- dravitve ter življenje brez bolečin in težav. Ne jemli zdravil od vsake babe, konjskih vraštuv še celo ne...Če ni tako zdravilo za to bolezen, alj pa je take hude reči le za čern noht preveč, umerješ. Anton Martin Slomšek Letos so se temu sejmu obljub pridružila tudi največja slovenska farmacevtska po- djetja, ki so imela na prodajnih stojnicah farmacevte,ki pa, kot kaže, slabše obvla- dajo zaslužkarsko pretiravanje oziroma da- jejo prednost etiki njihovega poklica,saj so bile njihove stojnice v primerjavi s tistimi trgovci, ki so veliko obljubljali, veliko manj obiskane in oblegane. Pri zdravju bi se zaslužkarstvo moralo ne- hati, a se žal ta ljuljka vse bolj bohoti. Temu se lahko uprejo samo strokovnjaki s poštenjem, a tudi razumno ravnanje kup- cev bi nekaj zaleglo.Problem ni le v tem,da nekateri izdelki niso dovolj kvalitetni in pre izkušeni,ampak v lažnih obljubah trgovcev. Verjamem v moč rastlin, mnogim ljudem in tudi meni so že mnogokrat pomagale. Za- vedati pa se moramo, kako nevarno lahko postane za bolnega človeka precenjevanje njihovega učinka ali napačna uporaba. Zdravilne rastline uporabljajmo po pameti in z znanjem ter kot pomoč pri ohranjanju ravnovesja telesa in duha. Pri zdravljenju bolezni pa le sodelujmo z zdravnikom. R. R.   Nov način zdravljenja hemeroidov Hemeroidi so pogosto obolenje v današnjem času. Ocenjujejo, da obolenje prizadene več kot polovico ljudi, starejših od trideset let. Vzrokov za nastanek obolenja je več: življenje s premalo gibanja, nepravilna pre- hrana, starost, prirojena nagnjenost k tej bolezni, motnje v delovanju črevesja. Mnogi ljudje dolga leta trpijo bolečine in neugodje, preden poiščejo zdravniško po- moč, je bilo povedano na strokovnem po- svetovanju o novi metodi zdravljenja, ki so ga 27. oktobra pripravili na oddelku za abdominalno kirurgijo na Kirurški kliniki v Ljubljani. Nov način zdravljenja je razvil dr. Longo z univerze v Palermu,ki je tudi prak- tično pokazal ta svoj novi operativni poseg Operacija traja le deset minut. Novost je tudi v tem, da kirurg odstrani le odvečno sluznico in ne več del črevesa.Bolnik lahko normalno dietno hrano použije že isti dan po posegu, v bolnišnici pa ostane še naj- več štiri dni. Dr. Longo je do sedaj opravil že okrog štiristo tovrstnih operacij. Glede na dosedanje izkušnje smemo verjeti da bodo ta nov način zdravljenja kmalu osvojili tudi naši zdravniki in tako zmanjšali trpljenje mnogim bolnikom. M. V.   Dvesto let mariborske bolnišnice Prvega decembra pred dvesto leti je zaži- vela mariborska bolnišnica.Svoj prvi 'špital' je Maribor dobil že leta 1348. Danes ima Splošna bolnišnica Maribor 1636 bolniških postelj,40 strokovno-medicinskih oddelkov v katerih dela 320 zdravnikov in skoraj 1500 medicinskih sester ter tehnikov. Sku- paj z drugimi zdravstvenimi in nezdravstve nimi delavci je v bolnišnici 2336 zaposlenih Začelo se je z okrožnico mariborskega okrajnega urada, ki je 28. novembra 1799 obvestil vse občinske urade, magistrate, gospoščine, župnije in kurate o ustanovitvi mariborske bolnišnice. Delati so začeli 1. decembra 1799 v poslopju na današnjem Slomškovem trgu, kjer je sedaj pošta. Bol- nišnica je imela 24 postelj. Osem jih je bilo namenjenih mariborskim meščanom, šest- najst pa ljudem iz okolice. Za sprejem v bolnišnico je bilo potrebno zaprositi okrajni urad,oskrbnina pa je znašala 10 krajcarjev dnevno in jo je bilo treba plačevati ob kon cu meseca. Vodili so jo izšolani ranocelniki, ki so se izšolali na medicinsko - kirurškem učiteljišču v Gradcu, ki je začelo delovati leta 1782,zato se tudi prvi december 1799 šteje za rojstni dan mariborske bolnišnice. Zgodovina mariborskega zdravstva pa se je začela že dosti prej. Prvo ranocelniško cehovsko društvo oziroma kirurški gremij je bil v Mariboru ustanovljen že leta 1776. Listine omenjajo prvega mestnega ranocel nika že leta 1243, mesto pa je prvi "špital" dobilo leta 1348. Na slovesnosti in v mnogih drugih javnih pogovorih smo lahko iz ust odgovornih sli- šali mnogo misli o tem,kako želijo ob evrop sko primerljivem strokovnem delu in znanju upoštevati tudi vse pravice bolnikov, kot so dostojanstvo, zasebnost, solidarnost, pravičnost. Te so praviloma združene s prijazno, iskreno, spodbudno in tolažilno besedo. Mnogi, ki smo se že kdaj srečali z ljudmi iz mariborske bolnišnice, vemo,da se velika večina zaposlenih trudi v tej smeri. Zavedati pa se tudi moramo, da se v vsaki košari s sadjem občasno pojavi kakšen na- gnit sadež, česar ne gre posploševati, v dobro vseh pa ga je le treba pravočasno odstraniti. V oktobru je postala častna občanka mes- ta Maribor upokojena profesorica in zdrav- nica dr. Zora Janžekovič, ki je pred četrt stoletja prav v mariborski bolnišnici razvila in začela uporabljati novo metodo zdrav- ljenja opeklin, ki so jo prevzele bolnišnice po vsem razvitem svetu. S to svojo novo metodo (takojšnja odstranitev poškodova- nega tkiva) nam je mnogim tovrstnim poš- kodovancem povečala možnosti preživetja zmanjšala bolečine in skrajšala čas zdrav- ljenja poškodb. Hvaležna misel naj jo spremlja tudi v jeseni njenega življenja, ki ga preživlja na svojem domu v miru in svežini pohorskih strmin. Jože R.   Ob koncu leta starejših Organizacija združenih narodov je 16. ok- tobra 1992 proglasila 1.oktober za medna- rodni dan starejših, leta od 1992 do 2001 za desetletje starejših in leto 1999 za leto starejših. Sprejetih je bilo tudi osemnajst načel, na katerih so članice OZN dolžne graditi odnos do starejših - v soglasju s kulturnimi vrednotami okolja, v katerem ži- vijo,in ob upoštevanju dostojanstva, neo- dvisnosti in možnosti sodelovanja starejših pri oblikovanju svojega življenja. Staranje je proces, ki teče vse življenje in se je potrebno nanj pripravljati, da bomo pripravljeni dočakali te fiziološke, psiholo- ške, duhovne in še vse druge spremembe ter drugačne potrebe v starosti. Osmošolka Petra je v spisu, objavljenem v Utripu, zapisala tudi misel: "Ko razmišljam, kakšen naj bi bil odnos mladih do starejših, vem,kako naj bi bilo in kako je. Prav bi bilo da bi jih vsi bolj spoštovali in poslušali, saj si to zaslužijo.Tudi jaz bom tukaj še mora- la prehoditi dolgo pot. Veliko je osamljenih tudi v družinah, zato je pomembno, da ohranimo in spodbujamo voljo za pogovor ter storimo vse, da se bodo čutili sprejete in zaželene." R. R.   Med pravico in priložnostjo Prvega novembra so se zgodile nekatere spremembe na področju dopolnilnega zdra vstvenega zavarovanja. Ob tej priložnosti je Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, ki je prevzela zdravstveno zavarovane pri ZZZS, izdala informativno brošuro: "Dopol- nilno zdravstveno zavarovanje." Brošura zelene barve se dobi na vseh območnih enotah ZZZS. Tam je mogoče brezplačno dobiti tudi brošuro: "Kako do zdravnika?" V njej za tekoče leto najdemo vse pooblaš- čene izvajalce zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. Poleg naslovov zdravnikov in zobozdravnikov so v njej tudi naslovi vseh pooblaščenih dobaviteljev različne opreme in pripomočkov ter še marsikaj koristnega. J.R. Zaostajanje Le kratek čas nas še loči do začetka leta 2000, Sloveniji pa še po skoraj osmih letih ni uspelo sprejeti temeljnega dokumenta "Zdravje za vse do leta 2000". To le naka- zuje,kako zelo občutljivo področje je vpra- šanje varovanja zdravja in kako različna so mnenja, kako to skrb udejanjiti. Državni sekretar v ministrstvu za zdravstvo dr. Zajec je že večkrat, tudi na skupščini Slovenskega zdravniškega društva v Novi Gorici, povedal,da se bo treba odločiti, ko- liko bolnišnic potrebujemo v Sloveniji. Zdaj jih imamo šestindvajset, kar je glede na število prebivalcev preveč. V njih je še vedno deset tisoč bolniških postelj, čeprav se zaradi napredka v medicini ležalna doba skrajšuje. Porodnišnice imajo prostora za trideset tisoč porodov letno, a jih je bilo lani manj kot osemnajst tisoč. Vse bolj do- zorevajo razmišljanja,da bi poleg zobozdra vstva prešle v zasebne roke tudi nekatere manjše bolnišnice. Omenjajo se Topolšica, Sežana... Pri tem pa se bo potrebno jasno dogovoriti, v kolikšni meri se bo mogoče v njih zdraviti iz naslova obveznega zdravst- venega zavarovanja. Porajajo se tudi bo- jazni in pomisleki,v kolikšni meri bo želja po dobičku v ravnovesju z duhom Hipokrata. V Državnem zboru pripravljajo dokument "Zdravje za vse do leta 2004". Upajmo, da se bodo odgovorni zmogli dogovoriti za sprejem tega temeljnega dokumenta še pred letom 2003, da se nam pri pregledu kakšne evropske inšpekcije ne bi zgodilo to, kar se je pred kratkim našim veterinar- jem. Pa ne zaradi Evrope,ampak zaradi nas samih. Izo M.   Srečno in solidarno v leto 2000 Ob letošnjem papeževem obisku se mi je globoko v zavest vtisnil tisti del njegovega nagovora,kjer je omenil besedo solidarnost ki jo v svojih nagovorih povsod po svetu pogosto uporablja in jo polaga v srca. To je sicer beseda,ki je ne najdemo v sloven- skem prevodu Svetega pisma, kar gotovo ni pomanjkljivost piscev te svete knjige, ampak bolj stvar prevajalcev. Verjamem pa, da je po vsebini globoko evangeljska in pomensko zelo bogata. Poskušajmo ji utreti pot v naš besednjak, predvsem pa v naš vsakdanjik - pa ne le takrat, ko jo sami potrebujemo. Z dejanji solidarnosti, ljubezni do bližnjega, posku- šajmo priklicati - izprositi Božji blagoslov v letu 2000. Praznovanje božiča naj nam prežene bo- jazen in strah iz naših duš in vse sence, ki jih nekateri poskušajo vtisniti v naše srce, da bi na tem strahu zidali svoje kraljestvo.. Potrudimo se, da bo božič za vse ljudi res čas novega upanja in pristnega veselja, ki napolni dušo in srce z osrečujočim mirom... Jože Raduha Δ na kazalo domov na vrh Δ DOGODKI ALI NI BILO ČUDOVITO?! Predragi bratje in sestre drage Slovenije! Hodite po sledeh tega svojega svetniške- ga in velikodušnega rojaka, ki je hrepenel spoznati Božjo voljo in jo uresničevati za vsako ceno. Njegova notranja trdnost in njegov evangeljski optimizem sta bila za- koreninjena v neomajni veri v Kristusovo zmago nad grehom in nad hudobijo. Janez Pavel II. v Mariboru, 19.9.1999 Nepozabno doživetje Obisk svetega očeta in razglasitev škofa Antona Martina Slomška za blaženega še vedno odmeva med nami.Objavljamo nekaj zapisov, kako so nekateri bralci in bralke Prijatelja doživljali te dogodke. Močan vtis Za nami je še eno nepozabno doživetje.Po papeževem obisku Slovenije 1996 si prav gotovo nismo upali niti pomisliti,da se bomo tako hitro spet lahko srečali z njim, tokrat ob enem od najpomembnejših dogodkov za slovenski narod. Biti navzoč pri razglasitvi "našega patrona" Slomška za blaženega je bila prav gotovo posebna milost za vso desetino Slovencev, ki smo se od daleč in od blizu zbrali in skupaj doživeli slovesnost na Betnavski poljani. Čeprav je bilo po mo- jem mnenju razpoloženje v primerjavi s Postojno '96 precej bolj zadržano, je name dogodek prav gotovo naredil močan vtis. Mislim,da nihče ni mogel ostati ravnodušen ob prihodu papeža na prizorišče, predvsem pa ob prvih besedah,ki jih je izrekel:"Mir z vami!" To je precej dostojanstveno in s pozitivno energijo nabito ljudstvo navdalo še z vero.Če človek pomisli,kakšna posebna čast je dodeljena našemu rodu, ki je smel poleg drugih pomembnih dogodkov sprem- ljati tudi rojstvo naše državne samostojno sti, je bil posebej svet in ganljiv trenutek, ko smo Slovenci dobili še svojega prvega svetnika. In nenazadnje mi bodo vedno ostale v spominu solze v očeh mnogih ljudi ko je papež še zadnjič dvignil roko v poz- drav navdušeni množici; verjetno njegovo zadnje slovo na slovenskih tleh. Pohvaliti velja disciplino ljudi in organizator jev predvsem ob koncu svete maše. Prav neverjetno je bilo,kako se je v izredno krat kem času tako izpraznilo prizorišče, a pre- tirane gneče ni bilo čutiti niti na cestah. Vsaj zame je bilo nekoliko moteče petje množičnega zbora, ponagajalo pa je še ozvočenje. Mislim, da bi precej manjši zbor z več možnosti za skupno vajo bolje pred- stavil slovensko cerkveno zborovsko petje ki je prav gotovo na višjem nivoju, kot je bilo tokrat predstavljeno. Kljub temu je bil obisk papeža v Mariboru čudovito doživet- je in lep ter močan odgovor nekaterim na- šim politikom, ker se je ponovno dokazalo, da lahko samo plemenite ideje zberejo to- liko ljudi na enem mestu. Močan pečat pa je name naredilo dejstvo, da sem vse sku- paj doživljal v prijetni družbi invalidov, kar je zame precej nov in dodatno obogaten občutek. Tako vzklik Marjetke Smrekar, "Ljudje Božji,ni mi žal,da sem bila zraven!", seveda ne potrebuje komentarja. Matevž   Skrb je bila odveč Vse leto smo živeli v pričakovanju na po- novno srečanje s svetim očetom papežem Janezom Pavlom II. na dan, ko nam bo ra- zglasil škofa Antona Martina Slomška za blaženega. Še večje pričakovanje in nav- dušenje v srcu pa je nastajalo zadnje dni ob devetdnevnici, poslušanju beril in po- učnih zgodb Antona Martina Slomška. Trenutek je le prišel s pripravo popotnice za romanje v Maribor. Kar ni hotelo biti ko- nec noči. V zgodnjih jutranjih urah je bilo potrebno vstati,se pripraviti in že so prija- telji potrkali na vrata, da smo skupno odšli na pot. Malo nas je skrbelo, kakšno vreme bomo imeli na poti in seveda v Mariboru, saj je rosilo. Kljub dežju je bilo lepo občudovati lepote Tuhinjske doline, obdane s hribi, obraslimi z gozdovi. Zakaj skozi Tuhinjsko dolino? Spotoma se je pridružila še ena prijateljica - romarica. Postali smo popolna ekipa in nadaljevali pot proti Mariboru. Skrb, kako se bomo na Vranskem priključili na glavno cesto, je bila čisto odveč. Bog je poskrbel, da se je kolona za nekaj časa prekinila in smo se čisto preprosto vključili vanjo - med vozila romarjev, ki so prihajali s Trojan. Občutek je bil, kot da smo ena sama družina, saj smo se vsi peljali proti istemu cilju. Kar hitro je minila vožnja in že smo bili v Mariboru. Skrbni policisti in redarji so nas dobro usmerjali, da smo gladko brez zati- kanj prispeli na pravo parkirišče. Lepo je bilo videti množico ljudi,ki je prihajala in se zgrinjala na skupnem prostoru ob Betnav- skem gradu. Že smo prispeli na prostor pred oltarjem, od koder nas je pozdravljala Ptujskogorska Mati božja in nas sprejela pod svoje okrilje. Prijetno razpoloženje je nastajalo, ko smo se pozdravljali z znanci, prijatelji, z brati in sestrami po Kristusu,tudi z našega gibanja KBBI. Napovedovalci so nas redno nazna- njali o poteku,razni pevci in glasbene sku- pine pa so nam krajšali čas z lepo duhovno glasbo.A že so nas opozorili,da naj sprem- ljamo na velikem zaslonu prihod letala na mariborskem letališču, s katerim prihaja k nam Sveti oče. Težko je bilo čakati,kdaj se bodo na letalu odprla vrata in se bo med njimi prikazal papež Janez Pavel II.,naš zemeljski name- stnik Jezusa Kristusa. Oči so se zarosile, ko je sveti oče izstopil iz letala, počasi s palico v roki. Stisnilo me je pri srcu: "Glej, kljub visoki starosti in bolezni je prišel med nas." Jaz pa sem se še pred nekaj meseci obotavljala ali bi šla na ta dan v Maribor ali ne.Spremljal me je namreč dvom in strah ali bom zaradi utrujenosti zdržala. Tisti trenutek so vsi strahovi odpadli z mene in prišlo je spoznanje: zaupaj vanj,v Boga, in vse bo dobro. Tudi sonce je posijalo prav v tistem trenutku, ko je sveti oče izstopil iz letala in nas grelo ves čas, obenem pa nas je hladil rahel vetrič. Lep pogled je bil na ljudi, ki so navdušeno z vihrajočimi šali pozdravljali med nas pri- hajajočega svetega očeta. In že se je pri- čela sv. maša s čudovito pesmijo: "Tisoč let je že minilo, kar je naš slovenski rod milost vere obsijala, pokazala pravo pot." V pozdravnih besedah nam je sveti oče posebej izrazil veselje,da bo lahko razglasil za blaženega škofa Antona Martina Slomška Po iskrenem kesanju,ko nas je povabil sveti oče, je mariborski škof Franc Kramberger v imenu vseh nas prosil svetega očeta, da razglasi med blažene Antona Martina Slo- mška, obenem pa tudi podal njegov kratek življenjepis.Nato je sveti oče razglasil ško- fa A. M. Slomška za blaženega. Da, sedaj imamo tudi Slovenci priznanega svetnika med nebeško vojsko, katerega god bomo praznovali 24. septembra. Sveti oče nam ga je priporočil,naj nam bo vzgled s svojim delom za ljudi in se naj radi in z zaupanjem obračamo nanj s svojimi prošnjami. Na koncu maše nam je sveti oče v nago- voru pohvalil,kako bogato je posejana Slo- venija s cerkvami in kapelicami. Predvsem pa je poudaril Marijine božje poti, kot so Sveta gora, Brezje in Ptujska gora in nam priporočil, naj se zvesto in radi obračamo k njej s svojimi priprošnjami. Poslovili smo se od svetega očeta in od vseh ostalih ter se polni lepih vtisov in na- polnjeni z Božjo milostjo vračali vsak proti svojem domu z vlaki, avtobusi in osebnimi avtomobili. Doma sem obesila spominski šal k drugemu izpred treh let, naj me opominja Slomškovo priporočilo: "Sveta vera bodi vam luč." Katja M. Pomembneži Invalidi in bolniki, ki smo šli na razglasitev Slomškove beatifika- cije v Maribor,smo imeli posebne kartončke za označevanje vozil, da je bilo parkiranje bližje. V pripravi na ta dogodek sem izvedel, da še nimajo posebnega znaka, zato sem Odboru za papežev obisk in Slomškovo beatifikacijo poslal svoj predlog. Za osnovo sem vzel originalni mednarodni znak,ki ga invalidi uporabljamo za parkira- nje. Ker je šlo v tem primeru za enkratno uporabo, in je to priložnostni znak ob po- sebnem dogodku razglasitve Slomškove beatifikacije, sem k znaku dodal Slomškov monogram oziroma logotip. Najprimernejše mesto zanj se mi je zdelo v bližini rok, ker je bil Slomšek posebno povezan tudi s trpečimi, saj je ljudem rad posredoval tudi koristne nasvete o zdravju. Ker sem želel, da se tudi na znaku čuti papežev obisk, sem kratici VIP dodal rumeno barvo. Vas zanima, kaj VIP pomeni? 'Very important person' - kar v dobesednem prevodu po- meni 'zelo pomembni ljudje', ali kratko kar - 'pomembneži'. Zato, da se ve, za kakšen dogodek gre,sem pod znakom dodal še na pis 'SLOMŠKOVA BEATIFIKACIJA,MARIBOR 19. september 1999'. Znak, okvir, napis in obroba črk VIP so v enotni mornarsko mo- dri barvi. Znak je bil na Odboru sprejet kot ustrezen Marsikdo ga bo ohranil za spomin na ta dogodek in na svojo udeležbo na velikem slavju v Mariboru. Za tiste, ki niste mogli v Maribor, pa ga predstavljam v Prijatelju. Nevidni darovi Ne vem, če mi bo uspelo napisati to, kar čutim, ker sem še utrujen, misli pa so še precej neurejene in zbegane. V nedeljo zjutraj sem vstal precej težko. Ko pa sem zagledal svečo, ki je gorela na oknu, sem se spomnil, da se bom ta dan udeležil srečanja s papežem Janezom Pavlom II. in razglasitve škofa Antona Martina Slomška za blaženega.Pot do prizorišča ni bila težka in je potekala mirno ter udobno. Na avto- busu sem zaradi zgodnje ure hitro zaspal. Ko sem se prebudil, smo že morali izstopiti. Na poti do Betnave sem srečal nekaj prija- teljev in znancev,s katerimi smo lahko malo poklepetali. Kmalu smo našli vhod, opravili pregled in poiskali klopi, ki so bile priprav- ljene za nas. Stale so blizu daritvenega oltarja. Vznemirjeno sem pričakoval papežev pri- hod. Ko je prišel,je množica pokazala nekaj navdušenja,vendar po moje premalo.Obred beatifikacije je bil preprost in razumljiv. Pričakoval sem, da bo zadeva daljša in bolj "zapletena". Kar se da zbrano sem sledil papeževim be- sedam. Že med mašo sem prosil blaženega škofa Slomška, naj nas ta dogodek združi in poenoti, da bi Slovenci znali živeti bolj enotno in sprejemati tudi tiste, ki drugače mislijo. Naj nam ta dogodek pomaga bolje razumeti življenje in zaživeti tako, kot je učil blaženi škof Slomšek.Posebno doživet- je je bila opoldanska molitev Angel Gospo- dov,ki sem jo ponavadi spremljal preko TV. Na tihem sem si seveda želel, da bi se lahko osebno srečal s svetim očetom. To seveda ni bilo mogoče, toda, ker je bil za blaženega razglašen škof Slomšek, me na- vdaja veliko veselje in radost. Bogu hvala in Materi Božji za lepo vreme,ki ni bilo pre- vroče. Pot nazaj do avtobusa je bila nekoliko tež- ja,pa kljub vsemu lepa,ker sem spet srečal mnogo znanih obrazov. Vsak mi je naklonil prijazno besedo in toplo stisnil roko. Če bi se peljal z avtom,bi bil prikrajšan za mnoga srečanja. Avtobus smo morali dolgo čakati Ljudje so zato morda upravičeno godrnjali nad "slabo organizacijo" (izven prireditve- nega prostora). Je pa tudi res, da pričaku- jejo, kako bo vse zlahka šlo. Mnogi niso bili pripravljeni na tako "žrtev". Ni bilo lahko, sem pa vse daroval v čast blaženega ško- fa Slomška. Naj tudi ta žrtev pripomore k temu, da bi Slovenci bolje spoznali njega, njegov nauk in delo, ki je za nas velikega pomena. Hvala Vsem, ki so mi omogočili, da sem se lahko udeležil beatifikacije škofa Slomška. Hvala za vso pomoč in spodbude. Naj Vam bo na priprošnjo blaženega škofa Slomška bogato povrnjeno z nevidnimi darovi za večnost. hvaležni Lojze Čokl iz Zibike   Pričakovanje Osemnajsti september, noč nemirna v pričakovanju dogodkov naslednjega dne. Budilka zapoje. Vstanem in se uredim. Še zadnji pregled prtljage in že sem priprav- ljena. Pogled na uro. Pet.Še nekaj minut in že se ustavi prevoz, me pobere in z Božjo pomočjo gremo nepozabnemu dnevu na- proti. Vmesna postaja Veržej, kjer je bilo še dokaj mirno. Kaj kmalu jutro zaživi in še drugi, ki gredo z nami, se zberejo in nada- ljujemo pot.Vožnja poteka umirjeno in brez zastojev. Ob prihodu v Maribor srečujemo množico ljudi,ki iz krajev, kjer so jih odložili avtobusi, mirno in urejeno romajo proti Betnavski poljani. Približamo se parkirišču, posebej določenemu za invalide in to v ne- posredni bližini prireditvenega prostora. Zbrano je že precej ljudi. V vrsti čakamo, da nas uradne osebe temeljito pregledajo. Nato se podamo po tlakovani poti proti določenemu oddelku, kjer naslednjih nekaj ur čakamo na papežev prihod. Enkratnega ozračja veselih in nasmejanih ljudi ne moti niti turobno megleno vreme, kajti tople besede in nasmejani obrazi ogre jejo mnoga srca ljudi. Letalo, s katerim se Petrov namestnik, papež Janez Pavel II. pelje v Slovenijo, je že na poti. In potem na ekranu zasledimo letalo; le še nekaj trenutkov, pa se dotakne slovenskih tal. V istem trenutku se razgrne na nebu zavesa in na Betnavsko poljano posije sonce kot prvi pozdrav papežu in vsem nam.Kmalu po pristanku letala se papamobil pojavi med nami. Papež nas pozdravlja, mi mu navdu- šeno odzdravljamo. Po kratkih pripravah se začenja slovesnost svete maše, ki jo vodi sveti oče v sloven- ščini. Med mašo je slovesna razglasitev Antona Martina Slomška med blažene. V krasni pridigi sveti oče posebej poudari gla vne Slomškove lastnosti, med drugim eku- mensko zavzetost, sožitje domoljubja in spoštovanja drugih narodov ter sinovsko vdanost Cerkvi. Med mašo sveti oče še posebej nagovori navzoče predstavnike sosednjih narodov: Hrvate,Avstrijce, Italijane in Madžare.Sku- paj s pevci tudi vsa množica poje priljub- ljene in ponarodele Slomškove pesmi. Po maši je še nekaj časa za pozdravljanje. Počasi se razidemo, zopet brez prerivanja. Srečanje je zares nepozabno doživetje. Ta dan se mi Slovenija zdi mala dežela, a s tako velikim srcem, da bi vanj sprejela vse narode in dežele širom sveta,posebej tiste v katerih je še vedno ogromno gorja in na- silja.Vse dežele bi napolnila s svojo toplino in ljubeznijo ter poklonila vsem narodom in vsem ljudstvom sveta mir. Mir z vami, je dejal na začetku sveti oče.Naj bo res Božji mir z nami! Irena Kodeh, Kobilje   Sveti oče v mariborski stolnici Tretjo nedeljo v septembru je Maribor in z njim vsa Slovenija doživela praznik, kakrš- nega očetje niso videli in otroci ne bodo doživeli.Sveti oče je razglasil za blaženega velikega Slovenca, rodoljuba, narodnega buditelja, pesnika in škofa A. M. Slomška. Po veličastni slovesnosti na Betnavskem polju se je v večernih urah srečal s števil- nimi škofi in kardinali,z najvišjimi predstav- niki slovenske oblasti,z dvanajstimi rektorji Univerz Podonavske rektorske konference, predvsem pa z delegati slovenske sinode. Kot predstavnik Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov sem se mogel tudi jaz udeležiti srečanja. Po tihi molitvi na Slomškovem grobu in po- zdravnih besedah mariborskega škofa je sveti oče sam spregovoril o pomenu, vred- nosti in cilju sinode. K zavzetemu sodelo- vanju je vabil v enaki meri vse stanove: duhovnike in laike, može, žene in mladino, zdrave in bolnike. "Vsak naj po svojih zmožnostih v polnosti odgovori na vabilo k novi evangelizaciji. Še posebej laiki so poklicani,da prispevajo svoj delež na področjih, ki zadevajo njihovo poslanstvo in izkušnjo v svetu. Utrjevati je treba krepost poslušanja in medsebojnega sodelovanja. Črpajte moč v poslušanju in življenju iz Besede in Evharistije. Vsem oznanjajte veselo oznanilo Kristusovega odrešenja. Pri tem zahtevajte tisto svobo- do,ki jo potrebuje vaše opravljanje poslan- stva Cerkvi. Kajti kolikor imate kristjani kot državljani dolžnost prispevati k dobremu celotne družbe, imate kot verniki pravico, da vaše legitimne dejavnosti niso ovirane." "Cerkev, ki si v Sloveniji pričevalka upanja nadaljuj pot,pričeto pred več kot 1250 leti in pogumno prestopi prag tretjega tisočle- tja." To so misli in besede svetega očeta, katere so silno odmevale v mariborski stol- nici. Skupaj smo zapeli Oče naš in prejeli apos- tolski blagoslov.Sveti Oče je svojemu gos- titelju, škofu dr. Krambergerju, podelil lepo darilo - kelih. Papež je obiskal stolnico zaradi groba in vsega, kar je Slomšek pridigal in tudi napi- sal,kar je slutil in tudi predvideval.Slomšek je zapustil toliko pomembnega, svetlega in čistega, kar nas lahko povezuje kot narod tudi danes in kar je izreden prispevek k naši skupni zgodovini. Jurjevčič Rafael   Odkrivanje moči vere S tem pomenljivim geslom na pragu leta 2000 smo bili invalidi, bolniki, verniki vseh narodnosti, ras in ljudje dobre volje že drugič povabljeni, da se udeležimo obiska svetega očeta. Tokrat smo poromali v Maribor. Vreme nam v zgodnjih jutranjih urah, 19.septembra, ni bilo naklonjeno,saj smo prejemali blagoslov dežnih kapelj in prišli v mariborsko meglo. In prišel je trenutek: vrata letala se odpro nepregledna množica maha, vzklika v po- zdrav poglavarju cerkve, glasniku miru... V tako lepih in neponovljivih trenutkih, dogo- dkih tudi sonce posije s svojo toplino,ki se dopolnjuje s človeško.Seveda ima vseskozi svojo moč tudi ubrana molitev, pesem, prošnje... Poseben navdih je imela mašna daritev Svetega očeta v zelo dobri slove- nščini. Ganljiv in pomemben trenutek je bila raz- glasitev Antona Martina Slomška za blaže- nega.Naš priprošnjik in glasnik prihodnosti nas vabi k spreobrnitvi, spoznavanju in od krivanju moči vere, ki naj nam bo luč, ter spoštovanja materinega jezika, ki naj nam bo ključ. Vse kar nam je bilo dano doživeti na ta Slomškov dan s svetim očetom je božji dar, ki naj nam bo v oporo, spodbudo in poduk, da se duhovno prebudimo in na- predujemo. Naj mi bo ob zaključku zapisanih spominov dovoljeno izreči zahvalo družini Komar, s. Edith in prijateljem, ki so mi omogočili prvi obisk Maribora in prvikrat tudi srečanje s svetim očetom. Blaženi Anton-Martin Slomšek prosi za nas! Nives Fabčič Δ na kazalo domov na vrh Δ MOJA ŽELJA Premišljevanje ob koncu leta Če govorimo o rožah,pticah ali drugih živih bitjih, se lahko obrnemo tudi na življenje ljudi. Vsaka živa stvar ima svoj dvig in pa- dec, začetek in konec. Vendar je v teh stvareh tudi razlika. Če rečemo usoda, se nam v glavi vedno pojavi usoda ljudi. Pa vendar je tudi z rožami tako,da imajo svojo usodo. Čez poletje nam s svojimi živopisa- nimi barvami razveseljujejo pogled na vrt ali balkon. Bolj pa,ko se bliža jesen in z njo turobni dnevi z meglo, bolj so tudi cvetlice nekako žalostne.Ko pa se pojavi hujši mraz in ko so zmrzali na dnevnem redu,ta lepota umre. Toda če ljudje cvetja ne prepustimo usodi in posežemo vmes ter rožam ponudi- mo toploto, svetlobo in ljubezen, nam tudi v tistih zimskih dneh razveseljujejo dušo. Kaj pa ptice? Kakor je sveto življenje rož, je tako ali še bolj sveto tudi življenje ptic. Drobna bitjeca, ki pred zimo in mrazom ne odlete v toplejše kraje,kmalu občutijo kru- tost zime, snega in lakote. Ti drobni prebi- valci našega okolja se tedaj približajo člo- veškim bivališčem in sedajo na okenske po lice, kakor da bi vedeli, da je večina ljudi žarišče dobrote. Vedo, da človek lahko pomaga takrat, ko ni niti vejice, kamor bi to drobno bitjece sedlo, ne da bi ga zaze- blo. Ko si tako iščejo hrane in zavetja, je človek tisti, ki pomaga. Odpre okno in jim natrosi zrnja, po sadnem drevju jim obesi hišice,v katerih so dobre,mastne pogačice In tja se lahko zatekajo drobna,Božja bitja da se lahko zaščitijo pred kruto usodo. Kaj pa najsvetejše? To pa je človeško živ- ljenje. Pomislimo na otroke, ki pridejo na svet kot Božji dar in v veselje odraslih.To- da včasih so ta mala bitja hudo prevarana v življenju. Že od začetka okusijo mraz in lakoto, nekateri dobesedno,drugi v medse- bojnih odnosih,ker ne občutijo tople mate- rine roke in ne veselega pogleda očetovih oči. Hladno je okoli njih.Tedaj s pogledi iš- čejo okoli sebe kje bi našli toploto, da bi si z njo ogreli mlada srca in z dobroto napol- nili svoje duše.Taka je usoda mnogih otrok in odraslih. Veliko jih čaka tiho in potrpe- žljivo ob strani, da jim topla roka ponudi svojo pomoč, da jim natrosi zrnja dobrote in jih postavi na toplo sonce, kjer bi doži- veli vsaj malo radosti in sreče. Moja želja je,da bi čim več ljudi mislilo tudi na nesrečne,na tiste,ki jim usoda ni naklo- nila najboljšega, vendar pa jih ravno tako žeja po lepoti in dobroti človeških src. Naj se ob koncu leta in tisočletja vsak vsaj malo zamisli, koliko dobrote bi lahko storil, pa je ni. Kakor rožo in ptico ogrejmo tudi človeško srce, da bo na svetu v novem tisočletju čim manj gorja. Ivan Strmole, Celje Droben plamen sveče V hrupnem in drvečem svetu si želim miru. Miru v srcu, miru doma, v službi in na cesti ... Vsepovsod. Miru v molitvi in pri vsakdanjih odločitvah. Komu dovolim, da vstopi vanj? Drobnemu plamenu sveče, ki v temi se leskeče in polni mojo dušo z darom neizmerne sreče. Dovolim mu, da ožari mojo šibko stran in pokaže kam. Na poti za Gospodom v soju sveče, večkrat tresoče in drhteče, droben plamen kaže pot goreče. Ta svetloba osvobaja duha in dušo mi napaja, ko v temi se razdaja in govori, da spon me osvobaja. Tina Δ na kazalo domov na vrh Δ SINODA Prvo zasedanje sinode Cerkve na Slovenskem Cerkev v Sloveniji se že dalj časa pripravlja na pomemben dogodek,ali bolje dogajanje, imenovano sinoda. Kaj je sinoda? Prav go- tovo je sinoda pot, ki jo moramo prehoditi vsi skupaj, da bi Božje povabilo postajalo vsak dan bolj naša osebna in družbena re- sničnost. Na tej poti, ki so jo začrtali naši škofje,smo prav v dneh od 4. do 6.novem- bra prešli zelo pomembno etapo. Namreč v teh dneh se je v prostorih Škofijske klasič- ne gimnazije v Ljubljani dogajalo prvo za- sedanje sinodalnega sveta.Čez tristo pred stavnikov škofij, župnij, gibanj in skupnosti je želelo na pragu tretjega tisočletja pre- misliti dosedanjo pot Cerkve in se zazreti v njeno prihodnost. To delo je bilo naporno, saj je delovno gradivo za zasedanje bilo sicer zgoščeno, a vendar obširno. Z opaz- nim prizadevanjem sinodalov, da bi svoje delo opravili skrbno in odgovorno, smo to tako tudi naredili. Naj navedem samo nekaj tem o katerih je tekla razprava. Razmišljali smo o človeku na prelomu tisočletja, o krščanskem obče- stvu, ki pričuje, slavi in služi, o življenju v Cerkvi, o odgovornosti katoličanov do dru- žbenega življenja itd. Na zasedanju sem sodeloval v skupini,ki je razpravljala o služenju. Sestavljali smo jo predstavniki struktur v Cerkvi, ki vsak po svoje s svojim delom služijo človeku (bolni ška župnija,Karitas, Servis dobrote mladih, Vera in luč, KBBI...). Trideset nas je bilo. Skupini je predsedoval škof Kramberger. Davni klic V gorah resnice odmeva molitev davnine. Dih vetra ovija svetlobo spominov. Izgubljeni nemiri lebdijo nad previsom strmine. In grem dalje ... ... Za skrivnostjo tišine. Zapuščam žalost in v zvrhano polni duši iščem svoj davni klic. Francka Tronkar iz zbirke: Dotik mavrice Kaj smo delali? Razmišljali smo o široki mo- žnosti pomoči ljudem v kakršnikoli stiski, o načinih zbiranja in ponudbe te pomoči. Danes ljudje kot dobrodelno ustanovo pre- poznavajo le Karitas. Vendar je poleg nje še veliko drugih, ki morda drugače, a tudi pomagajo ljudem.Vprašali smo se,kaj sploh je služenje? Odgovor je več kot obširen. Vendar osnova je najmanj to, da se drug drugega veselimo in o njem dobro mislimo. To je tisti temelj,ki nam tako pogosto ma- njka in brez katerega ni napredka v med- sebojnih odnosih. V sinodalne dokumente smo zapisali, naj sinodalno dogajanje odkrije tako podobo Cerkve, ki bo mogla nagovoriti vsakogar! K temu gotovo prispeva tudi primerno urejen in vsem dostopen bogoslužni prostor. Prav tako je potrebno poskrbeti za razširitev pastorale ostarelih in bolnih. Nakazali pa smo tudi potrebo po iskanju prostovoljcev za pomoč bolnim in ostarelim, ki pa jih je treba primerno vzgojiti in oblikovati. Veliko je bilo dogovorjenega in zapisanega, vse v želji prenove struktur in skupnosti,da bi v vseh nas zaživel Kristus, Živi in Vstali! Seveda sinoda teče naprej. Dokumenti bo- do šli v urejanje in pripravo za drugo za- sedanje, ki bo verjetno naslednjo jesen. Za vse nas pa je izredno pomembno geslo, vabilo sinode: Izberi življenje! Dve izredno pomembni besedi, ki sta lahko usodni za Cerkev in prihodnost naroda! Zavedajmo se tega in odgovorimo nanj s svojim priče- vanjem. Slovenski kristjani namreč nikoli v zgodovini niso imeli toliko in tako široko možnost delovanja v Cerkvi in vsej družbi, kot jo imamo prav danes v demokratični družbi. Vendar ni dovolj le moliti, treba je tudi delati. Vsi, prav vsi, v okviru svojih sposobnosti. Rafko Jurjevčič Bela Tapiserija Ko te starost za roko vodi skoz labirint nadlog, si vsaj v spominih znova mlad ... Na Grad je bilo speljanih več poti. Izbrala sem si Mačjo reber, s Starega trga navkreber in zavila pod baldahin: čez in čez zasneženo vejevje dreves. Popoldanska ura. Zima jo sili v temo. V mestu prižigajo luči. Tu jih ni. Od snega je svetlo kot podnevi. Sama sem. Ni me strah. In spet mete v debelih kosmih. Potuhnil se je mraz. Ene same snežinke bi ne slišala, a na milijone jih izliva svoj dih v nepozaben glas Z veje na vejo se spreleti ptica, kratek zgib - bela meglica sipkega prahu mi zdrkne prek lica ... Leta bežijo, valpet z bičem nad njimi je čas. Obraz mi je postaral, marsikaj izničil, bela tapiserija je ostala. Veke spustim na oči, in že visi pred menoj z mlado žensko postavo. Beli baldahin ji stresa na glavo sipki prah. Zora Saksida Δ na kazalo domov na vrh Δ SPOZNAJMO Viktorin Ptujski Razlaga Razodetja in drugi spisi Celjska Mohorjeva družba je izdala in pred- stavila še deveto knjigo zbirke Cerkveni očetje, in sicer v prevodu ter s spremno besedo in opombami p.Mirana Špeliča.Pred stavljen je dvojezičen tekst in sicer origi- nalna latinščina s slovenskim prevodom. Pomembno je,da je Viktorin preveden samo v angleščino in francoščino, sedaj pa še v slovenščino. Sv. Viktorin Ptujski je bil škof v Poetovii (antični Ptuj) okrog leta 300. Izročilo grško pišočih patrističnih avtorjev (Origena, Ciprijana idr.) je prvi prenašal in razvijal v latinskem svetu (prvi v latinščini) in velja za najstarejšega znanega pisca z današnjega slovenskega ozemlja in sploh za prvo knjižno delo na naših tleh. Bil je pomembna in edina opora vsem kasnejšim patrističnim piscem,med drugim tudi Hiero- nimu. Tekst, ki je preveden, je njegovo edino ohranjeno delo, predstavljalo pa je verjetno le priprave in osnutke za njegove pridige.Viktorin Ptujski,doma iz naših krajev je bil samouk, a zelo razgledan mož. Veliko je potoval. Z grškimi patrističnimi teksti se je srečal v Jeruzalemu.Čeprav njegova de- la niso ohranjena v originalu, ampak preko prepisovalcev iz srednjeveških samostanov moramo biti nanj ponosni. Žal so na Vikto- rina kot pomemben člen in z jasno vlogo v razvoju patristike prvi opozorili drugi. Vik- torin ni bil mračnjak,ampak zanj je značilna napredna in vrhunska teologija. Včasih so njegove razlage samosvoje, ne pa krive. Viktorin Ptujski je umrl mučeniške smrti med preganjanjem kristjanov, ni pa znano, ali je to bilo med Dioklecijanovimi prega- njanji pred 304 ali že med Numerijanovimi preganjanji v letih 283/84. Častimo ga kot svetnika. Omenjeno delo je nastalo med leti 270/80 v Poetovii,ki je bila v tem času eno pome- mbnejših mest rimskega cesarstva, s svojo škofijo. Kljub preganjanju kristjanov je sv. Viktorin znal in upal nagovoriti svojo skup- nost, jih zelo zemeljsko in človeško opoza- rjal na nevarnosti, na pravo krščanstvo in v njih vzbujal hrepenenje po koncu časov (zato razlaga Apokalipse). Obdobje, v kate rem je nastala razlaga Razodetja, je sicer za krščansko literaturo precej prazno in sušno, zato je omenjeno delo kot svetla točka tistega časa še bolj pomembno. Po- tem je bil Viktorin zelo dolgo umaknjen v pozabo, saj so mnogi avtorji njegova dela samo prepisovali, malenkosti odvzeli ali dodali in se pod tekst tudi podpisali. Tudi Hieronim, ki je Viktorina zelo cenil,je ravnal podobno,ko je obravnaval njegovo razlago Razodetja. Popravil je njegov zaključek, ki govori o milenarizmu (pričakovanju Kristu- sovega kraljestva na zemlji pred koncem sveta).Ta nauk je s časom popolnoma zamrl Matevž Kink Hvalite Gospoda! Tvoj je dan, Gospod. Božje veličastvo v naravi in postavi. Vse Gospodove steze so dobrota in zves- toba za tiste, ki ohranjajo njegovo zavezo in njegova pričevanja. (Ps 25,10) Človek, kakor trava so njegovi dnevi,kakor cvetica na polju,tako cvete. Komaj zaveje veter vanjo, je ni več, njen kraj je ne po- zna več. (Ps 104,15) Kakor hrepeni jelen po potokih voda, tako hrepeni moja duša po tebi,o Bog. (Ps 42,2) Ko moj duh omaguje v meni,ti poznaš mojo stezo. (Ps 142,4) Tudi če bi hodil v po globeli smrtne sence, se ne bojim hudega, ker si ti z menoj, tvoja palica in tvoja opora, ti me tolažita. (Ps 23,4) Gospod,vodi me v svoji pravičnosti, zaradi mojih sovražnikov, uravnavaj svojo pot pred mano. (Ps 5,9) Svoje poti, Gospod,mi daj spoznati, svojih steza me uči. (Ps 25,4) izbor navedkov iz sv. pisma: Alenka Veber Pogledi skozi okno Dolga, neprijazna stavba, zavita v prebu- jajoče se jutro. Ljudje v njej vsak po svoje začenjamo nov dan. Po hodniku ropot vozička, na katerem so zložene potrebščine za jutranjo nego.Vrata sobe se odpro, zaslišijo se prijazni glasovi- dobro jutro! S težavo odpiramo utrujene oči, počasi se nam v zavest prikrade nov dan. Glavo obrnem proti oknu. Pogumno se mi v pozdrav prikloni krošnja drevesa, ki je pos- talo moja spodbuda. Sramežljivi sončni žar ki se poigravajo z zelenimi listi, rahel vetrič preganja preostanek megle. Drevo, kako si lepo! Tiho in neopazno kramljava. Pogovori so lepi in čas nama hitro mineva. Sem ter tja ima moj prijatelj tudi težko nalogo. Tako na daljavo, skozi okno, mi briše solze obupa in se trudi, da se mi na obraz zopet prikrade nasmeh. Dnevi tečejo. Za nami je težka noč.Jutro je turobno,mo- čno dežuje in piha burja. Moje drevo!? Od dežja zlepljeni listi,krošnja dobiva jesensko obleko,orumeneli listi odpadajo in mi komaj še utegnejo pomahati v slovo. Drevo dobi- va pusto podobo. Počasi se pripravlja na zimski počitek. Navkljub svoji spremenje- nosti pa mi vsak dan uspe sporočiti: BODI POGUMNA! Prišel je čas slovesa. Premestili so me v drugo stavbo. Nisem zamenjala samo hiše, zamenjala sem tudi drevo pred oknom. No- vo drevo ni tako prijazno kot tisto moje.Ko sedaj pogledam skozi okno, vidim iglavca z dolgimi iglicami. Spominjajo me na dolge, lepo negovane lase. Na vejah so redni gostje vrabčki in golobi, po tleh pa se leno igrata dobro rejeni mu- cki. Drevo je zanimivo, življenje na njem in pod njim je razgibano. Vendar to ni moje drevo. V meni odmeva sporočilo mojega prijatelja, ki mi skoraj že brez listja kliče. BODI POGUMNA! Ljubica Dva tisoč čaka Letnice rojstev in smrti križajo filozofske poti in rišejo rebuse v iztekajoče se tisočletje. Dva tisoč čaka! Vojska robotov z elektronskim nasmeškom seka vratove človeškim željam. Milost - milost! Francka Tronkar Ba Cengelo Se spomnite živahne afriške skupine,ki je obogatila slavje v Mariboru ob razglasitvi škofa Slomška za blaženega? Poslušal jih je tudi papež,nepre gledna množica na Betnavi in preštevilna pred radijskimi in televizijskimi sprejemniki. Prav takrat so nastopali po cerkvah in dvo ranah ter prepotovali Slovenijo po dolgem in počez. V kratkem času so postali prave zvezde na slovenskem nebu. Pa ne samo zvezde, pravi žarki, sijoča svetloba. - To so Ba Cengelo! Ba Cengelo - trinajst mladih,ki jih je iz Za- mbije pripeljal misijonar p. Miha Drevenšek, so na svojih koncertih polnili slovenske cerkve in dvorane ter navduševali prisotne S pesmijo in plesom so slavili Boga. Ker vem,da bi tudi marsikdo od vas rad do živel takšno veselje, pa vam zaradi bolezni ali invalidnosti to ni bilo mogoče, sva pos- kušala delček tega razpoloženja prenesti tudi vam z nekaj fotografijami. Posnetki so nastali na koncertu v Polhovem Gradcu in v moji domači župnijski cerkvi ter šoli v Šmartnem pri Litiji. Otroci osnovne šole v Šmartnem pri Litiji,v katero sem tudi sam hodil, so postali botri najmlajši desetletni Mariji in jo bodo podpi- rali do konca njenega šolanja. Z denarjem, ki so si ga pridobili z nastopa- njem,si bodo mladi Zambijci lahko plačali šo lanje(tudi osnovna šola se pri njih plačuje) in pri tem pomagali še svojim vrstnikom. S skupino Ba Cengelo in Krščanskim brat- stvom bolnikov in invalidov vidim neko po- dobnost. Lahko bi ostali doma in prosili za darove bogatejše države. Ker pa se zave- dajo svoje odgovornosti in Jezusovih besed Vstani in hodi,so vstali in šli na pot. S svojim veselim nastopanjem so bili živi pri- čevalci Jezusovega evangelija.Kljub mate- rialnemu uboštvu so nam z veseljem razda jali svoje talente in nas duhovno obogatili. Zapisala: Tone Planinšek in Jani Strah Δ na kazalo domov na vrh Δ USTVARJALNI KOTIČEK Medsebojno obdarovanje Lepo pozdravljeni! Pred nami je mesec december. S seboj prinaša veliko praznovanj in tako daje pri- ložnost, da tudi sami naredimo kaj lepega, toplega,prijetnega za svoje domače,svojce in prijatelje. V teh dneh nas obiskuje Miklavž. Nikar ne mislimo, da smo prestari za medsebojno obdarovanje. Naredimo lično vrečko iz pa- pirja ali blaga,damo vanjo skromno darilo in s tem presenetimo svoje najdražje. Boste videli, koliko veselja bo. Naj bo Miklavž priložnost, da bomo drug drugemu izkazali drobno pozornost. V prvem adventnem tednu bo v Murski Soboti razstava ročnih del bolnikov in invalidov. Spodbudimo prizadevanja naših bratov in sester z molitvijo in obiskom. Adventni čas je duhovna priprava na boži- čne praznike.Da bo ta zavest v nas živa in dejavna lahko uporabimo tudi ročne spret- nosti. Naberemo si smrekovih vej, brinja, bršljana ali drugega zelenja ter si spletemo adventni venček,kateremu dodamo še štiri vijolične ali rdeče svečke. Tistim, ki vam pletenje vej in zelenja ne gre od rok, sve- tujem,da naredite adventni venec kot ike- bano. Lahko pa zelenje preprosto daste v večjo vazo,svečke pa postavite poleg nje. Teden, dva ali tri bomo imeli časa, da se spomnimo, komu želimo za praznike poslati lepo,morda ročno izdelano voščilnico. Kako smo veseli, če dobimo kakšno nenavadno. Možnosti je veliko. Izberite tisto, ki vam je najlepša in jo tudi lahko izdelate. Če boste z izdelkom zadovoljni in bi ga radi pokazali še drugim, nam ga pošljite. Naj vas spomnim - če tega še niste storili, da je že zadnji čas za nabiranje mahu za jaslice,saj je že marsikoga presenetil sneg Ob božičnem praznovanju ste gotovo kje pili zelo dober čaj. Oglasite se in napišite, iz česa je bil pripravljen, kakšna mešanica zelišč je potrebna in kako se pripravi. Naj- boljše bomo objavili, da se vsi posladkamo in ogrejemo, kajti zima bo še dolga. »Večer je tih in sneg se vanj usiplje,« je zapisala gospa Berta Golob. Tak božični večer vam želim tudi jaz. Ob- jem miru in radost Novorojenega naj vas spremlja skozi vse dni v novem letu. Tina Δ na kazalo domov na vrh Δ

PRIZADETI V SVOJEM OKOLJU Izboljšanje kvalitete življenja laringektomiranih Društvo laringektomiranih (oseb z odstranjenim grlom) Slovenije je v sredo, 10.novembra 1999 poleg prijetnega odprtja razstave pri- pravilo tudi tiskovno konferenco z namenom pokazati se javnosti,prikazati svoje delo in se s tem enakopravno vključiti v širši krog družbenega življenja. In kdo so? Člani društva,ki je bilo na pobu- do strokovnih sodelavcev Klinike za Otori- nolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo v Ljubljani in tedanjih laringektomiranih usta- novljeno leta 1982, so rehabilitirani bolniki z rakom na grlu in spodnjem žrelu. Ob ustanovitvi si je društvo zadalo za cilj, da bo s svojo dejavnostjo "prispevalo k hitrejšemu in lažjemu vključevanju svojih članov v vsakdanje življenje,razvijalo samo pomoč, z organizacijo predavanj in drugih aktivnosti pomagalo pri prosvetljevanju in preventivi članov in razvijalo društveno in družabno dejavnost med člani." Ta načela, zapisana pred šestnajstimi leti, so ostala v veljavi še danes in bodo tudi v prihodnje vodilo pri oblikovanju vsakoletnih progra- mov dela. Ker je društvo enovito in ker so člani razpršeni po vsej Sloveniji, je društvo organizirano v 16 sekcij - poverjeništev, ki Življenje Težko je peti pesem, ko si jadro v vetru, ki te lomi. Ko oči so polne solz, kako bom pela? Kje bom zajela pitni izvir, se z njim odžejala in umila vse, ki vode prosijo? Težko je peti pesem blago pomirjajočo, ki zaziblje v spanec me. O, Bog, daj mi moči, da stopim v dan po tej viharni noči! Potem bom pela pesem svojega življenja! Marija Tomšič so razporejena tako, da se vanje lahko vključujejo vsi člani in njihovi svojci z dolo čenega področja.Danes društvo šteje okoli 200 rednih in 70 podpornih članov, ki so večinoma zakonci laringektomiranih oseb. Zaradi posledic zdravljenja bolezni kot so: izguba govora, spremenjen zunanji izgled, spremenjene nekatere življenjske funkcije itd., imajo laringektomirani običajno težave s ponovnim vključevanjem v normalno so- cialno okolje.Zato društvo v sodelovanju s strokovnjaki različnih področij izvaja vrsto socialnih programov kot: "Naučimo se go- voriti", "Izboljšanje kvalitete življenja larin- gektomiranih oseb","Okrepimo telesne spo- sobnosti" in "Skupaj je lažje", katerih cilj je laringektomiranemu pomagati, da osvoji e- nega od načinov nadomestnega govora,da se znebi občutkov manjvrednosti in strahu pred okoljem,da si povrne zaupanje vase in svoje sposobnosti ter da se, skupaj s svo- jim zakoncem,navadi na nov slog življenja. Aleš Muhič KRŠČANSKO  BRATSTVO  BOLNIKOV IN INVALIDOV (KBBI) IN ŽUPNIJA MURSKA SOBOTA ORGANIZIRATA IN VABITA NA RAZSTAVO BOŽIČNIH IZDELKOV BOLNIKOV IN INVALIDOV. Razstava bo odprta od 3. do 5. decembra 1999 v veroučni učilnici v Murski Soboti od 9 h do 19 h. Nekatere izdelke bo mogoče tudi kupiti. Lepo povabljeni na razstavo, s katero vas želimo lepo pripraviti na prihajajoče praznike Dar miru Kardinal Joseph BERNARDIN,čikaški nadškof je 30. avgusta 1996 javno povedal, da se mu je bolezen poslabšala. Umrl je 14. no- vembra 1996, star 68 let. Zadnja dva meseca življenja je posvetil pisanju knjige svojih premišljevanj, ki jim je dal naslov DAR MIRU (The Gift of Peace). Knjiga zajema zadnja tri leta njegovega življenja in pripoveduje o treh pomembnih dogodkih, ki so se mu zgodili v tem času. Obtožen je bil spolne zlorabe študenta.Ob tožba je bila krivična in se je po enem letu končala s spravo s tožnikom.Nato je zbolel za rakom na trebušni slinavki, bil zdravljen, a se je bolezen po kratkem času vrnila.To- krat na jetrih, neozdravljivo, zaradi česar se je odločil, da prekine nesmiselno zdrav- ljenje in preostanek življenja preživi čimbolj polno. Tako bo v dobro ljudem, h katerim je bil poklican, da jim služi, in njegovemu lastnemu duhovnemu zdravju. Svojo zgodbo pripoveduje odkrito.Ob koncu svojega življenja je bil miren. Svoj notranji mir je doživljal kot Božji dar,ki ga želi deliti, podariti drugim. Knjiga Dar miru je kardina- lova pastoralna zapuščina. Z njo nadaljuje svoje služenje. "Vse, ki bodo brali to knjigo, vabim,da pre- hodijo z menoj zadnji del mojega življenjs- kega potovanja." Tako vabi na ovitku knji- ge na pot molitve: "Veliko sem molil k Bogu za milost,da bi v veri brez zagrenjenosti in tesnobe, prenašal neprijetnosti, predvsem krivično obtožbo in bolezen. Bog resnično pomaga živeti polno celo v najtežjem času Koliko to zmoremo, je odvisno od globine našega odnosa do Boga v molitvi." Izpuščanja: Pri tem misli na izpuščanje iz svojih rok vseh tistih stvari, ki nas zadržu- jejo in ovirajo, da bi bili v globokem in za- upnem odnosu z Jezusom. To je lahko tudi zdravje, kariera, življenje po naši zamisli. Izpuščanje ni nikoli lahko.Je življenjski pro- ces. "Moral sem iz svojih rok izpustiti mno- go stvari, da sem mogel občutiti varnost in zadovoljstvo, ki ga prinese zaupanje v Gospoda." Sprejemanje trpljenja: naše razumevanje trpljenja, ne le njegove neizogibnosti tem- več tudi njegove odrešenjske vrednosti, močno vpliva na naš odnos in vedenje. Ko smo, na primer, v bližini ljudi, ki trpijo, je pogosto tako, da jim ne moremo pomagati, kot bi radi in ne moremo storiti nič druge- ga kot to, da smo navzoči in zanje molimo. Zakaj nas to žalosti in moti? Zato, ker ho- čemo obvladovati svojo usodo in usodo drugih ljudi. Bolj ko se oklepamo, bolj ho- čemo obvladovati - bolj izgubljamo pravi smisel svojega življenja. Bežimo od stvari, o katerih imamo slabo mnenje in nismo spo sobni v njih najti nič dobrega. Biti navzoč ob trpečem človeku in zanj moliti je tiho znamenje Gospodove navzočnosti in ljube- zni. Po očetovem zgledu, ki je svojo bolezen (raka) prenašal dostojno,in je celo v svojih najtežjih dneh zmogel izraziti svojo ljubezen ter jo pokazati družini, je Joseph Bernardin poskušal storiti enako. Odločil se je, da o svoji bolezni obvesti javnost. In umiral je tako rekoč na očeh javnosti. Zakaj tako? Pravi, da zato, ker imajo ljudje pravico ve- deti in ker je čutil dolžnost,da jim to pove, Ave Marija Zvoni... Ave Marija! V duši kipi, k nebu se vije tisoč pozdravov, brstečih na ustnicah, trudnih, prosečih... Ave Marija! Srca bolečina izginja, v zvoniku utrinja se, kliče in joka. Zvon stoka od silne sladkosti. Rešenja radosti so proste... Mrači se... Milo zvoni... Bron v linah ihti in sape večera mu lajšajo vzdihe: Ave Marija! Nataša Ahčin ker je potreboval njihovo molitev in naza- dnje tudi zato, da ne bi mediji o njegovem stanju ugibali. V svojem zadnjem javnem nastopu je "izročil sebe v veri, upanju in ljubezni,pa tudi v trpljenju,umiranju in miru" Ko se je v bolnišnici srečeval s sobolniki,se je pogovarjal z njimi in zanje molil. Tako so si pomagali. In tako se je začela oblikovati njegova posebna služba bolnikom in njego- va "družina bolnikov". NAJPREJ DUHOVNIK, POTEM PACIENT je bilo njegovo vodilo. "Kot pastir, duhovnik, je Jezus začel delo- vati v dejanskem položaju. Bil je popotnik, brez urada, uradnih ur, tajnikov, računal- nika ... Hodil je po deželi in iskal izgubljeno ovco Izraela.Ljudje so se zbirali okoli njega iz različnih razlogov.Želeli so biti ozdravlje- ni bolezni, dobiti odgovore na vprašanja, se pogovarjati,biti nasičeni z Božjo besedo ali preprosto napasti svojo radovednost. Pomembno je, da je s svojo navzočnostjo in skrbjo Jezus omogočal, da so v duši ne- kako izkusili Božjo odrešenjsko bližino. Slu- žiti kakor je služil Jezus Pastir je srce moje ga duhovniškega delovanja. Moje posebno služenje med bolniki je zraslo iz čisto na- vadnih okoliščin vsakdanjega življenja ra- kavega bolnika in me je vodilo vse bliže k velikemu občestvu bolnikov kakor tudi vse bliže k Bogu. Nikoli prej nisem tako jasno spoznal, kaj pomeni biti duhovnik. Ljudje od duhovnika pričakujejo, da je pri- stna priča Božje ljubezni v svetu, je nekaj dni pred svojo smrtjo zapisal Joseph Ber- nardin. Darinka Slanovec   Zopet na pot Spet se oglašam s prijetno novico o še eni uspešno zaključeni akciji HUMANITARNEGA ZAVODA VID. V sredo, 22.septembra, smo po dobra dva meseca trajajoči akciji, ki smo jo pripravili v sodelovanju s časopisom Dolenjski list in drugimi mediji, dvanajstlet- nemu Donu Maliču iz Novega mesta izročili transportni voziček,s katerim ga bodo nje- govi laže odpeljali v varstvo, na sprehod v mesto ali v naravo, kamor v zadnjem času zaradi težav s prevozom tako rekoč niso mogli več. Don je star dvanajst let in obiskuje varst- veni oddelek šole s prilagojenim programom Dragotin Kette v Novem mestu. Od rojstva ima cerebralno paralizo s hudimi motoričnimi okvarami in je zaradi tega vezan na invali- dski voziček,ravno tako ne govori.Njegovo razumevanje in odzivanje pa je dobro,tako da se z njim sporazumevajo prek neverbal- ne komunikacije. V varstvenem oddelku ima Don svoj invalid ski voziček.Doslej mu je Zavod za zdravst- veno zavarovanje priznal tudi transportne- ga,kajti običajni je dokaj velik in neprime- ren za dnevno zlaganje in prenašanje. Po novem zavarovalnica stroškov za dodatni transportni voziček ne prizna več, zato je Maličevim dr. Hermina Damjan s Soče (kot že številnim družinam doslej) svetovala,naj se s prošnjo obrnejo na Humanitarni zavod Vid.Don je pri dvanajstih letih pač že toliko zrasel, da ga mama in sestra ne moreta več nositi. Stroški nabave in plačila so znašali 360 ti- soč tolarjev,35 darovalcev iz vse Slovenije predvsem iz Novega mesta in okolice pa je zbralo kar 520 tisoč tolarjev. Razliko bomo tako kot je pri naših akcijah v navadi, na- menili drugim otrokom, ki tudi potrebujejo invalidske pripomočke - tokrat bo šel pre- sežek za doplačilo posebnega tricikla od rojstva bolni tri in pol-letni deklici iz okolice Maribora. Sicer pa je Donova mama Saša povedala, da je bila prijetno presenečena, ko jih je obiskala novomeška skavtska sku pina Gorjanski medvedki, skupaj z gospo- dom župnikom. Za Donov voziček so zbrali skoraj devetnajst tisočakov,fantova mama pa jih je ob obisku opozorila,da na voziček niso priklenjeni samo otroci,ki so se invali- dni rodili. "Povedala sem jim, da sem sre- čala veliko takšnih, ki so ostali na vozičku zaradi poškodbe glave. Zabičala sem jim, naj bodo previdni, posebej na cesti, in naj pri kolesarjenju ter na rolerjih vedno upora bljajo čelade," je še povedala Saša Malič. Nadaljujemo tudi z drugimi akcijami, o ka- terih vas bomo obveščali. Seveda bomo veseli, če boste informacije o našem delu objavljali in s tem tudi vi pomagali, da se še kakšnemu otroku življenje obrne na bolje. Lep pozdrav. Marjana Ahačič Humanitarni zavod VID, Planina 3, 4000 KRANJ Tel./faks: 064/350 480 ŽIRO RAČUN: 51500 - 603 - 33738 Δ na kazalo domov na vrh Δ NAŠE SLUŽENJE BRATOM IN SESTRAM Vredno posnemanja! Naš prijatelj Marko Marinko je postal župnik in to kar dveh župnij v lepem in prijetnem dolenjskem okolju - župniji Veliki Gaber in Sela Šumberk. Kljub obilnemu delu, ki mu ga daje upravljanje obeh župnij, ni pozabil svojih prijateljev, invalidov, bolnih in osta- relih.V nedeljo, 10.oktobra,je povabil svoje župljane in še nekaj "gostov", kot nas je imenoval, na prijetno srečanje v župniji Veliki Gaber. Zbrali smo se k sveti maši ob deseti uri. V nagovoru je mašnik lepo prikazal pomen trpljenja in ostarelosti, kakor tudi pomen zakramenta svetega maziljenja, ki ga je med mašo prejelo veliko udeleženih. Po maši je v župnijski dvorani, ki je sicer veroučna učilnica, sledilo prijetno srečanje Ob dobro obloženih mizah z razno pijačo in prigrizki je prva zadrega kar hitro izginila. Ob srečevanju znanih prijateljev in sklepa- nju novih poznanstev je v dvorani kmalu nastal vesel živžav, ki verjetno ni prav nič zaostajal za otroškim pred veroukom. Rada bi se s temi vrsticami zahvalila ne le prijatelju in župniku Marku, ampak tudi go- spodinjam in mladim za tako prijetno pos- trežbo. Drage faranke, ne le nas,ki smo bili deležni vaših dobrot, tudi svojega novega gospoda župnika ste s svojo dobroto raz- veselile, da je upravičeno ponosen na vas, saj ste njegovo prošnjo za pogostitev ta- ko lepo sprejele in uresničile! Bog povrni! Le nekaj uric smo bili skupaj,vendar upam, da bodo te urice in spomin nanje mnogim pomagale ter polepšale puščobne jesenske dni,ki se nam bližajo.Bogu in dobrim ljudem hvala za tako lep dan! Vredno posnemanja. Kratko, pa tako lepo in prisrčno srečanje! Angelca Škufca   Pri Lurški Mariji v Brestanici Na angelsko nedeljo, 5.septembra, smo se zbrali bolniki, starejši in invalidi, pri Lurški Mariji v Brestanici. Kako radi se udeležimo tega srečanja; to je za nas res pravi praz- nik, ker smo deležni obilo duhovnih darov. Že skupna molitev rožnega venca,ki se moli pred mašo, nas povezuje v eno družino Marijinih otrok,saj Marija moli z nami. Letos je to molitev vodil sevniški kaplan Jakob - novomašnik. Večkrat se spomnim njegovih zgodbic pred vsako desetko.Bile so pomem bne,življenjske in poučne za naše življenje Pričela se je sv.maša s somaševanjem več duhovnikov. Iz Maribora je prišel kanonik g. Jože Goličnik in vodil bogoslužje. Imel je izredno lepo in globoko doživeto pridigo s čudovitimi besedami. Nanašale so se na berilo tiste nedelje o ljubezni do bližnjega, ki vsebuje tudi besedo svarila. Ker je bilo ravno dva tedna pred obiskom papeža in razglasitvijo A. M. Slomška za blaženega, nam je tudi v tem duhu lepo govoril in nas seznanil z njegovimi zaslugami za vse ver- no ljudstvo Slovencev. Sedaj imamo pri- prošnjika in vzornika v nebesih. Čudovito upanje nam daje v pesmi: V nebesih sem doma... Sledilo je podeljevanje zakramenta svete- ga maziljenja. Prejem sv.evharistije in bla- goslov z Najsvetejšim v procesiji po cerkvi - kakor v Lurdu - sta napolnila in obogatila naša srca z milostjo in nadnaravno srečo. Po slovesnosti je bilo poskrbljeno tudi za postrežbo vseh romarjev. Več deklet in fantov je kar po cerkvi delilo razne dobro- te, ki jih pripravijo tamkajšnje gospodinje. Tako se nadaljuje ljubezen in dobrota: tudi Jezus je nasitil množico... Vsem,ki so kakorkoli pomagali,skrbeli in pri- spevali, se v imenu vseh romarjev iskreno zahvaljujem. Naj veljajo vsem Jezusove besede:"Karkoli ste storili mojim najmlajšim bratom, ste meni storili." Še vedno imam živo v spominu tudi majski obisk romarice Marije iz Nazareta, ki je pri- vabil množico romarjev iz več župnij tako, da se je prostrana in velika bazilika v Bre- stanici napolnila do zadnjega kotička.Gan- ljiv je bil že sprejem zvečer ob dvajseti uri pred cerkvijo, nato pa še v cerkvi. Ob navdušenih vernikih, mladih in starih, sem dobila vtis, da prihajajo nove binkošti. Bilo je lepo in dolgo bogoslužje, saj je bila najprej procesija z lučkami. Marijin kip so nosili fantje. Bilo je 18. maja - prav za pa- pežev rojstni dan. Poslali so mu čestitko iz te slovesnosti. G. župnik jo je prebral pred oltarjem.Vsi smo zaploskali.Opolnoči je bila sveta maša s pridigo, ki jo je imel prošt g. Jože Lap iz Novega mesta. Potem smo na- daljevali nočno bedenje v cerkvi. Kolikor nas je ostalo, smo molili in peli. Prosili smo Marijo, naj posreduje pri svojem sinu za nas, za naše družine,našo mladino in otro- ke. Molili smo, naj izprosi novih in svetih duhovnikov naši Cerkvi. Prvič sem se udeležila molitvenega bedenja v cerkvi. Počutila sem se, kakor da smo v binkoštni dvorani. Sveti Duh je bil z nami. Zjutraj ob pol šestih je imel mašo dekan g. Milan Kšela iz Brežic. Nato je bilo slovo od nazareške Marije.Poslovili smo se v upanju da bodo sprejete naše prošnje pri Bogu, kolikor je Božja volja. Lep pozdrav! Urška Zupančič   Birma šoštanjskega lučkarja V mesecu rožnega venca, natančneje na papeško nedeljo, 17. oktobra, smo se raz- veselili našega prijatelja Janeza in še petih lučkarjev. Bilo je hladno, a jasno jesensko popoldne, ko smo se pričeli zbirati v šoštanjski cerkvi kjer so že gorele tople lučke v srcih birman cev,njihovih staršev in botrov. V sprevodu jih je škof birmovalec pospremil v tamkaj- šnjo cerkev.Sledilo je sproščeno,a obenem slovesno bogoslužje, kot se ob taki prilož- nosti tudi spodobi. Višek slovesnosti je bila Žarek Grenka je, grenka luka življenja, polna je joka, polna trpljenja. Le ko sončni žarek vanjo posije, takrat se žalost v veselje prelije. Miha Poglednik podelitev zakramenta svete birme. Res prisrčen je bil pristop škofa birmovalca do vsake družinice, ki je v tistem pomembnem trenutku ponosno spremljala svojo lučko. Mašni del v cerkvi se je zaključil s pesmijo in obveznim skupinskim fotografiranjem. A naše srečanje s tem še zdaleč ni bilo kon- čano.Vsi navzoči smo se z veseljem odzvali povabilu v bližnjo dvorano, kjer so starši skupaj s prijatelji lučkarjev pripravili poh- vale vredno pogostitev. Ta velik dan smo sklenili v poznih popoldan skih urah, ko smo se drug drugemu,predv- sem pa Bogu smeli zahvaliti za vse prejete darove. Janja Hrastovec   Bog vas živi! Od vsega začetka smo jo klicali mama. In to je tudi bila: vsa v razdajanju, vsa v skrbeh. Znala nas je sprejemati, znala odpuš- čati, veseliti se in jokati z nami. Bila je tista mama, ki je zjutraj prva vstala in nas pričakala s tako dobro kavico. In kdor je želel, je povrhu dobil še smetano posneto iz mleka. Skoraj dvajset let nam je kuhala na raznih srečanjih. Z nami je hodila na obiske in nas spremljala z molitvijo. Prav molitev in vera sta jo vse življenje držali pokonci. Telesne moči so se zmanjšale, spremljajo jo bolezenske težave, a duh je še vedno močan. Mati draga,le poslušaj me,saj je danes praznik tvoj... Tokrat smo se mi napotili k njej, da ji voš- čimo, se ji zahvalimo in povemo, da je še vedno naša mama in da še potrebujemo njenih molitev. Praznovanje osemdesetlet- nice je bila lepa priložnost za to. Pesem je prihajala iz srca z vso hvaležnostjo. Po nje nem obrazu so tiho polzele solze - solze sreče,spominov,pa tudi bolečine,ker tolikih ni več... Vse svoje veselje in ljubezen je na koncu izlila v objem in besede:"O moji otroci,kako sem vas vesela." Potem smo klepetali in prehodili vso dolgo pot ob lepih in manj lepih spominih. In ko smo jo povprašali, če bi še kam šla z nami je bil odgovor takoj: "O ja, bi šla, zakaj pa ne." Ko smo se poslavljali, nas je spremljala. Mladostno je želela poskočiti na noge, pa se ji je poznalo,da težko vstaja. A je takoj hudomušno pripomnila, da to so pa tista "elastična" leta. Hvala vam, mama,in Bog vam daj še veliko takih let. s. Edith in prijatelji Radio Ognjišče VSTANI IN HODI! Vsaka tretja sreda v mesecu ob 2035 15. december   19. januar Tinjan 91,2 Mhz • Krvavec 104,5 Mhz • Kum 105,9 Mhz • Boč 107,3 Mhz • Sveta gora 107,5 Mhz • Planina-Ajdovščina 91,2 Mhz • Kalvarija-Maribor 105,9 Mhz Humanitarno društvo M&V NOVINA Poročilo s tiskovne konference,Novo mesto 28.10.1999 Družino Novina iz Otočca na Dolenjskem bralci Prijatelja že poznate.Peto leto deluje kot humanitarno društvo M & V (Marijana in Vladke) Novina, kot Družinski trio Novina (v javnosti bolj poznan pod tem imenom) pa letos praznuje petnajst let delovanja na glasbenem področju in deseto obletnico dobrodelnosti.Tako so že septembra 1989 pripravili prvi dobrodelni koncert pod ges- lom:"Samo življenje za druge je vredno živ ljenja" ter darovani denar predali Hemato- onkološkemu oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani; za otroke, bolne za rakom. Mož Marijan je namreč takrat sam zbolel za ra- kom in je želel narediti še kaj dobrega za enako bolne otroke.Takrat je namreč oblju bil sebi in Bogu, "če preživim,bomo z dobro delnostjo nadaljevali. Če pa se moje življe- nje izteče,bom srečen,ker vem,da bo moja družina to pot nadaljevala..."Tako so igrali po vsej Sloveniji in zbirali denar za bolne otroke še osem let vse do jeseni 1997, ko je mož Marijan umrl. Vsako leto jih med drugim obiščejo po bolnišnicah in domovih ter jih obdarijo. Marijanovo delo, začrtano humanitarno pot, kot skupno poslanstvo nadaljujejo vsi trije sinovi: Marijan (klavia- ture in vokal), Borut (bas-kitara, trobenta, vokal),Tomaž (klarinet) in pa mama Vladka (vokal in povezovanje). Ob dvojnem jubi- leju in drugi obletnici smrti idejnega vodje Marijana Novina so izdali dve zgoščenki: spominsko kaseto in CD ploščo 'Kje si zdaj' ter kaseto in zgoščenko "Cerkvene pesmi". Družinski Trio Novina je imel v zadnjih dese tih letih kar stopetdeset nastopov,od tega enainsedemdeset samostojnih koncertov. Denar,ki je bil namenjen izključno za dobro delne namene-včasih niso imeli pokritih niti potnih stroškov - so podarjali raznim bolni- šnicam, ustanovam, velikokrat za različne aparate v teh. V času petnajstletnega delovanja so zbrali skoraj deset milijonov tolarjev (v današnji vrednosti). Aprila 1995 so ustanovili humanitarno društvo, ki je v zadnjem času tudi registrirano. Navadno tudi sami pozivajo različne privatnike in delovne organizacije, da kar sami darujejo pomoči potrebnim.Denar so večkrat name- njali tudi za Unicef. Lepo je,ker cela druži- na spodbuja in tudi veliko žrtvuje za huma nitarno poslanstvo. Tako jim je tudi laže preboleti,kadar dvorane in cerkve niso pol- ne in je tako tudi izkupiček precej manjši. Njihov namen ni več snemanje kaset in zgoščenk, ampak koncertiranje in zbiranje denarja za humanitarne namene. Družinski ansambel izvaja večinoma zabavno glasbo (predvsem poustvarjalno, pišejo pa tudi svoje skladbe). Pogosto združijo mašo, pri kateri prav tako sodelujejo s cerkvenimi popevkami, in koncert po njej. Družina trenutno zbira denar za pediatrični oddelek bolnišnice v Novem mestu (za inhalatorje), zato so v ta namen imeli v oktobru in no- vembru osemnajst koncertov; tokrat veči- noma po dvoranah in kulturnih domovih. Prav gotovo gre za edini ali vsaj zelo redek tovrstni družinski ansambel v Sloveniji, ki pa je še premalo znan v javnosti.Zato si v prihodnosti želijo predvsem še več obisko- valcev in poslušalcev svojih koncertov, ki bi tako podprli njihovo dobrodelno dejav- nost in poslanstvo - živeti za sočloveka. Matevž Kink   Hvaležen spomin na rajne Prijateljstvo ne pozna meja, ampak sega prek groba.To smo lepo dokazali vsi,ki smo se zbrali v cerkvi Svetega križa na Žalah v soboto, 6. novembra. Pri sveti maši, ki so jo darovali kar trije dolgoletni prijatelji du- hovniki, smo se spomnili vseh dragih, ki so odšli v letu,ki se izteka,kot tudi v prejšnjih letih, v svoj večni dom. Cerkev smo skoraj napolnili živeči, a koliko takih cerkva bi na- polnili tisti, ki se jih danes spominjamo, se je v nagovoru med mašo vprašal letošnji novomašnik, a dolgoletni prijatelj mnogih, ki so že v večnosti. V prošnjah pa smo se spomnili tudi vseh potreb svete Cerkve, ki jih v našem burnem času res ni malo. Po maši smo obiskali tudi pokopališče, kjer smo se simbolično ustavili sicer le ob enem grobu,a s priporočilom,da se tudi tu spom- nimo vseh,ki jih naša srca hranijo v hvale- žnem spominu,a so nam v tej uri predaleč, da bi jih osebno obiskali. Seveda smo se tudi tu vseh spomnili v molitvi, v prošnji za njihov večni mir in obenem v prošnji, naj tudi oni pri Bogu prosijo za nas. Po molitvah je s. Edith s svojimi pomočniki poskrbela za prijetno srečanje ob čaju in prigrizkih. Tu smo obnavljali in poglabljali svoja poznanstva in prijateljstva. Razhajali smo se s prijetno zavestjo v srcih, da pri- jateljstvo sega prek groba, da tudi mi ne bomo pozabljeni,ko bomo odšli v Večni Dom! Upam, da smem reči v imenu vseh zbranih, prisrčna hvala vsem,ki so poskrbeli za tako lepo in globoko srečanje. Bog povrni! Angelca Škufca Δ na kazalo domov na vrh Δ ČRTICA Dvoje nedolžnih oči Večer. Zunaj gorijo mestne luči in promet šviga mimo zavoda za rehabilitacijo,ko po- trka na vrata otroške sobice.Nina je ravno kar povečerjala, zato je čepela na postelji in se mi smehljala kakor otrok, saj je tudi bila, kajti štela je komaj peto leto in je bila invalidka.Tudi jaz sem bila srečna,ko sem ji izročila vrečko mandarin. "Še en dan naju loči" sem pomislila, ko sem zrla v obraz majhne razposajene deklice, ki je visoko dvignila vrečko, da bi pokazala svoji mamici, kaj sem ji prinesla. "Le še en dan in boš odšla, otrok." Zazrem se v Nini- no punčko,ki leži na postelji,in se spomnim svojega otroštva, ki sem ga preživela v Stari Gori. Prav takšna sem bila kot ta tre- nutek Nina, majhna, živahna,polna otroške razposajenosti, katere danes ni več. "Tudi ti boš nekega dne zrasla.Nina,tudi ti! Tudi ti boš morda iskala med ljudmi kanček topline,kot ti jo sedaj podarja tvoja mama. Iz tvojih očk sije sreča nedolžnosti,zato se ta trenutek poglobim v tvojo srečo, srečo tvoje razposajenosti, ki mi pošilja sončni žarek, morda tudi za ta trenutek, ki ga je NEKDO podaril za naju." Ko sem ob božiču zrla v jaslice,so mi solze polzele po licih,ker sem se spomnila deklice ki je ni bilo več. Razšli sva se brez stiska dlani,a v meni bo ostal tvoj nedolžni sme- hljaj. Hvala, Nina, za lep zimski večer, ki je za trenutek prebudil sonce v mojem srcu. Nevenka Širca Δ na kazalo domov na vrh Δ TAKO ODHAJAJO »Ko bo prišel trenutek, da bo treba oditi s tega sveta, bom odšel tja, se sprehajal po parku in vas gledal doli,kako živite - z eno samo željo, da bi živeli složno, v miru in srečno.« Leon Štukelj ob svoji stoletnici »Danes, v teh večernih urah, ko se vse slovensko ljudstvo zbira z rožnim vencem v rokah; prav v tej uri v daljni Indiji, toč- neje v Kalkuti, polagajo v grob telo našega rojaka - Vrhničana, duhovnika, redovnika, pesnika in slikarja, predvsem pa gorečega misijonarja p. Jožeta Cukaleta«. Tako smo v petek pred misijonsko nedeljo pričeli naše srečanje v zaplaninski cerkvi in ga nadaljevali s krajšim kulturnim progra- mom, posvečenem misijonskemu delu p. Jožeta. Nato je sledila maša zadušnica. P. Jožeta smo v Bratstvu spoznali pred nekaj leti. Bil je na kratkem dopustu doma. Povabili smo ga medse,da nam pove zgod- bo svojega misijonskega življenja,preplete- nega s pesnikovanjem in slikarstvom. Ob tej priložnosti smo predstavili tudi njegovo pesniško zbirko z naslovom »Naj se te s pesmijo dotikam.« V tem popoldnevu - sam pa tudi že prej in kasneje-smo navzoči lahko začutili izredno modro in preprosto dušo p. Jožeta, odprto za vsakogar. Spoznali smo,da je p.Jože člo vek,ki je odločno in z natančno določenimi cilji stopil na pot duhovnika in misijonarja. V njem se je odkrivala krepost globoke in pristne ponižnosti, ki mu je omogočala, da je bil blizu vsem,ne glede na vero in kultu- ro. Da, prav ta konkretnost vsakdanjega življenja, predvsem v pomoči bližnjemu, je izziv za vse nas. Nihče ne more reči, da tega nauka ne more sprejeti: sad tišine je molitev, sad molitve je vera, sad vere je ljubezen,sad ljubezni pa je mir. Vsega tega se je p.Jože učil in zavedal v zelo pogostih pogovorih z materjo Terezijo, s katero je sodeloval in jo tako spoštoval, da jo je imenoval preprosto Mati. Prav tega miru, ki ga je p.Jože tako močno in povsod izžareval, mu želimo tudi člani Bratstva bolnikov in invalidov, ki čutimo dolžnost, da p. Jožeta Cukaleta z velikim spoštovanjem in ljubeznijo še naprej ohra- njamo v lepem spominu. Rafko Jurjevčič   Kdorkoli je bil v zadnjih dveh desetletjih na zdravljenju v Kliničnem centru v Ljubljani, ga je srečal - Jakoba Turšiča, bolniškega kurata, živahnega in vedrega salezijanske- ga duhovnika, ki je prinašal Jezusa, z njim pa tolažbo in upanje.Niso bili preveč prijazni časi za bolniškega duhovnika, toda Jakob je znal najti pravo besedo, zaplete pa re- ševati s svojo značilno šaljivostjo. Ponudil je verske časopise, previdno povprašal, če ima kdo kaj grehov in bi morda rad pred operacijo opravil spoved, podelil je obhajilo in zakrament maziljenja ter odhitel dalje; dan za dnem,leto za letom... Rad je poma- gal tudi pri različnih srečanjih bolnikov in invalidov,tako na Brezjah kot drugod,bil o- sebni prijatelj mnogim,ki jih je spoznal med zdravljenjem ter jih obiskoval na njihovih domovih. Končno sta tudi njega upognili in ustavili starost in bolezen. Pripravljen je dočakal dan, ko se je osebno srečal z Je- zusom,iz oči v oči. Kot betlehemski osliček je Jezusa nosil od vrat do vrat po ljubljans kih bolnišnicah,marsikdaj doživel neprijazen sprejem prav tako kot Jezus v Betlehemu, toda vztrajal je. Kako lepo je bilo tudi ljud- skim misijonarjem na misijonu srečati ljudi, ki so po mnogih letih pokazali podobico - prejeli so jo med zdravljenjem v bolnišnici, na njej zapis o prejetih zakramentih in Jakobov podpis. Tudi če bi ne bil podpisan, bi ga takoj prepoznal po opisu njegovega obiska, tako značilen je bil - dobrotljiv in šaljiv. Prepričan sem, da je veliko ljudi,ki bi ob njegovem grobu želeli reči:Hvala,Jakob! Naj vam Bog povrne za vsak vaš korak, za vsak vaš nasmeh, za vsako tolažilno be- sedo v tistih najtežjih dnevih mojega živ- ljenja, ko sem bil-a v bolnišnici, za Jezusa, ki ste mi ga prinesli, za upanje, ki ste mi ga povrnili! V. B. Δ na kazalo domov na vrh Δ ŽELIM SI PRIJATELJA Spomini Ko v topli kuhinji sedim, skoraj dremam in zaspim. Zunaj mrzel veter brije, sonce skoraj več ne sije. Le sneg okoli hiše nosi, spomine mi božične trosi. Vidim mamo in očeta, misli daleč gredo mi nazaj, ko nam še bil je Božič pravi raj... In ta tiha Sveta noč, kakor da imela bi čarobno moč, otroška srca vsa razvname, kot svečani vonj omame... Simbol Božiča... vedno smerečinka bila in še žive jasli... bila prava je idila. Saj Božji sin se je rodil, da vsem na svetu dobrote bi delil. Čim bolj veselo je Tvoje srce, tem svetleje sije sonce. Skušajmo za Božič razveseliti sleherno srce. Jaz osebno bi rada razve- selila vse trpeče brate in sestre invalide, zato jim pošiljam to pesmico ter želim ve- sele božične praznike. Ana Uršej   Ko na zemljo leže noč Spet se oglašam z nekaj besedami.Mogoče bo kdo izmed vas, dragi bralci in bralke te naše prijazne revije, našel delček sebe v teh vrsticah. Neka gospa piše svojemu terapevtu:"Tako sijajno mi je šlo vse moje življenje.In sedaj? Osamljena, zapuščena od vsega sveta... Prevzamejo me črne misli. Nikogar nimam. Tistim, ki jih imam, je mar samo denar." Veliko ljudem postaja življenje kljub blaginji "križev pot": razočarani so, ponižani, ope- harjeni, razžaljeni, zavrženi. Zakaj to pri- zadenejo drug drugemu? Zakaj ne morejo drug drugemu biti vir veselja, pomoči,milo- sti? Poskusimo od danes naprej biti s svojo dobroto in obzirnostjo za druge blagoslov; za tiste, ki trpijo,ki so sami in v svoji brez- upni zapuščenosti iščejo človeka, njegovo roko, njegovo srce... Dodajam misel velikega dobrotnika ubogih, zapuščenih, bolnih bolj na duši kot na te- lesu: "Nekateri ljudje ne morejo več verjeti v sonce, ko na zemljo leže noč. Manjka jim malce potrpljenja, da bi dočakali jutro." Želim Vam lepe jesenske dneve, polne zlatih barv in bogatih darov jeseni, mir in dobro. Stanka Starešinič Ko na zemljo leže noč... Lepo je, ko sicer utrujen z veseljem pomisliš na dan, ki se izteka, sedaj ob koncu leta tudi na leto, ki se izteka. Če ima človek pred seboj jasen cilj življenja: biti dober človek in se resni- čno trudi, da se temu cilju bliža, potem ni tako zelo pomembno, ali živi v družini ali sam. Vendar - ni dobro človeku samemu biti! Vsem, ki se čutijo ali čutite sami, želi Prijatelj biti prijatelj.   Dan, ki ne bo pozabljen! Težko pričakovani dan je prišel.To je bil za nas v Sloveniji poseben dan-že drugi obisk sv. očeta Janeza Pavla II. Kaj takšnega še nisem doživela. Bilo je veličastno, toliko ljudi, pa nobenega prerivanja. Hvala Bogu, da se je vse srečno končalo.Hvaležna sem vsem, ki so mi omogočili, da sem se lahko udeležila srečanja v Mariboru.Vsem mladim lepa hvala, da so kot spremljevalci tako lepo poskrbeli zame, čeprav smo se prvič srečali. To je pravi čudež, da je sveti oče tako le- po bral v našem slovenskem jeziku.Gotovo je blaženi škof A.Martin Slomšek izprosil pri Bogu to milost.Prevevali so me taki občut- ki, da se ne da opisati. Rada bi tudi lepo pozdravila vse moje prija telje in znance! Anica Jankovič, Vrhnika Lepo je, če je izrečena beseda zahvale vsem, ki so ob papeževem obisku potrudili in omogočili udeležbo na slovesnosti tudi vam,ki bi sami ne mogli priti v Maribor.Kdor pa je bil tam, mu gotovo ni žal, kajti doži- veti takšno množico in takšno doživetje vere, prav posebej pa še slovenske bese- de svetega očeta, je nekaj velikega. Če je kdo ob tem storil še dobro delo ali druge- mu omogočil, da ga je lahko storil, je bilo doživetje še toliko lepše in vrednejše.Toda spomnimo se,kako nam je naročil sveti oče: Posnemajte Slomška!   Bogu sem hvaležna Zahvalim se vam, da mi Prijatelja pošiljate zastonj. Prosim vas,če je mogoče,da mi ga še naprej pošiljate. Rada ga berem, kako hodite na izlete. Jaz pa se ob tem samo zjočem, ker na stara leta nikamor več ne morem.Živim v domu in sem Bogu hvaležna da sem lahko tu, saj dobro skrbijo za nas. Imamo toplo, da nas ne zebe in tudi hrana je kar dobra,da nismo lačni.Dobim tudi ne- kaj žepnine, da si lahko kupim malo jabolk in grozdja. Molim za vse vas. Želim vam vesel božič in zdravo novo leto. Iskreno vas pozdravim. Barbara Rumpler, Maribor Draga Barbara, Prijatelja boste še naprej lahko prejemali v dar, ker včasih dobimo kakšen dar ali pa drugi naročniki dajo nekaj več,obenem pa iščemo najcenejše možno- sti za tisk ter druge potrebne stvari.Danes je na tem področju velika konkurenca in se to kar ugodno pozna. Nujno pa je, da se vsaj enkrat letno oglasite, saj se sicer do- gaja,da veliko let Prijatelja pošiljamo v dar potem pa ob preverjanju doživljamo nadi- ranje, češ zakaj našega že več let pokoj- nega očeta ali mame ne pustite pri miru. Saj veste, kakšni so danes mladi. Tisto o izletih čisto ne drži, gre le za razli- čna srečanja z mašo, molitvijo, pogovorom ponavadi na ene in iste kraje, ki pa so v veliko spodbudo udeležencem. Ko bi le bilo kaj takih srečanj tudi v vašem kraju! Hvala za dobre želje. Vsi, ki se trudimo s Prijate- ljem, vam želimo enako. Nevesta Vseskozi sem Te iskala, tipala k Tebi, Ti veš! Nisem razdala do konca, Ti si napolnil čez rob in odšel. Razgrel si to prazno, suho lupino, da spet zeleni in odzvanja... Zdaj sem nevesta. Nataša Ahčin Zgubiti nimam kaj Po daljšem premoru se ponovno oglašam in prisrčno pozdravljam. Kot vidiš, se malo že poigravam z računalnikom,čeprav se zave- dam,da mi ogromno znanja še manjka.Zelo mi pomaga knjiga, ki mi jo je posodil Lojze. Nepraktično je le to, da ne morem hkrati brati knjige in prebranega preizkusiti na računalniku.Čez vikend dopoldne,ko nimam drugih obveznosti, berem to knjigo, popol- dan pa, kolikor si morem zapomniti, prakti- čno preizkusim na računalniku. Hvala za Prijatelja, ki mi poleg vseh drugih zaposlitev zelo krajša popoldneve. Dopol- dne sem v delovni terapiji, popoldne pa si moram sama najti zaposlitev. Na mojo sre- čo je teh še kar nekaj, tako da mi nikoli ni dolgčas. Zdaj res ogromno časa presedim za računalnikom. Zelo sem hvaležna Lojze- tu, da me je vpeljal. Komaj čakam toplejših dni,ko se bom zopet lahko udeležila kakšnega srečanja, če me boste seveda povabili medse.Upam, da me boste. Zelo si tudi želim udeležiti romanja. Nič novega tudi ni glede mojega vozička na električni pogon. Moje želje pač niso majhne. Mislim pa si, da poskusiti ni greh. Zgubiti nimam kaj, pridobim pa lahko ogro- mno. Imej se prijetno, kolikor je le mogoče. Če bo dopuščal čas, kaj piši. Adijo. Dragica Repnik Dragica,nič takega ni v tem sicer osebnem pismu, kar bi ne moglo biti objavljeno v Prijatelju. Osebna pisma pa so vedno veli- ko bolj zanimiva od tistih, ki so namenjena objavi. To je podobno kot pri govorih. V "uradnih" nagovorih navadno povemo samo del tistega, kar si mislimo, neuradno (v šali in z opravljanjem) pa tisto, kar zares čuti- mo. Pri tebi, imam občutek,te dvojnosti ni. Vedno poveš naravnost in iskreno. Zelo me veseli,da tako napreduješ v obvla dovanju računalnika, ki ti postaja v veliko pomoč. Kolikor vem, je kar v računalniku veliko navodil, povsem enakih, kot so v knjigah, sicer pa poskušaš to in ono ter se polagoma naučiš. Vsak začetek je pač te- žak... Jaz kakšnega posebnega veselja do računalnika nimam, čeprav ga skoraj vsak dan uporabljam in se nanj velikokrat jezim. Upam, da se ti bo z vztrajnostjo uresničilo vsaj nekaj tvojih želja glede udeležbe na srečanjih in romanjih. Tvoja navzočnost, vedrina in pogum sta vsem udeležencem srečanja v veliko spodbudo.Zato prav lepa hvala za tvoje vrstice!   Vsaj malo upanja Hvaležna sem vsem, ki se me spomnite, ko živim utrujena in brez volje do vsake reči. Vesela sem vsake vrstice, ki mi vlije vsaj malo upanja, čeprav le na papirju. Živim življenje, kot bi bilo brez pomena; preživ- ljam težke trenutke osamljenosti. Ne vem, kam bo to pripeljalo. Misel na Jezusa nas dviga iz naših težkih trenutkov življenja.Želim vam lepe praznike Marija Draga Marija, nekaj razlike je gotovo med "biti utrujen" in "biti brez volje". Utrujeni smo velikokrat, telesno in duševno. Potem pride tisto, da se prisilimo k temu in onemu delu, če nam je le še mogoče kaj delati. Rešitev ste zapisali kar sami - misel na Jezusa. Naj bo zavest, da nam Bog prihaja naproti, vir novega upanja in veselja do življenja. Δ na kazalo domov na vrh Δ RAZVEDRILO Nagradna križanka: Rešitev nagradne križanke boste dobili na obarvanih poljih. Preberite najprej obe na- vpični vrstici, nato še vodoravni. Prepišite jo na dopisnico in jo do 25. decembra po- šljite na naš naslov: PRIJATELJ, Tabor 12, 1000 LJUBLJANA (s pripisom: KRIŽANKA). Vd Rešitev nagradne križanke 5/99: BETNAVA Nagrade 6/1999: 1. mini radio 2. knjiga-Luigi Mezzadri: Življenje za druge 3. knjiga-Most na drugi breg (Zbirka štirih) 4. volneni šal 5. rokavice 6. podobice z motivi iz narave (avtor Klemen Čepič) Nagrajenci 5/1999: 1. kalkulator (na svetlobo) z velikimi števil- kami: Mija Strah, Selo 26, 8233 Mirna 2. knjiga: Cvetana Priol-Darovana: Gorazd Badiura, Kajuhova 11, 3000 Celje 3. knjiga: Most na drugi breg (zbirka štirih) Tomaž Starman, Sp.Besnica 159, 4201 Zg. Besnica 4. komplet sveč: Dora Kavčič, Volarje 34, 5220 Tolmin 5. trije kuhinjski prtički: Leonja Nuzdorfer, Kvedrova 9, 6000 Koper 6. komplet podobic z motivi iz narave:Melita Jovan, Turje 28, 1431 Dol pri Hrastniku Bog povrni darovalcem nagrad! Šala Ivan sreča svojega prijatelja, ki ima obve- zano roko. "Ja, kaj pa se ti je zgodilo?" - "Želodec me boli." - "Kaj pa je z roko?" - "Nič, ampak če imam povezano roko, me ljudje opazijo in mi verjamejo, da me kaj boli, drugače pa nihče..." PRIJATELJ 2000 Posamezen izvod: 320 SIT Letna naročnina: posamezniki  1.920 SIT poverjeniki   10% popusta podporna     3.800 SIT Za tujino 20 USD ali 30 DEM. Letalsko poši ljanje 30 USD. Plačajte s čekom na upravo Prijatelja. Uprava in uredništvo: Tabor 12, 1000 Ljubljana. Tel.: 061/133-94-10, faks: 061/302-474 Urednik tudi: 061/131-61-15;041/282-908 Zagotovo nas dobite od ponedeljka do petka od 9h do 13h. Lepo prosimo, da naročnino čimprej porav- nate. Če le morete, plačajte s položnico pri banki, ker dobimo popolnejše obvestilo. Prosimo tudi vse, ki Prijatelja dobivate zastonj, da se nam do novega leta z nekaj vrsticami oglasite.   Križanka Δ na kazalo domov na vrh Δ POKAL PRIJATELJA Tale svetnik je zelo poznan v Belgiji,pa tu- di v Sloveniji nekateri nosijo njegovo ime. Prepoznamo ga po popotni palici, rožnem vencu in zlasti po tipičnih živalih. Povejte: 1. Ime svetnika: a) sv. Gvido b) sv. Leonard c) sv. Eligij 2. Zakaj ima živali? a) Kot cerkovnik je zelo rad postavljal jas- lice, v njih pa sta vol in osel b) Bil je kmečkega rodu in je priprošnjik za zdravje domačih živali c) Grajal je opuščanje nedeljskih maš in pri tem navajal Jezusove besede o povabljenih na svatbo - tudi o nekom, ki je kupil vole. V njegovem času je to veljalo za nakupe konj. 3. Zakaj ima popotno palico in rožni venec? a) Romal je v Jeruzalem b) Zelo je poudarjal, da je naše zemeljsko življenje le romanje,doma pa smo v nebesih c) Bil je začetnik molitve rožnega venca. Pravilni odgovor PP 5/1999: B C B Katarino Labouré,svetniško sestro iz Družbe Hčera krščanske ljubezni(sester usmiljenk) ki je doživela Marijino prikazanje, ste pre- poznali skoraj vsi udeleženci pokala,čeprav je nekatere zavedlo dejstvo, da se po ču- dodelni svetinji imenujejo Marijine bolniške sestre, ki svetinjo tudi nosijo na vidnem mestu. Tako se je skupina vodečih sedaj zmanjšala na enajst. To so: s.Almira Černe in Alenka Veber iz Ljubljane,Ljubica Zakov- šek in Tina Rot iz Domžal, Tone Planinšek iz Šmartnega pri Litiji,Nada Marinčič iz Ško fljice, Zora Praper iz Prevalj, Marija Boršič iz Rog. Slatine, Milena Manfreda z Mosta na Soči, Tomaž Bric iz Dornberka in Tilka Tomazin z Rake (po 30 točk - vse možne. Vse čestitke!) S po enim nepravilnim od- govorom (26 točk) sledijo: Ana Košir iz Ljubljane,Francka Pavovec iz Domžal,Katja Miklič iz Radomelj in Zvezdana Zadnik iz Škofje Loke. Odgovore pošljite do 25.decembra na naslov PRIJATELJ, za PP,Tabor 12, 1000 Ljubljana Pravilni odgovor za PP 6/1999: 1) a b c  (pravilno obkroži) 2) a b c 3) a b c Priimek in ime: ...................... Naslov ................................ Δ na kazalo domov na vrh Δ USTAVLJENI TRENUTKI Fotografije s podnapisi: • Pridi,naučila te bom plesati po naše! (črna in bela deklica plešeta) • Sreča je v srečanju (Polona Malovrh z mamo) • Vsak piše svoje liste v knjigo življenja Ta sladka knjiga jih ima 100. (knjiga - torta) • Ste morda vedeli, da je 3. december mednarodni dan invalidov? (invalidi z vozički ob kombijih) Tone Planinšek   Kolofon Δ na kazalo domov na vrh Δ OVITEK ZADAJ Marijo angel počasti: Marija bod' češčena! Med vsemi gnade polna si, Tak' srečna ni nobena. Gospod je s Tebo, blažena Med vsemi si ženami! O mati Sina božjega,Marija bodi z nami! Presrečno tvoje je telo: Si Jezusa rodila! On Tebe vselaj vslišal bo, Kar koli boš prosila. Marija prosi Ti za nas, Naj srečno tu živimo, In kadar pride zadnji čas, Se v raji veselimo! Anton Martin Slomšek, iz pesmi: K pridigi Δ na kazalo domov na vrh Δ

KOLEDAR - PRIJATELJ 2000
JANUAR  1. S Novo leto -Marija,B.mati  2. N 2. ned. po Božiču  3. P Genovefa, Meliton  4. T Elizabeta Ana B.Seton  5. S Milena, Edvard  6. Č Gospodovo razglašenje  7. P Rajmund, Valentin  8. S Severin, Erhard  9. N Jezusov krst - Julijan 10. P Agaton, Viljem 11. T Pavlin Oglejski 12. S Tatjana, Alfred 13. Č Veronika, Hilarij 14. P Feliks (Srečko), Oton 15. S Pavel, Habakuk 16. N 2.nav. - Marcel, Berard 17. P Anton Puščavnik 18. T Marjeta Ogrska, Priska 19. S Kanut, Arsen 20. Č Boštjan in Fabijan 21. P Agnes (Neža, Janja) 22. S Vincencij 23. N 3.nav. - Ildefonz 24. P Frančišek Saleški 25. T Spreobr. apost. Pavla 26. S Timotej in Tit 27. Č Angela Merici 28. P Tomaž Akvinski 29. S Valerij 30. N 4.nav. - Hijacinta 31. P Janez Bosko	FEBRUAR  1. T Brigita Irska, Sever  2. S Svečnica  3. Č Blaž, Oskar  4. P Andrej Corsini, Gilbert  5. S Agata, Liharda  6. N 5.nav. - Pavel Miki  7. P Egidij, Rihard  8. T Hieronim Emiliani  9. S Apolonija 10. Č Sholastika 11. P Lurška Mati Božja         Svetovni dan bolnikov 12. S Evlalija, Reginald 13. N 6.nav. - Beatrika, Jordan 14. P Valentin (Zdravko) 15. T Klavdij 16. S Julijana, Onezim 17. Č sedem sv.ustan.servitov 18. P Frančišek Regis Clet 19. S Konrad Piačenski 20. N 7.nav. - Sadot 21. P Peter Damiani 22. T Sedež apostola Petra 23. S Polikarp, Dositej 24. Č Matija 25. P Viktorin 26. S Aleksander 27. N 8.nav. - Gabrijel 28. P Roman 29. T prestopni dan	MAREC  1. S Albin  2. Č Neža Praška  3. P Kunigunda, Marin  4. S Kazimir, Lucij  5. N 9.nav. - Hadrijan, Olivija  6. P Fridolin  7. T Perpetua in Felicita - Pust  8. S ++Pepelnica,Janez od Boga  9. Č Frančiška Rimska 10. P 40 armenskih muč. 11. S Konstantin, Benedikt 12. N 1.post.-Doroteja, Inocenc 13. P Kristina 14. T Matilda, Pavlina 15. S Klemen Dv., Ludovika 16. Č Hilarij Ogl., Herbert 17. P Patrik, Jedrt (Jerica) 18. S kvatrna - Ciril J., Edvard 19. N 2.postna - Jožef 20. P Klavdija 21. T Nikolaj iz Flue, Serapion 22. S Lea, Zaharija 23. Č Turibij iz Mongroveja 24. P Dionizij Palestinski 25. S Gospodovo ozn. Mariji 26. N 3.postna-Larisa (Lara) 27. P Rupert Salzb. 28. T Vojan (Bojan) 29. S Bertold, Kvirin 30. Č Amadej 31. P Modest	APRIL  1. S Hugo, Teodora  2. N 4.postna-Frančišek P.  3. P Rihard, Irena  4. S Izidor Sev.  5. S Vincencij Ferrer  6. Č Irenej Sirm., Viljem  7. P Janez de la Salle  8. S Valter, Julija  9. N 5.postna - tiha 10. P Ezekiel 11. T Stanislav 12. S Zenon, Julij I. 13. Č Martin, Ida 14. P Valerijan 15. S Helena, Anastazija 16. N cvetna - Bernardka Lurška 17. P Inocenc 18. T Apolonij 19. S Leon 20. Č Veliki četrtek - Hilda 21. P ++Veliki petek - Anzelm 22. S Velika sobota - Leonid 23. N VELIKA NOČ - Jurij 24. P Velikonočni pon.-Fidel 25. T Marko 26. S Pashazij,Mati dobr.sveta 27. Č Hozana,Cita-Dan upora 28. P Peter Chanel, Ciril 29. S Katarina Sienska 30. N Bela nedelja-Pij V., Jožef Cott.
MAJ  1. P Jožef, delavec  2. T Atanazij, Boris  3. S Filip in Jakob  4. Č Florijan (Cveto), Silvan  5. P Angel, Gotard  6. S Dominik Savio  7. N 3.velik. - Gizela, Boris  8. P Viktor (Zmago)  9. T Pahomij 10. S Gordijan, Job 11. Č Mamert, Ignacij Lakonski 12. P Leopold Mandić, Pankracij 13. S Marija Mazz., Servacij 14. N 4.velik. - Bonifacij 15. P Zofija (Sonja) 16. T Janez Nepomuk 17. S Pashal, Jošt 18. Č Janez I., Erik 19. P Ives (Ivo), Urban 20. S Bernardin Sienski 21. N 5.velik. - Serapij,Teobald 22. P Julija, Renata 23. T Željko 24. S Marija pomoč. kristjanov 25. Č Gregor VII. 26. P Filip Neri, Lambert 27. S Avguštin Canterburyjski 28. N 6.velik. - German Pariški 29. P Maksim 30. T Ivana Orlean., Kancijan 31. S Obiskanje Device Marije	JUNIJ  1. Č Vnebohod - Justin, Pamfil  2. P Marcelin, Peter  3. S Karel Lwanga-ugand.muč.  4. N 7.velik. - Kvirin  5. P Bonifacij  6. T Bertrand, Norbert  7. S Robert Newminstrski  8. Č Medard, Armand  9. P Primož in Felicijan 10. S Bogumil 11. N BINKOŠTI - Barnaba 12. P Marija, Mati Cerkve 13. T Anton Padovanski 14. S Valerij, Elizej 15. Č Zofija (Sonja) 16. P Beno, Gvido 17. S kvatrna - Gregor, Adolf 18. N SVETA TROJICA 19. P Romuald 20. T Mihelina, Silverij 21. S Alojzij Gonzaga 22. Č SVETO REŠNJE TELO IN KRI 23. P Željko 24. S rojstvo Janeza Krstnika 25. N 12.nav. - Dan državnosti 26. P Vigilij (Stojan) 27. T Ema Krška, Ladislav 28. S Irenej (Hotimir) 29. Č Peter in Pavel 30. P Jezusovo srce	JULIJ  1. S Marij.brezmad.srce,Estera  2. N 13.nav. - Martinijan  3. P Tomaž, Bernardin  4. T Elizabeta Port., Urh  5. S Ciril in Metod  6. Č Marija Goretti  7. P Izaija, Vilibald  8. S Hadrijan III.  9. N 14.nav. - Veronika 10. P Amalija (Ljubica) 11. T Benedikt, Olga Kijevska 12. S Mohor in Fortunat 13. Č Henrik (Hinko) 14. P Kamil Lelijski, Božidar 15. S Bonaventura, Vladimir 16. N 15.nav.-Karmel.MatiBožja 17. P Aleš, Vesna 18. T Friderik (Miro), Arnold 19. S Simah, Arsen 20. Č Marjeta Antiohijska 21. P Danijel, Lovrenc Brind. 22. S Marija Magdalena 23. N 16.nav. - Brigita Švedska 24. P Krištof, Kristina 25. T Jakob starejši 26. S Joahim in Ana 27. Č Gorazd, Kliment in tov. 28. P Viktor, Nazarij 29. S Marta 30. N 17.nav. - Justin, Peter Kriz. 31. P Ignacij Lojolski	AVGUST  1. T Alfonz M. Ligvorij  2. S Porciunkula  3. Č Lidija, Nikodem  4. P Janez M. Vianey  5. S Marija Snežna (Nives)  6. N 18.nav.-Jezus.spre.na gori  7. P Kajetan, Donat  8. T Dominik  9. S Jaroslav 10. Č Lovrenc 11. P Klara, Suzana 12. S Inocenc XI., Hilarija 13. N 19.nav.-Poncijan, Hipolit 14. P Maksimilijan Kolbe 15. T MARIJINO VNEBOVZETJE 16. S Rok, Štefan Ogrski 17. Č Hijacint, Liberat 18. P Helena, Firmin 19. S Janez Eudes 20. N 20.nav.-Bernard, Samuel 21. P Pij X., Zdenko 22. T Devica Marija Kraljica 23. S Roza iz Lime 24. Č Jernej, Avrea (Zlata) 25. P Ludvik, Jožef Kalasanc 26. S Zefirin 27. N 21.nav. - Monika 28. P Avguštin 29. T Muč. Janeza Krstnika 30. S Mihael Gh,Feliks (Srečko) 31. Č Rajmund Nonat, Pavlin
SEPTEMBER  1. P Egidij (Tilen), Verena  2. S Emerik, Maksima  3. N 22.nav.-angelska-Gregor  4. P Rozalija, Mojzes  5. T Lovrenc Giust.  6. S Bertrand, Evelina  7. Č Regina, Marko Križevčan  8. P Marij.rojstvo-Mali Šmaren  9. S Peter Klaver, Gorgonij 10. N 23.nav.-Nikolaj Tolentinski 11. P Janez Perboyre 12. T Marijino ime 13. S Janez Zlatousti 14. Č Povišanje sv.Križa 15. P Žalostna Mati Božja 16. S kvatrna-Kornelij in Ciprijan 17. N 24.nav.-Robert Bellarmino 18. P Irena Ciprska 19. T Januarij 20. S Korejski muč., Svetlana 21. Č Matej 22. P Tomaž Villan., Mavricij 23. S Lin, Marta Perzijska 24. N 25.nav. - Slomškova         A. M. Slomšek 25. P Avrelija (Zora) 26. T Kozma in Damijan 27. S Vincencij Pavelski 28. Č Venčeslav 29. P Mihael, Gabrijel, Rafael 30. S Hieronim	OKTOBER  1. N 26.nav. - Rožnovenska  2. P Angeli varuhi, Bogoljub  3. T Evald, Gerard  4. S Frančišek Asiški  5. Č Marcelin, Flavija  6. P Bruno  7. S Rožnovenska Mati Božja  8. N 27.nav. - Pelagija, Sergij  9. P Dionizij 10. T Danilo (Danijel) 11. S Emilijan (Milan), Firmin 12. Č Maksimiljan Celjski 13. P Fatimska Mati Božja 14. S Kalist 15. N 28.nav.-papeška-Terezija V. 16. P Hedvika, Marjeta M.Al. 17. T Ignacij Antiohijski 18. S Luka 19. Č Pavel od Križa, Peter Al. 20. P Irena, Vendelin 21. S Uršula, Celina 22. N 29.nav. - misijonska 23. P Janez Kapistran 24. T Anton Marija Claret 25. S Darija (Darinka) 26. Č Lucijan, Demetrij 27. P Sabina 28. S Simon in Juda Tadej 29. N 30.nav. - žegnanjska 30. P Marcel, German 31. T Volbenk - Dan reform.	NOVEMBER  1. S VSI SVETI  2. Č Spomin vseh ver. rajnih  3. P Viktorin Ptujski  4. S Karel Boromejski  5. N 31.nav. - zahvalna  6. P Lenart, Mitja  7. T Ernest  8. S Bogomir  9. Č Božidar 10. P Leon Veliki 11. S Martin (Davorin) 12. N 32.nav. - Jozafat, Emil 13. P Stanislav Kostka 14. T Nikolaj Tavelić, Lovro 15. S Albert Veliki, Leopold 16. Č Jedrt, Otmar 17. P Elizabeta Ogrska 18. S posv.baz.sv.Petra in Pavla 19. N 33.nav. - Matilda 20. P Edmund, Feliks 21. T Darovanje Device Marije 22. S Cecilija 23. Č Klemen, Kolumban 24. P Flora, Vietnam. muč. 25. S Katarina Aleks. 26. N 34.nav.-KRISTUS VLADAR 27. P Virgil, Valerijan 28. T Katarina Labouré 29. S Radbod, Saturnin 30. Č Andrej	DECEMBER  1. P Natalija, Eligij  2. S Bibijana, Herta  3. N 1.advent.-Frančišek Ksaver  4. P Barbara, Janez Dam.  5. T Saba (Savo)  6. S Miklavž (Nikolaj)  7. Č Ambrož  8. P Brezmadežna  9. S Valerija, Abel 10. N 2.advent.-Melkijad, Marija 11. P Damaz, Sabin 12. T Ivana Šantalska 13. S Lucija 14. Č Janez od Križa, Dušan 15. P Kristina 16. S Albina 17. N 3.advent.-Lazar iz Betanije 18. P Vinebald 19. T Darij, Teja 20. S Evgen 21. Č Peter Kanizij 22. P Frančiška Cabrini, Demetrij 23. S kvatrna-Janez K., Viktorija 24. N 4.advent. - Sveti večer 25. P BOŽIČ-Gospodovo rojstvo 26. T Štefan-Dan samostoj. 27. S Janez Evangelist 28. Č Nedolžni otroci 29. P Tomaž Becket, David 30. S Rogerij, Sabin 31. N Sveta Družina - Silvester
slike in tekst za koledar:			na kazalo  domov  na vrh
1. stran: "Jaz sem luč sveta. Kdor gre za menoj, ne bo hodil v temi, temveč bo imel luč življenja." (Jn 8,12) slika: osvetljena gaz v snegu v hribih (foto: Klemen Čepič) 2. stran: Spoznajte, da je Gospod Bog; on nas je naredil in mi smo njegovi, njegovo ljudstvo, čreda njegove paše. (Ps 100,3) slika: ovce na gorskem pašniku (foto: Klemen Čepič)