KAZALO:  <  O  >   V   Λ  Urednikova misel Nameni apostolata molitve Le za Jezusom hodimo... Božično voščilo Govorijo nam prijatelji: Mira Mastnak Zdravstveni delavci Vi nam - mi vam Črtica - "Prvorojenka" Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov Dogodki Svet in mi Ljudje s posebnimi potrebami Ustvarjalni kotiček - pogled skozi okno Črtica - "Kamen z gore (17)" Spoznajmo - Jožef Godina Želim si prijatelja Tako odhajajo Naše služenje bratom in sestram Razvedrilo, obvestila Pokal Prijatelja Ustavljeni trenutki Ovitek zadaj Koledar 2004 UREDNIKOVA MISEL Dragi prijatelji! "...stojim pred vsakim mladim človekom strašno zadržan in si ne upam pričakovati s svo jim 'pričakovanjem'. Prosim le, naj bi Bog v njem uresničil svoje pričakovanje, ker ljudje utegnemo vse zmešati in napraviti zmedo." Takole je zapisal o pričakovanjih pokojni prof. dr. Anton Strle. Čas pred prazniki in pred novim letom je čas pričakovanj, izreka- nja dobrih želja in voščil. Preden se vse to prične,prihaja nova številka Prijatelja - božična, ob petintridesetletnici neko- liko obsežnejša. V njej sicer ni ničesar posebnega v zvezi s to obletnico, pač pa so dodatne strani poleg koledarja majhno praznično darilo. Upam, da vas bo razveselilo in obogatilo. Nepričakovano darilo za urednika je bilo povabilo v Novo mesto k osebi, ki po več kot šestdesetih letih slepote, od tega polovico časa živi čisto sama,pra- vi, da je zadovoljna s svojim življenjem - podobno kot je zapisal pisatelj Janez Trdina, v katerega hiši živi. Preberite! Pomemben del Prijatelja so novice iz življenja Bratstva. Da bi bolje razumeli gibanje in se navdušili za življenje po Jezusovih besedah 'Vstani in hodi!' letos lahko prebirate tudi življenjsko zgodbo ustanovitelja o. Henrika Françoisa. V reviji je tudi zapis o priznanju, ki ga je v akciji Ljudje odprtih rok letos prejela voditeljica Bratstva v Sloveniji. Kar ob- širna je rubrika Naše služenje bratom in sestram,ki v vsaki številki prikaže dobra dela. V prazničnih dneh boste gotovo veseli slik z razstave jaslic pri sv.Jožefu v Ljubljani, zanimivo pa bo prebrati tudi spomin na dva božiča iz mladosti Janje Blatnik. Drugače pa je večina Prijatelja neke vrste kramljanje; nič posebno novega, a, upam, prijetnega, kot je s prijatelji vedno prijetno pokramljati. Ne vem, koliko je Prijatelj letos izpolnil vaša pričakovanja. Trudili smo se. Bog povrni vsem, ki ste ga pomagali ustvar- jati - z molitvijo, dopisi, slikami, darovi in drugo pomočjo! Glede pričakovanj za drugo leto pa - naj ne bodo prevelika, ne v osebnem življenju (na primer glede zdravja ali materialnih stvari), ne glede odnosa bližnjih, pa tudi glede Prijatelja ne. S svojimi pričakovanji največkrat, kot pravi prof.Strle,utegnemo vse zme- šati in napraviti zmedo -v sebi in v med sebojnih odnosih. Veliko pomembneje je da tudi v novem letu čim bolje uresni- čujemo Božja pričakovanja.Prijatelj vam bo pri tem še naprej skušal pomagati. To lahko in z veseljem obljubim. Vlado Bizant, urednik   Fotografiji na ovitku: naslovnica: Vrba, foto Vlado Bizant ovitek zadaj: Novo mesto - samostan, foto Tone Planinšek Δ na kazalo domov na vrh Δ NAMENI APOSTOLATA MOLITVE December Splošni: Za pripadnike vseh verstev,da bi si sku paj prizadevali za lajšanje človeškega trpljenja v današnjem svetu. Misijonski: Za Cerkev v državah, v katerih vladajo totalitarni režimi,da bi ji priznali popolno svobodo pri opravljanju njenega duhov- nega poslanstva. Slovenski: "Kaj bi počeli sinovi slovenske matere brez svetega večera"? se je vprašal pisatelj Ivan Pregelj. Danes to marsikje že lahko vidimo... Ne obsojajmo, ampak pomagajmo, če se kje da, v vsakem primeru pa molimo za ohranitev in po- sodobitev naših zakladov. Januar Splošni: Da bi vsi ljudje spoznali,da so člani ene Božje družine,in se zavzeli,da med njimi ne bi bilo več vojn, krivic in zapostav- ljanja. Misijonski: Da bi si vsaka mlada misijonska Cerkev prizadevala za izobraževanje pastoral- nih delavcev. Slovenski: Da bi se zavedali pomembnosti verskega tiska. Svetli del rožnega venca (četrtek): 1. ki je bil krščen v Jordanu 2. ki je v Kani naredil prvi čudež 3. ki je oznanjal Božje kraljestvo 4. ki je na gori razodel svoje božanstvo 5. ki je postavil sveto evharistijo Δ na kazalo domov na vrh Δ LE ZA JEZUSOM HODIMO... ...DOKLER ŠE NA SVET' ŽIVIMO Sveta Trojica v svojem stvariteljskem podarjanju Z današnjim razmišljanjem končujemo letošnjo temo o tretji verski resnici, da so v Bogu tri osebe: Oče, Sin in Sveti Duh. Rekli smo, da je naš krščanski Bog dru- gačen od vseh drugih bogov, da se ni rodil v glavi človeka, temveč v osebi Jezusa Kristusa. Prav Jezus nam je ra- zodel skrivnost Svete Trojice, zato smo lahko govorili o notranjem življenju Tro- edinega Boga. To notranje Božje življe- nje se odvija v neprestanih medosebnih odnosih, katere preprosto imenujemo ljubezen.Zato je apostol definiral Boga: "Bog je ljubezen". Dotaknili smo se člo- vekovega dostojanstva,ki izvira iz Svete Trojice. Že v prvem članku sem opozoril, da ima razodetje Svete Trojice globoko pove- zavo s konkretnim svetom, v katerem živimo,odločilno vlogo igra v človekovem osebnem, kulturnem, gospodarskem in političnem življenju. Tragedija človeka, ustvarjenega po Božji podobi in slično- sti ter postavljenega v raj, se je začela s prvim zanikanjem Božje ljubezni na zemlji. Ko je kača v raju nagovorila Evo z vprašanjem:"Ali je res Bog rekel,da ne jejta od vseh dreves v vrtu?" se Eva ni zavedala prekanjenosti hudobnega duha, ki je hotel s svojim vprašanjem vsejati dvom o Božji ljubezni. Hotel ji je reči: "Če ne smeš jesti samo od enega drevesa v vrtu, čeprav so ti vsa ostala na razpolago, to pomeni,da si omejena. Torej te Bog ne ljubi". Eva je verjela tej skušnjavi in podvomila v Božjo ljubezen Ta usodni korak ji je prinesel smrt. Ta smrt prehaja na vsakega človeka, na vse generacije, na vsa obdobja člove- ške zgodovine. Človek stoji nemočen pred dejstvom smrti.Ne samo pred dej- stvom fizične smrti, temveč tudi pred dejstvom ontološke smrti.Če me Bog ne ljubi, od kod mi torej prihaja življenje? Vse neumnosti,ki jih človek dela na tem svetu v svojem osebnem življenju, na področju znanosti, kulture, umetnosti, politike, socialnega življenja, so posle- dica te ontološke smrti, ki jo človek nosi v sebi. S sv. Pavlom bi lahko rekli: "Vemo namreč, da je postava duhovna, jaz pa sem mesen, prodan grehu. Kajti kar delam,ne umevam;ne delam namreč tega kar hočem, ampak to delam, kar sovražim". Sv. Pavel se sprašuje: "Jaz, nesrečen človek,kdo me bo rešil telesa te smrti?" Takoj nato poda rešitev: "Hvala Bógu po Jezusu Kristusu, Gospo- du našem!" Jezus Kristus je na križu premagal prvot no laž,da Bog ne ljubi človeka. S svojo smrtjo in vstajenjem je dokazal, kako neizmerno Bog ljubi človeka. Rešitev za vsakega človeka je v oznanilu križanega in vstalega Kristusa (Kerygmi).Dovolj je da človek odpre srce za to oznanilo in Stvarnik in Gospod vseh stvari je tako zelo ljubil svoje ljudstvo, da je poslal svojega Sina, glavo in Odrešenika ver- nikov, ki je očiščeval in celil naše rane. Frančišek Saleški verjame tej neizpodbitni resnici, da nas Bog ljubi. Vera v križanega in vstalega Gospoda v srcu spočne večno življenje, ki se nahaja preprosto v ljubezni do Bo- ga. Sveta Trojica se v Jezusu Kristusu podarja človeku.Ko človek ta zastonjski dar sprejme, odgovori na to ljubezen s svojo ljubeznijo. To je krščanska vera. Sveta Trojica se podarja človeku in to vidimo v eklezialnem in zakramentalnem življenju. Katekizem pravi: "Tega, kar v veri izpovedujemo,moremo tako postati v 'ojkonomiji odrešenja' deležni po 'sredstvih odrešenja', med katerimi so najdragocenejši zakramenti, tako da jih moremo imenovati 'umetnine Presvete Trojice'". Svoje darove je troedini Bog položil v roke Cerkve, da bi jih posredo- vala ljudem vseh časov in krajev. Za- krament sv. krsta nas vcepi v notranje Božje življenje,v življenje Svete Trojice Kolikor se Sveta Trojica, enota v bistvu in najglobljem občestvu Treh v ljubezni, priobčuje človeku, nujno vzpostavlja občestvo.To občestvo ljudi,ki je zbrano v edinosti Očeta,Sina in Svetega Duha, ta "ikona" Svete Trojice, ni samo pot k njej,ampak njen učinkovit izraz, je Cer- kev, ljudstvo,ki ga je izbral Bog Oče po poslanjih Sina in Duha." Osnovna celica Cerkve je družina in prav v družini postaja "ikona" Svete Trojice še jasnejša.Bog nam je to jasno pokazal v sv. Družini. Človeka gradijo odnosi, ki jih ima z osebami. Človek se uresničuje, ko ljubi in sebe popolnoma podarja. Če tega ne dela, umira v svoji sebičnosti. Brez Boga je človek za več- no obsojen na sebičnost in dela,ki iz te sebičnosti izhajajo. To se izraža v do- ločeni zgodovini, ki jo vsak dan živimo. Trinitarični odnosi dajejo možnost člo- veku, da svoje življenje v resnici živi in se podarja v ljubezni. Kako strašne so posledice tam,kjer to notranje Božje ži- vljenje ni več navzoče! Človek prepro- sto ne more živeti za druge. Išče sam sebe in v svoji sebičnosti umira. Odsot- nost Boga v človekovem življenju ima strahovite posledice. Če človek v srcu nosi smrt, se to kaže na vseh področjih njegovega življenja in delovanja. Danes govorimo o kulturi smrti, ki se kaže v družinskem življenju (ločitve, problem natalitete), v politiki (iskanje interesov in ne potreb človeka),na gospodarskem področju (divji kapitalizem),v umetnosti kulturi itd... Zgodovina je pričevalka tolikih katastrof,ki jih je človek doživljal vedno, kadar je zapustil Boga. Naš čas kliče po novi evangelizaciji, ki je upanje za tretje tisočletje, kot to vztrajno ponavlja sveti oče Janez Pavel II. Iz kulture smrti nas lahko reši samo živ odnos s Troedinim Bogom.Mi smo bili po sv. krstu poklicani, da živimo ta živi odnos z Bogom in postanemo mesto njegove navzočnosti v svetu. Upam,da so tudi ta razmišljanja vsaj malo pris- pevala k temu, da zavestno poživimo svoj odnos s Sveto Trojico, da bi se odnosi, ki vladajo v njej, naselili tudi v nas in trajno živeli. Janez Oberstar Δ na kazalo domov na vrh Δ BOŽIČNO VOŠČILO Tako presunljiv je ta čudežni trenutek, tako svet je trenutek Božjega rojstva, tako čudovita je sveta božična noč, ta noč vseh noči, ko se je na zemlji rodila ljubezen. Mira Mastnak Da bi se vas tudi s Prijateljevo pomočjo dotaknila čudežna ljubeznivost svete noči in da bi v novem letu čim bolje do- umeli smisel in pomen vseh življenjskih težav, napredovali v veri in dobroti ter vedno znova slišali in uresničevali Jezu- sove besede:Vstani in hodi! vam želimo uredništvo, uprava, dopisniki Δ na kazalo domov na vrh Δ GOVORIJO NAM PRIJATELJI Ohranjeni ideali iz mladosti "Prišel sem na Dolenjsko z namenom, da študiram v tej glavni in najčvrstejši koreniki Slovenstva našo narodnost in značaj in sploh vsa svojstva našega plemena... Pazljivo sem vlekel na ušesa njih pogovore, ki so me brzo seznanili z nazori, nadlogami in željami dolenjskih kmetov... Najbolj so me kratkočasila božja pota, ker na njih spozna človek najlaglje dobra in slaba svojstva našega naroda, pa tudi zato, ker se nahajajo često na hribih, ki so me veselili že od nekdaj... Mene je to hribovje tako očaralo,da sem si ga izbral za domovino svojim bajkam in povestim. Trudil sem se,da stare na- rodne nazore pomnožim in obogatim z idejami naprednega časa (...), obenem pa sem se odločil udrihati po praznover ju,ki se je obesilo na pravo vero Kristu- sovo... Štiri leta sem prebival v Bršljinu potem pa sem si pridobil mnogo udob- nejše stanovanje v Novem mestu... Druga žena mi je v oporoki volila svojo hišo, ki sem jo čez deset let prodal, iz- govorivši si v njej brezplačno stanova- nje do smrti." Ste že ugotovili, dragi bralci in bralke, čigave so gornje vrstice? Seveda - Bajke in povesti o Gorjancih, Janez Trdina! Ti stavki so sicer iz njegove avtobiografske pri- povedi 'Moje življenje'. V hiši, v samem središču Novega mesta, v sobici s ka- minom, kjer so nastajale Trdinove po- vesti, danes živi štiriinosemdesetletna in čisto slepa gospa MIRA MASTNAK, Streliška 2, 8000 Novo mesto.Je dolgo- letna bralka Prijatelja in še drugi razlogi so,da jo je njena prijateljica Stanka pre dlagala za intervju v Prijatelju.Poglejte... Kaj bi, gospa Mira, najprej povedali bralcem in bralkam Prijatelja, da se nekoliko predstavite? Moje življenje ima dve obdobji. Že na svet sem prinesla bolezen na očeh, a sem v mladosti še malo videla. Takrat sem si zelo želela iti v misijone, da bi stregla gobavim bolnikom. Navdušil me je življenjepis o.Damijana na otoku Mo- lokaju. A namesto da bi v življenju po- magala drugim,sem zaradi slepote sama postala potrebna pomoči,čeprav še se- daj v starosti poskušam čim več stvari napraviti sama. Drugo obdobje mojega življenja je obdobje popolne slepote. Tak križ prinese s seboj še polno majh- nih križev,tako da imaš kaj darovati Bo- gu. Vmes so bila tudi vojna leta in novi križi. Tisto, da se navadiš na bolezen in križ,ne drži povsem. Vsak dan se nava- jaš, vsak dan znova moraš sprejeti križ življenja,in to pomeni sprejeti Božjo voljo Živite čisto blizu cerkve svetega Lenarta. Ali ste rojeni v tej hiši? Že osemdeset let živim v tej hiši,rojena pa sem bila v Šolski ulici, tudi v Novem mestu,še bliže cerkvi. Potem je oče ku- pil to hišo, jo popravil in smo se preselili sem. Zunaj na spominski tabli piše, da je to hiša Janeza Trdine. Ali imate na ta račun kaj obiskovalcev,na primer šolarje? Imate kaj opravka z njimi? Ja, včasih pridejo. Sprašujejo me o hiši in pisatelju.Največ časa je preživel prav v tejle sobici. Neka stara gospa, sedaj že pokojna, ga je dobro poznala in mi je povedala, kje je imel mizo. Stalno je lahko gledal proti Krki. Zelo rad je hodil na Gorjance in vedno je imel polne že- pe bonbonov. Te je trosil otrokom, ki so 'letali' za njim. Tudi umrl je v tej hiši leta 1905. Novomeška občina je svoje- mu častnemu občanu na njegovi hiši postavila spominsko tablo. (Stanka) Povejte, Mira, v kakšni te- sni povezavi ste s frančiškani? Tukaj v Novem mestu rečemo:"Grem na Kapitelj, grem v klošter..." Spadam 'v klošter'. Že kot otroci smo imeli šolsko mašo 'v kloštru' in vse življenje hodim k frančiškanom. Ogromno patrov se je v mojem življenju zvrstilo.Prav rad menda nihče ni prišel v Novo mesto, odšel pa je vsak težko. Pride, ljudje se navežejo nanj in on na ljudi. Ko odhaja,je težko. Tudi solze pritečejo. Največ spominov imam iz vojnega časa.Takrat smo toliko premolili, da sploh ne moremo primerjati s tem,kar je danes. Tudi veliko bolj go- reče smo molili.Zjutraj je bila prva maša že ob petih, nato dopoldne vsako uro. Večerne maše takrat ni bilo, mi pa smo se vseeno zbirali. Posebej radi smo peli pesem:'Marija pomagaj nam v vojskinem čas'. Prvo kitico so peli samo otroci, drugo pa samo možje. Nič koliko jih je bilo, ki so hodili ob večerih, in to med tednom, ne samo v nedeljo. Zadnjo ki- tico smo peli vsi skupaj. Ko je bilo naj- huje, smo bili spodaj v lurški kapeli. Ob sobotah in nedeljah so bile litanije in vsi smo prihajali kljub policijski uri in nevarnostim. (Stanka) Mira, kaj pa Frančiškova družina? Koliko let ste že v njej? Sprejeta sem bila l. 1941. Vseskozi vztrajam. Veliko smo molili, naj se zgodi Božja volja. Sama vedno goreče molim, da bi nikdar ne ugasnila večna lučka pri tabernaklju. Moja zemeljska luč je res ugasnila. Takrat bi dala vse, da bi spet videla.Kako sem se pogajala z Jezusom, vsak dan! Toda on je imel z menoj dru- ge načrte. Njegova lučka ne sme nikoli ugasiti. (Stanka) Mira,povejte,da vas pozna vsa župnija, tisti, ki hodijo v cerkev in še drugi in vsi vas imajo radi. Vsi vemo, da vi za nas vse skupaj mo- lite, in tudi namesto nas, ki ne zmo- remo vsega. Kako pa ste sicer pre- živeli vojne čase? Za našo družino je bilo zelo težko. Oče je pred vojno umrl, mama pa potem ni imela nobene pokojnine, ker se je pač začela vojska. Tako smo živeli skromno Skoraj nismo imeli kaj jesti, no, lahko bi rekla, da smo si v majhnem četrt liter- skem lončku nekaj skuhali, ravno toliko, da smo sploh kaj dali v usta. Kar zadeva cerkev, se je zelo spreme- nilo s prihodom Nemcev. Italijani so pustili vse pri miru. Še sami so prihajali k maši in imeli šmarnice ter lepo prepe- vali. Nemci pa ne. Vse so ukinili. Prav zato vedno prosim, da bi večna lučka pred tabernakljem nikdar ne ugasnila. Vas je bilo v družini več? Imate kaj sorodnikov? Štirje otroci smo bili, ampak dva sta še majhna umrla. Fantek - bratec- je umrl po prvi svetovni vojni, ko je razsajala huda gripa, sestrica pa še malo prej. Tako sva ostale samo midve s sestro, ki pa je bila tudi bolehna. Tudi ona je že pokojna in je celo napovedala, kdaj bo umrla - v mesecu,ko najbolj častimo lurško Marijo.Tudi datum je napovedala: enaindvajsetega. Tega je zdaj že pet- intrideset let.Bila je bolehna na srcu.Pri nas vsi umremo enaindvajsetega v me- secu: oče Franc 21.marca 1939,sestra Raša 21. februarja 1968, mama Ivanka 21. maja 1971. Zdaj sem jaz na vrsti. To pomeni,da ste že več kot trideset let čisto sami? Imela sem zelo dobre sestrične, ki so me večkrat obiskale, pa so že pomrle. Imela sem tudi tete in strice.Vsi so po- mrli. Imam še daljne sorodnike po oče- tovi strani. On je bil doma s Kozjanske- ga. Po izobrazbi je bil notar. Z vlakom se je vozil v službo v Trebnje. Zdaj pa imam zelo dobre sosede - Jakopinove - in veliko dobrih prijateljic. Omenili ste željo iti v misijone. Kaj pa kakšen drug življenjski načrt, ki ste ga imeli, glede poklica? V službi nisem bila nikoli.Edino moje ve- selje je pomagati drugim ljudem, kakor- koli, bodisi finančno ali duhovno. Moj oče je bil ravno tak. Vse je razdal. Ne- štetim je bil boter, pomagal je dijakom v Škofovih zavodih v Šentvidu. Samo spričevalo so mu prinesli pokazat pa jim je že kaj dal. Mama je bila bolj gospo- darna, ker jo je skrbelo, kaj bo dala v lonec. Kot ste rekli, ste v mladosti vsaj malo še videli. Ste torej polagoma izgubljali vid ali je prišlo do nenad- nega preobrata? Že pri štirih letih so se začele težave, potem pa se mi je vid nekoliko popravil. Kasneje je polagoma pešal,navajena pa sem bila vsega domačega dela in poti v cerkev ali trgovino, tako da niti domači niso vedeli,kako slabo vidim.Takrat sem imela tudi hude bolečine v očesu.Bilo je grozno, pozneje pa ne več. Na koncu se mi je kar na lepem, ko sem nekoč s cekarjem šla v trgovino, pred očmi na- pravila megla in nisem videla nič več. K maši sem hodila s sosedovima dekleto- ma že ob pol šestih zjutraj. Doma sem pa kar še delala taka bolj groba dela, ker sem bila navajena. Imela sem veliko veselja do dela. Dolgo so vsi mislili, da še vsaj malo vidim, pa, žal, ni bilo tako. Zdaj me spremljajo k sv.maši Ana Ales- sandra, Ema Poreber, Jakopinovi in še se kdo najde. Veliko ljudi mi je priprav- ljeno priskočiti na pomoč. Tole glede vida se pa kar čudno sliši... Res čudno. Če ne bi tega doživela, tudi jaz drugim ne bi verjela. Veste, včasih je pa dobro,da ne vidim. Vprašali so me če me bodo kaj motile utripajoče lučke za božič. "O, mene že ne," sem se jim nasmejala. Nekatere stvari so se z leti izboljšale. Včasih ni bilo govorečih ur za slepe. Sedaj imam tako govorečo uro, le da po nemško govori. Pri nas bi se proizvodnja ne splačala. Pa znate kaj nemško? Bolj malo. Saj sem se učila v šoli, veste ampak znam bolj malo. Sestra je znala bolje in tudi italijansko ter francosko. Bila je samouk. Med vojsko smo pobirali kakšne besede in se malo naučili. Kaj vam je od vidnih vtisov najbolj pri srcu, namreč iz mladosti, ko ste še količkaj videli? Ko smo zvečer hodili k šmarnicam. Ob pol osmih so bile in moral si priti pravo- časno,ker sicer nisi mogel v cerkev. To mi je najbolj ostalo v spominu.Spomnim se tudi duhovnih vaj. Pa iz šole se tudi kaj spomnim. Zaupni smo bili bolj med seboj in smo držali skupaj. Nikoli nisem bila 'špeckahla'. Ste že takrat poznali to besedo za tistega, ki toži sošolce? Ja, in tega se je vsak bal. Če si komu rekel tako,je bil zelo užaljen.Včasih smo res držali skupaj. Danes ne veš, komu bi zaupal. Vsak reče: "Veš, da ne bom povedal nobenemu," ampak se vseeno razve. (Stanka)Mira,ali lahko poveste,kako pa zdaj živite in kako ste zadovoljni s svojim življenjem? Seveda sem zadovoljna. Najbolj sem po vezana s člani molitvene skupine. Mo- limo skupaj in tudi praznujemo. Ampak jaz se še vedno držim starega pravila, da mora ob devetih biti mir, da ne bodo ljudje rekli, kakšni smo. Kako pa živim? Kurim si sama,le sosedje mi prinesejo gor drva. Zdaj je zdravje slabše in mi sosedje prinesejo tudi hra- no. Prej sem pa vedno vse sama prip- ravila in si skuhala. Če sem bila sama, mi mleko nikoli ni prekipelo,ker sem zelo pazila, kdaj je pričelo vreti. Zelo dobro se sliši, čeprav nič ne vidiš. Kako ste pa povezani z drugimi sle- pimi tukaj v Novem mestu? Sem tudi članica Društva slepih. Samo zdaj bolj malo hodim na srečanja,ker so ob četrtkih, takrat pa imamo v cerkvi pred izpostavljenim Najsvetejšim moli- tev. Raje grem k molitvi. (Stanka pove, da je Mira 'ta glavna' pri njihovi molitvi) Bila pa sem s slepimi na brezplačnem letovanju na morju,na otoku blizu Splita Mama ni bila nič kaj zadovoljna, ker jo je skrbelo zame. Spremljala me je sose- da Anica. Tri tedne smo bili doli. Drugič smo šli pa v Izolo.Imeli smo se zelo do- bro. Na poti v Dalmacijo je bilo pa kar nekaj zanimivih dogodkov, ker se je nekdo napil, med vožnjo skočil z vlaka, a se mu ni nič zgodilo, nekoga smo pa zgubili, ko je šel na postajo natočit vo- do. A vse se je uredilo in lepo končalo, le nasmejali smo se. Ali ste se kdaj učili Braillove pisave in jo uporabljate? Tisto sem se pa učila in že kar dobro znala. Med učenjem pa je zbolela mama in sem si rekla: "Mamo imam samo še nekaj časa, tistega se pa lahko tudi kasneje še naučim." Zato sem opustila tečaj, kasneje pa se tega učenja nisem več lotila. Zdaj naredim takole: na ka- setofonček posnamem svoje besede, včasih tudi kakšno pesem, in to potem pošljem.Tudi v Argentino sem že posla- la kaseto. Veliko raje imajo tako pošto kot tri stavke voščila. Rada povem ka- kšno spodbudno duhovno misel. Gotovo precej poslušate radio. Do- bite Ognjišče? Dobim in poslušam. (Stanka) Mira je le- po na tekočem z vsemi dnevnimi odda- jami radia Ognjišče. In potem nam pri- poveduje, kaj je kaj novega, ker mi ne sledimo vsemu.In na romanju je tudi bila Kje pa? Enkrat sem bila v Međugorju, leta 1971 pa z bolniškim vlakom v Lurdu. Bilo je zelo lepo. Najbolj so mi ostali v spominu procesija, tista velika množica in lurška pesem. Le to je bilo nerodno, ko sem prišla domov, da nisem imela komu po- vedati, kako je bilo lepo. Mama mi je namreč umrla le malo prej. Pa sem kar Bogu rekla:"Saj ne boš slišal nič novega ampak rada bi ti povedala..." Še sedaj tako storim, da kar Bogu povem kaj lepega. A kar Bogu poveste? Ja,kaj pa... Jaz molim tako,da se z njim pogovarjam. Včasih mu rečem: "Kaj pa ti praviš na to? Imam prav ali ne?" Dol- go časa sem imela pri hiši tudi želvo in sem še njej kaj povedala. Tudi z rožami se je potrebno pogovarjati. Veliko drobnih zanimivosti nam je še povedala gospa Mira, potem pa tudi - zapela. Kot dekle je pela tudi v zboru pri novomeškem Škrjančku. Tole je njena pesem: Slepi, ubogi je klečal ob poti,   dvignil je kvišku uboge roke,   Kristusa klical, hitel mu naproti,   Jezus, sin Davidov, usmili se me. Dobri Zveličar iztegnil je roko   in se dotaknil njegovih oči.   Bil je ozdravljen, hvaležnost globoko   Jezusu ohranil vse žive je dni. Božji Zveličar, še mene ozdravi,   z lučjo razsvetli mi slepo srce,   na obhajilo mi dušo pripravi,   Jezus, sin Davidov, usmili se me. Potem nas je še presenetila: "Poznate tisti verz: Mnogim odkrij svoje veselje, vsem radosti srca, redkim, blagim svoje trpljenje, a le izvoljenim skrivnosti srca? Pred mnogimi leti ji je prijateljica zapi- sala to misel v spominsko knjigo.Očitno se z njo strinja. Potem nam je odpela še družabno pesmico brez konca: Oj, pet zamorčkov.Prav prijeten je postajal ta sicer delovni obisk. Povedala nam je tudi, da je drugače še kar zdrava, če- prav se je že pojavilo resno opozorilo, da bo počasi treba iti.Pred meseci jo je v cerkvi obšla srčna slabost in odpeljali so jo z rešilcem v bolnišnico. Dobila je zdravila in injekcije. Mira komentira: "Potem me pa teden dni niso pustili ven.Rekla sem Bogu:'Eno leto me pa le še pusti tukaj!' Potem bom pa spet prosila, to Ti že vnaprej povem." Pa kaj premišljate, kaj boste počeli v nebesih? Najraje bi bila vratarica. Ljudi bi spre- jemala. Povprašala bi jih,če imajo pravo legitimacijo, takšno belo,nič popackano z grehi. V sobi imate precej slik, svečk in drugih spominkov. Pa precej knjig je tudi.Verjetno vam kdo kaj prebere Na vsaki Božji poti kupim svečko za spo min. Knjige ali pa Prijatelja, pa Družino, Ognjišče in Mir mi prebere kdo, ki pride mimo. Kaj pa vam pomeni božič in kako ga praznujete? Vidite pač ne. Ali vse- eno postavite jaslice? Vse s 'kredence' gre takrat dol in tam dobijo prostor velike jaslice.Morajo biti! Prideta dva starejša soseda in mi vse postavita. Pridite jih pogledat! Postav- ljene imam dolgo, skoraj do posta. Moji sosedje, to moram reči, so mi zelo na- klonjeni.To morate napisati v Prijatelju. Kaj pa bi za praznike voščili bralcem in bralkam? Vsaka figurica v jaslicah nam kaj pove. Zamislimo se nad tem. Jezušček nam govori: "Pridite k meni!" Pojdimo k Jezu- su,Mariji in Jožefu,to vsem voščim in pa veliko Božje bližine in človeške topline. Če smo ta intervju začeli s pisateljem Trdino, naj ga še končamo: "Vendar mi nobena tistih mnogobrojnih neprilik, ki tarejo starost, ni mogla vzeti dobre vo- lje in zadovoljnosti z usodo. Živel sem vedno povse lahko o svoji neznatni po- kojnini zato,ker imam jako malo potreb. Moje srce je dobivalo neprenehoma pri- liko, da se veseli... Za poglavitni vzrok svoje zadovoljnosti in sreče smatram to, da sem si ohranil vse ideale svoje mladosti. Pred smrtjo se torej ne bom vprašal:Čemu sem živel? Če ne telesno, vsaj v duhu bom povzdignil proti svoje- mu Bogu roke in oči in molil: Presrčna ti hvala, blagi Oče da si me ustvaril in mi podaril dovzetno dušo, ki je spoznala tvoj prelepi svet in tvojega človeka in njegovo slavno zgodovino in vzvišen poklic in namen njegov!"(Moje življenje) Se zgodovina ponavlja? Ali tudi Mira, ki biva v Trdinovi sobi in njegovi hiši, čuti in misli tako? Mislim da, kajti ohranila je ideale svoje mladosti, pa tudi nasmejati se zna. Svojo hišico je tudi že zapisala drugim in si v njej izgovorila stanovanje do smrti.Božični Prijatelj bo z njo boga- tejši in še bolj ljub gost, kajne? Hvala, Mira, in lepe praznike! na obisku smo bili: Stanka Starešinič, Vlado Bizant in Tone Planinšek Δ na kazalo domov na vrh Δ ZDRAVSTVENI DELAVCI Sobotna predstava "Not bloody likely," vzklikne Eliza Doo- little in požanje viharno odobravanje v gledališču.Gospa Patrick Cambel v vlogi Elize v kulturnem Londonu v gledališču Njenega veličanstva ob krstni uprizo- ritvi Pigmaliona 1. aprila 1914 izgovori neobjavljivo kletvico in igra se za celo minuto ustavi,dokler se publika ne neha smejati. Petinosemdeset let kasneje se gledališka Ljubljana odzove podobno. Sedim v gledališču na sobotni predstavi Prijetna, drobna gospa, strogih potez, v zeleni svili, s smaragdno broško nav- dušeno vstaja s sedeža,uglajen gospod v temni obleki z modrim metuljčkom in redkih sivih las ploska v ritmu,mladenka v jeansu tik mene cepeta z nogami. George Bernard Shaw je za osrednji za- plet v Pigmalionu izbral stavo o tem, ali lahko učitelj fonetike v šestih mesecih nauči prodajalko cvetja take izreke, da se bo lahko predstavila za vojvodinjo. Profesor Higgins stavo s polkovnikom Pickeringom,ki je v Indiji proučeval tam kajšnja narečja,dobi. Žensko si podredi, jo nauči in predstavi aristokraciji. Po- tem se vmešajo čustva, privrejo solze in pove se nekaj grdih besed. Na koncu Komur je vesela sproščenost Božji dar, ta sicer postaja starejši,toda nikdar ne postane star. Gerhard Oncken ostanejo strta srca in dekle s perfektno aristokratsko izgovorjavo. Drama je na- stala ob koncu edvardijanskega obdo- bja, postavljena v naš prostor in čas tranzicije doživi nocoj bravurozen spre- jem. Le kaj bi Shaw, ki je ob premieri gledališče zapustil še pred koncem, ker se mu je zdelo, da se publika preveč smeji na napačnih mestih, storil nocoj? Odmor in žeja po šampanjcu. Priletna gospa s smaragdno broško me na stop- nicah upočasni. Šepa, ponudim ji roko. "Veste," mi pojasnjuje, "pred dvema le- toma sem si zlomila kolk, zdravniki pra- vijo, da zaradi osteoporoze. Zato sem previdna in počasna." Opazim, da je sama, poklepetava. "Mož mi je umrl pred leti,možganska kap. Do- ber človek je bil. Pol leta je bil v domu, negiben,tudi govoril ni. Pogovarjala sva se z očmi in rokami. Vsak dan sem bila pri njem. Sedaj sem sama." V njenem pogledu, iskrivem in vedrem, zaznam mrakobnost jeseni. "Rada imam Shawa'; postane bolj vedra "ljudi ne bi smelo omejevati rojstvo, o- kolje ali celo njihov govor. Gledališče je sedaj moj lepi svet, v njem kar pozabim na starost, bolezen in samoto." Zamišljeno pogledujem preko stolnice v osvetljeni grad, izognem se nekaj pote- puhom in zrem v temnjavo reke, ko se vračam domov. Vsi bomo stari. dr. Franci Bečan   Zdrava družina Družina je lahko vir veselja ali trpljenja. Mnoge družina rešuje, nekatere pa uni- či. V zdravi družini ima vsak član svojo smiselno nalogo. To pomeni, če kdo v družini zboli, mu ostali člani nudijo vso potrebno pomoč in oskrbo. Vse, kar se dogaja bolniku,se zrcali na vseh ostalih v družini. Največjo moč v družini ima najšibkejši član. To je lahko bolnik, no- vorojenček, starostnik ... Najšibkejši član narekuje življenjski ritem družine. Če hočemo, da bo naša družina zdrava, nam mora biti na prvem mestu, pred službo in materialnimi dobrinami. Vsak človek potrebuje pozitivno samopodo- bo, ki se oblikuje v zgodnjem otroštvu. Otroci, ki pogrešajo ljubezen, pogosto postanejo napadalni. Večina zapornikov izhaja iz neurejenih družin. Mnogi reče- jo: "Izhajam iz družine, kjer vsi pijejo, zato pijem tudi jaz in ne morem druga- če." Res je, da vsakdo nese iz svoje družine zemljevid, a pot, po kateri bo šel skozi življenje, si vsakdo izbira sam. Ko so ljudi vprašali,kaj si v življenju naj bolj želijo, jih je kar tri četrtine odgo- vorilo, da si najbolj želijo imeti urejeno družino. "Dom je,kjer si lahko tih in še vedno sli- šan, kjer je žalost deljena in se veselje množi, kjer si delimo in ljubimo in raste- mo, " pravi irski napis. Kaj je tisto, kar naredi družino zdravo? Gotovo pogovor. Pomembno je,da izre- čemo to, kar doživljamo. Kolikokrat smo v zadnjem tednu rekli: "Rad te imam, dragocen si mi, oprosti mi, žal mi je..." V družini vsak misli s svojo glavo, vidi s svojimi očmi in ima svoja stališča, zato je pogovor potreben. Družina,ki skupaj moli,ima večje možno- sti, da ostane zdrava. Po skupni molitvi si je laže odpustiti. Brez odpuščanja ni zdravja.Več časa družina preživi skupaj boljše je. Ne pozabimo na praznovanja. K lepoti praznovanja naj vsakdo prispe- va po svojih močeh. Pomembne so tudi drobne pozornosti. Mlad mož mi je re- kel: "Ker sem prehlajen, ne bom mogel dati ženi poljuba za lahko noč, kot na- redim vsak večer.Namesto tega jo bom pobožal." Zgodi se,da kdo v družini zboli. Kako ga spodbuditi za zdravljenje? Sedemletni deček, sin alkoholika, je socialni delavki rekel: "Rad bi bil ptiček, da bi poletel k Bogu. Naročil bi mu, naj da ljudem več pameti." Ko je njegov oče to slišal, se je v trenutku odločil za zdravljenje. Zdravljen narkoman pravi: "Delal sem, kar sem hotel. Kar sem želel, mi je ma- ma dala, ni me pa naučila žrtve. Starši sami ne morejo rešiti težav narkomana. Potrebno mu je iz ljubezni zapreti vrata doma. To ga morda prisili, da se odloči za zdravljenje. Žena z rakom na dojki je zapisala: "Ve- liko oporo sem imela v družini, čeprav je mož zelo trpel. Zavest,da skrbi zame da me potrebuje, da sem v njegovih očeh še vedno privlačna in da me želi še dolgo imeti ob sebi,mi je dajala moč, da sem se borila in zmagala." Druga žena je zapisala: "Pri dvaintride- setih letih rak.Izkušnja,ki je vso družino ponovno učila živeti. Najprej sem možu in otrokoma pomagala, da so se naučili vseh osnovnih gospodinjskih opravil. Veliko smo se pogovarjali. Znova je bilo pomembno, da smo res razumeli drug drugega. Vsak dan je kot dragoceno darilo." Vsak človek ima štiri duhovne potrebe: biti ljubljen in da ljubi, biti razumljen in da razume, biti izbran in da izbira, da mu je odpuščeno in da odpušča. Vse te duhovne potrebe je najlažje zadovoljiti v zdravi družini. Hkrati je najteže ljubiti tistega, s katerim živiš skupaj 24 ur na dan. Nezadovoljene duhovne potrebe lahko povzročijo žalost, depresijo, ob- čutke krivde, jezo in napadalnost. Če so naše duhovne potrebe zadovoljene, smo mirni, zadovoljni in ustvarjalni. Duhovni voditelj nam je na duhovnih vajah rekel: "Človek potrebuje za polet k Bogu dve krili: ljubezen in ponižnost." Obe krili potrebujemo tudi za ustvarja- nje zdrave družine. Pred nami so božični prazniki. Naj svojo željo za božične praznike izrazim z be- sedami blažene matere Terezije: "Pro- simo, da bomo sposobni sprejeti Jezusa na božič ne v mrzle jasli svojih src, am- pak v srce, polno ljubezni in ponižnosti, v srce, toplo od medsebojne ljubezni." Janja Ahčin Rojstvo V maternici Življenja me je tkala Tvoja ljubezen z neslišnimi dihi in obiskanji, vsak dan, vsako uro. Nahranjena z milostjo sem poskočila od radosti, ko si šel mimo in mi dal slišati zven Tvoje besede, utrip Tvojega srca, gib Tvoje volje. V drhtečem pričakovanju rastem v Očetovi roki, želena in najdena, ljubljena in rojena, skupaj s Teboj, v istem domu veselja nikdar več sama. Nataša Ahčin Δ na kazalo domov na vrh Δ VI NAM - MI VAM Iz srca "Sem članica Krščanskega bratstva bol- nikov in invalidov (KBBI). Včasih, ko pre berem revijo Prijatelj, si tudi jaz zaželim v njej objaviti kakšno pesem, ki se mi iz srca izlije na papir. Tako sem se odloči- la, da vam pošljem tri in upam, da vam bo katera všeč." Teja Prijazno pisemce mi je ponovno zasta- vilo vprašanje, ki ga včasih slišim: "Po kakšnih kriterijih so v Prijatelju objavlje- ni teksti?" Za nekatere tekste prosimo (duhovna misel, Zdravstveni delavci, Ustvarjalni kotiček, Svet in mi, članki o srečanjih Bratstva, Križanka in še kaj), zato imajo potem vso prednost pri ob- javi. Za druge članke,ki pridejo 'kar ta- ko', se ve, kakšni so kriteriji: kakovost, strokovnost, pravovernost in moralna neoporečnost (saj smo vendar cerkve- na revija), primernost vsebine glede letnega ali liturgičnega časa (prazniki), izvirnost (včasih več avtorjev piše o istem ali pa je enak tekst že bil objav- ljen drugje),ton pisanja (v mozaiku Pri- jatelja zadošča nekaj črnih kamenčkov hude kritike ali tarnanja), odvisnost od avtorja(ki pač v čem pomaga uredniku) primernost dolžine (da ravno zapolni stran), ali je prispevek primeren za ka- kšno redno rubriko v Prijatelju ali pa je 'čisto izven', in pa - ali sploh zadeva življenje bralcev (bolnikov, invalidov oziroma ljudi s posebnimi potrebami, ostarelih, njihovih domačih, sorodnikov, prijateljev, pa tudi kakšnega, ki je služ- beno povezan z njimi - predvsem zdra- vstvenih delavcev). Bodo sploh imeli kakšno korist od tega članka? Ko slišim koga: "Veste, sploh nimam časa brati... Preberem šale in rešim križanko,kaj več pa ne utegnem", si celo mislim, kako uredniki 'usekamo mimo' s svojimi krite- riji in rubrikami. Mar bi tri četrt energije usmerili v dobre - zdrave šale ter kri- žanko... Glavni kriterij naj bi torej tudi pri Prija- telju bil enak kot pri vsaki reviji ali ča- sopisu: "Kaj bo zanimalo bralce?" Če jih članki ne zanimajo, bo naklada še bolj padla, naročnin in darov ne bo več in lahko 'zapremo trgovino'. Urednik, ki bi izbiral članke le po svojem okusu, bi bil zelo nespameten.Seveda pa mora 'imeti nos' za to, kaj zanima bralce. 'Javna tajna' je tudi, da uredniki vedno nekako spravimo v 'svojo' revijo tisto, kar nas žuli. Kaj pa veš, koliko časa boš še imel takšno priložnost... Prijateljeve kriterije bi povzel takole: Telesna in duhovna korist bralcev, tudi za ceno nekoliko nižje naklade. Samó zanimanje bralcev lahko vodi v dobič- karstvo, s tem pa proti - peklu. Po kri- teriju zanimanja bralcev je verjetno že marsikakšna revija iz krščanskih prešla v povsem druge vode. Pa tudi nasprot- no velja: Če danes uredniki 'pogruntajo' da bralce zanima kaj v zvezi z duhov- nostjo, vero ali Cerkvijo, objavijo lahko tudi najbolj 'pobožne' tekste, kar na isti strani pa lahko najbolj umazano porno- grafijo. Upam si zapisati, da denar (zaslužek) gotovo ni kriterij pri izbiri in objavi člankov v Prijatelju. Že dejstvo, da nimamo reklam, je pač zgovorno. Ali nam gre tako dobro,ali smo tako načel- ni, ali nimamo časa iskati reklam ali pa jih sploh ne znamo oziroma nismo spo- sobni? Ugibajte... Naj bo tudi tule za- pisano: Hvala vsem bralkam in bralcem pa tudi komu drugemu za vsak dar - molitveni, pisni, denarni, svetovalni...! Naj rečem še, kaj v Prijatelju gotovo ni kriterij za objavo. Ko je kakšen prepiso- valec preprostih in komaj čitljivih pisem (zlasti civilni vojak) protestiral: "To pa že ne bom prepisoval, saj niti stavkov ni, nobene vejice, nobene pike, vse se kar skupaj drži, brez veze ..." jih je pri priči slišal in moral čisto po vojaško ubo gati. Res je včasih občutek, da je delo v uredništvu Prijatelja podobno kopanju zlate rude, kjer je treba prekopati pre- cejšne količine zemlje in peska, da naj- deš zrnce zlata.Toda tisto,kar najdemo in to v veliki večini dopisov, je vredno truda. Slovnična (ne)pravilnost ali sla- ba čitljivost dopisa zagotovo nič ne vpliva na izbor oziroma objavo. Imamo dobro lektorico, go. Maro Pirnat, neko- liko se priuči tudi vsak urednik. Za vse dopise velja pravilo: Iskreno napisano - vedno zanimivo! Iz kolofona na predza- dnji strani platnic se vidi,da sprejmemo tudi elektronsko pošto in da 'čisto za- daj' le nismo... Kaj pa kriterij: 'članstvo v KBBI' (Brat- stvu) s katerim je Prijatelj zelo tesno povezan, saj bi vse,kar piše v Prijatelju lahko povzeli v Jezusove besede bol- niku: "Vstani in hodi!" (geslo Bratstva)? Ali ne diši to po agenciji VIP (veze in poznanstva?) Hm? Nekaj prednosti go- tovo je, očitki, da srečanjem in drugim dejavnostim Bratstva damo preveliko pozornost,drugim pa premajhno, obsta- jajo. Prijatelj doseže veliko širši krog ljudi kot sámo KBBI (Bratstvo), čeprav Ta božična noč Tako sama sem nocoj, le soba pusta je z menoj in misli silijo nazaj na tiste dni, ko dom je bil, ko vsi smo še bili. Naslonim se na okno, zamišljeno strmim v nebo, preštevam lučke drobne, rdeče, modre in zelene, povsod že praznično je. Vsi praznika se veselijo, zavijajo darila in smrečice krasijo. Le jaz, nocoj, tako sem sama, tiho v noč, bi ob oknu zajokala. A že davno solz več ni, le spomin na Božič še močno živi. Svečko bom prižgala kot nekoč, saj tudi zame, prišla je ta sveta noč! Štefka Orešnik je tudi res,da si ga urednik ne zna pred stavljati brez Bratstva. Gotovo bi bila revija zelo drugačna,močno pa dvomim, da boljša, saj so oz. ste člani Bratstva med najbolj zvestimi sodelavci in dopis- niki.So pa seveda še mnogi drugi. Dej- stvo, da je kdo član Bratstva, kaj dosti ne vpliva na to, da bo njegova stvar objavljena, razen, če piše za rubriko o Bratstvu (lahko bi se pustili manj prosi- ti...) ali če je redni sodelavec in skrbi za neko rubriko. Upam, draga Teja, da vi in tudi drugi bralci ter bralke verjamete, da okus ure dnika ni prvi in edini kriterij, sploh pa ne pri pesmih. Te naj sodijo pesniki in pes- nice. Edino,kar si upam reči,je, da je pri pesmih poleg vsebine zelo pomembna tudi oblika oziroma izraz.Včasih namreč res ne vem, kaj imam v rokah, in tekst označim s "PP" (prozna pesem, pomeni pa lahko tudi Prva pomoč - če ne bo drugega,bo tudi to dobro). Naj zapišem še tole: ko na tiskovni konferenci ob predstavitvi pesniške zbirke sodelavke Prijatelja slišim priznano slovensko pes- nico, ki o svojih pesmih reče, da so kot gobelin z debelimi nitkami, pesmi naše sodelavke (invalidke) pa kot gobelin z najtanjšimi in najfinejšimi nitkami,se res zamislim in si očitam, zakaj Prijatelj ni objavil več njenih stvari.Sicer pa verja- mem, da so pesmi res nekaj posebnega -višek pisanja. Ni naključje,da je najpo- membnejši slovenski književnik - pesnik (F. Prešeren). Vsi tudi vemo za stari rimski pregovor: "Pesnik se rodi, govor- nik pa naredi." Kako pa moreš vedeti,ali si rojen pesnik? Ja, če ti kdo kaj objavi, to je že eden od kriterijev. Zato kar pošiljajte pesmi tudi Prijatelju. Nekaj objavimo. Draga Teja, ne upam presojati vaših pesmi. Po kriteriju primernosti letnemu oz. liturgičnemu času bosta dve morda prišli na vrsto ob primernem času (za- četek jeseni), eno pa se da razumeti kot hrepenenje po ljubezni, lahko pa 'diši tudi po božiču' in še kratka je: Iz srca ljubečega se misel nate porodi, k tebi potrpežljivo in smelo poletí. Kot zlat sončni žarek sled na nebu zapusti ko se v globine tvoje duše nežno spusti Pesem se mi zdi preprosta, a vendar lepa. Zato povabim vse bralke in bralce Prijatelja,da jo še enkrat ali dvakrat pre berete. Vem namreč, da je treba vsako pesem večkrat prebrati in jo srkati po kapljicah - kot zdravilo ali najboljšo pi- jačo.Potem začutimo srce,ljubeče srce, misel,misel nate,rojstvo, potrpežljivost, smelost,sončni žarek,zlat sončni žarek, nebo, zapustiti nebo, duša, globina duše, spustiti se v globino, nežnost... Prav tako povabim vse bralke in bralce: Vzemite tole pisanje kot kramljanje ob koncu leta. Saj veste, da si ljudje naj- pomembnejše stvari ne zaupamo na sestankih, ampak takrat, ko zaupno kramljamo med seboj. Iz srca... urednik Δ na kazalo domov na vrh Δ ČRTICA Prvorojenka Bila sem prvorojenka in dolgo ostala sa- ma z mamo in očetom.Najlepši dogodek iz predšolske dobe je bilo rojstvo težko pričakovanega bratca. Dali so mu ime po očetu. Da pa se ne bi oglašala oba, je bratec dobil vzdevek 'sine'. Takrat sem bila stara pet let in nehote sem postala pestunja.Pazila sem bratca in ga pomagala hraniti. Ker je bila kme- tija velika, sem morala hoditi tudi na vaško perišče splakovat plenice. Že po dveh letih sem dobila še drugega bratca Na ta dogodek imam poseben spomin. Bil je čas, ko so zorele češnje. Mama se mi je smilila, ker je ležala v postelji, in hotela sem jo razveseliti. Nerodno je bilo le to,da domače češnje še niso bile zrele, sosedove pa. Ne da bi vprašala soseda, sem zlezla na njihovo češnjo in jih nabrala kar lepo merico. Oče je to videl, tudi razumel me je, ampak stroga vzgoja je narekovala, da se ne sme krasti. In tako sem bila tepena; prvič in zadnjič v življenju. Naš oče nas sicer nikoli ni tepel; dovolj je bila že beseda. Zaradi rojstva drugega bratca je bilo plenic še več in s tem tudi mojega dela Takrat sem že hodila v šolo. Za majhno deklico bi bila dovolj dolga pot v šolo in domov. Že po letu in pol sem dobila še sestrico. Na štorkljo sem bila že pošte- no jezna. Takrat so namreč še štorklje nosile otroke. Ko se je rodila sestrica, je bila huda zima. Večkrat se je zgodilo, da je voda zamrznila, pa sem morala pretolči led na potoku. Tudi na vaškem perišču so bile pipe zamrznjene. Plenice in drugo perilo sem prala v ledeni vodi. Toda tudi to je minilo,kot mine vse lepo ali težko. Čeprav sem v otroških letih morala veliko delati, mi ni nič škodilo. Imela sem lepo otroštvo. Doma smo se lepo razumeli. Oče in mama sta si,če je bilo le mogoče,vzela za nas veliko časa posebno ob zimskih večerih. Pripovedo- vala sta nam zgodbe ali pa kakšne svo- je dogodivščine iz otroških let. Pri naši hiši ni bilo izobilja, a smo vedno jedli bel kruh. Ob nedeljah, ko sta šla oče in mama k prvi maši, sta domov prinesla košček govedine in pa veliko kosti,da je bila juha dobra. Še danes imam v nosu in v ustih tisti čudoviti vonj in okus go- vedine, ki jo je oče vedno poskusil, če je že kuhana. Bil je to majhen košček mesa, ki ga je malo posolil in nam vsem dal poskusiti. Mama je naredila tudi do- mače rezance, oče pa jih je zrezal. To so čudoviti spomini na sožitje in razu- mevanje družine. Kako lepa so bila ta leta, vem šele sedaj. Zelo rada se spomnim tudi decembrskih dni. Najprej je nosil Miklavž. Nastavili smo peharje in jaz sem v vsakega dala ime,da se Miklavž ne bi zmotil. Tisti ve- čer smo vsi otroci sedeli na peči in mo- lili, da bi se Miklavž ustavil tudi pri nas. Še danes ne vem, kako je mami uspelo nevidno oditi iz sobe. Pri nas je Miklavž vedno nosil že zvečer, drugim otrokom iz vasi pa ponoči. Nekoč sem vprašala mamo, zakaj pride Miklavž k nam že zvečer. Lepo mi je razložila, da zato, ker smo doma na začetku vasi. Potem je bil Božič. Vsi skupaj smo pos- tavljali božično drevesce-krispan. Otro- ci iz vasi so prišli trosit orehe, da bodo imele koklje spomladi dosti piščancev. Pridružili smo se še mi in skupaj smo odšli trosit orehe po vasi. Največkrat smo potem šli k nam domov in takrat je bilo najlepše. Skupaj z odraslimi smo do polnočnice peli božične pesmi. Starejši moški so pred polnočnico zvezali trske in te lučke so nam razsvetljevale pot do cerkve. Kako je bilo to lepo! Po glo- bokem snegu je bila narejena samo steza in vsi smo morali hoditi drug za drugim. To so bile kilometrske goreče vrste. Od vsepovsod se je slišalo petje božičnih pesmi. To so spomini, ki se jim ne moreš upreti. Kasneje mi je še nek božič ostal zelo v spominu.Ko sem začela hoditi v srednjo šolo, sem stanovala v internatu. Neko leto, ko je bil božič na soboto, smo vsi dijaki iz internata zaradi slabega uspeha imeli prepovedan izhod in odhod domov S tem se nisem mogla sprijazniti. Nago- vorila sem še dve dekleti,da bi na boži- čni večer pobegnile domov. Sošolke so pomagale,zvezale smo rjuhe in se iz pr- vega nadstropja spustile na tla. Potem nas je čakala skoraj štiriurna pot do doma, ker za vlak, na žalost, nobena ni imela denarja. Prišle smo ravno k pol- nočnici. Ko me je mama zagledala, je postala bleda, ker je vedela za prepo- vedan izhod. Takrat smo vse tri dobile ukor z izključitvijo iz internata in slabšo oceno iz vedenja. Toda še danes sem prepričana, da sem takrat ravnala prav pa čeprav je bila kazen huda. Leta otroštva so bila moja najlepša leta Janja Blatnik iz knjige: V dolini miru in sreče Sanjarjenje ob novem letu Drobna je snežinka bela spod' neba mi priletela, nežno sedla mi na dlan kot odmev prelepih sanj. Tákrat spomnim se gozdov, zasneženih trat, plotov. Bilo je za novo leto s svežim snegom vse odeto. Pravljično je izgledal svet, ko mi splaval je pogled čez morjé srebrnih smrek, čez samoto v širni svet. "Le kaj tamkaj se godi?" mi skoz misli poleti. Ali tam je vse lepo? Ali v srcih je toplo? Nasloním se na drevo, zrem v dolino žalostno. Upanje na novo leto s sanjami je vse prežeto. Sanje, upanje še zdaj sta za praznik skrit moj raj. Tudi če se svet zdaj mi v snežnem srebru ne iskri. A življenje niso sanje malo časa najdem zanje, a brez njih ta kruti svet bil bi pust in prav nič lep. Štefka Kenda-Vovko Δ na kazalo domov na vrh Δ

MEDITACIJA Novo upanje Nebogljeno rojeno, plašno in tiho, svetlo in lepo, mnogim težko pričakovano, drugim prezgodaj. Prišlo je za vse. Rodilo se je na vasi, med polji in gozdovi, v mestu na betonu in širokih cestah. Nikomur ga ni treba kupiti, le poiskati in videti ga moramo. Prinaša nam upanje, daje novih priložnosti, nas kliče in vabi, odpira poti in smeri, v svet in do človeka. Tina Rot  KRŠČANSKO BRATSTVO BOLNIKOV IN INVALIDOV Oče Henrik in Bratstvo IV. poglavje: Župnik pri sv. Viktorju v Verdunu (nadaljev.) Župniku pri Sv. Viktorju se je zgodilo nekaj popolnoma nepričakovanega:ko so v juniju 1940 Nemci začeli oblegati mesto Verdun, se je večina prebivalstva odločila za beg proti zahodu. Oče Henrik je ljudi pomirjal in napravil največ, kar je bilo mogoče, da ni prišlo do splošne zmešnjave. Stare, onemo gle ljudi je z njihovo prtljago vred s svojim avtomobilom vozil na kolodvor. V mestu je ostal prav do konca, ko je pomagal, da so se rešile še karmeličanke. Vse življenje so se ga hvaležno spominjale in se mu zahva- ljevale. Tudi njim je pomagal toliko časa, dokler njegov avtomobil ni odpovedal. Šle so v smeri proti Moulinsu, se znova in zno- va ustavljale zaradi porušenih mostov in neprestanega bombardiranja. Za seboj jih je potegnila množica beguncev in vojakov, ki so prav tako zapuščali mesto. V splošni zmedi so se razdelile v tri skupine, eno je še naprej spremljal župnik. Še same niso vedele,kako so se nazadnje vse tri skupine znašle v Lyonu in ne da bi vedele druga za drugo, našle zavetje v različnih hišah. Kardinal Gerlier, ki se je moral prav tako umakniti, je zvedel zanje in jih je poslal v karmeličanski samostan v Fourviëres. S tem se pa zgodba s karmeličankami še ni končala.Hotele so se vrniti v Verdun.Pred- stojnica je bila "močna" žena. Značaj je po dedovala od očeta, ki je bil general Sonis. Bila je to mati Germana, ta je dosegla, da je karmeličanski samostan po vojni 1914 - 1918 ponovno zaživel.Prepričana je bila,da svojega samostana ne sme pustiti v pose- sti Nemcev. Čeprav sta kardinal Gerlier in lyonski civilni prefekt bila prepričana, da tega ne bo dosegla, je našla voznika in ga pridobila za pot v Dijon. Na pot je šla z dvema mladima redovnicama, župnikom in njegovo gospodinjo Marijo. Ceste so bile zasičene z vozili vsake vrste. Vsekakor je bilo treba prekoračiti mejo še svobodne in že zasedene Francije. Prvi poizkus ni uspel Napravili so nov načrt, ki so ga mogli izpe- ljati. Prišli so na drugo stran Saone in šli mimo trojne straže, francoske in dveh nem ških, ne da bi jih kdo vprašal po dokumen- tih. V Dijonu pa so se znašli kot v kletki. Vsi dohodi na zasedeno ozemlje so bili ne- prepustni. Mati Germana je napravila naj- več, kar je mogla: šla je h kanoniku Kiru, na nemško komando, k nemškemu vojnemu kuratu,k nekemu nemškemu generalu,ki ga je videla pri maši,na stanovanje nemškega maršala. Vse je bilo zastonj. Prišli so ji pa v roke listi papirja, popolnoma nepopisani, vendarle z žigom nemške komande. ... Na pot so odšli sredi julija in prišli v Verdun 8.avgusta. Mati Germana je svojim sestram sporočila:"Odslej naprej župnik pri Sv. Viktorju ni več župnik, je naš 'oče'." Oče Henrik François bo oče še za mnoge druge. Dokler mu bo zdravje dopuščalo, bo za karmeličanke spovednik in duhovni vo- ditelj, te bodo pa vse njegovo delo podpi- rale z gorečo molitvijo. Ta molitev nam razloži skrivnost, da je hudo bolni kronični bolnik toliko dosegel. Dodajmo še drobno zgodbico. Zvedel je,da so si vratarice karmeličanskega samostana zelo prizadevale, da bi prišle do kipa sv. Jožefa. Župnik je kip svetnika imel in lep je bil. Kipec se je preselil h karmeličankam, pravilneje k laičnim sestram, ki so skrbele za zvezo med redovnicami in svetnimi ljud- mi. Župnikova gospodinja ni soglašala:"Saj to je vendar bil najlepši kip sv.Jožefa,ki ste ga tako cenili!" Odgovor: "Marija,kadar kaj damo, moramo dati najboljše,kar imamo..." •  •  • Mnogi, ki so se vrnili iz izgnanstva, so mo- rali znova začeti. Vračali so se počasi, v majhnih skupinah. Treba jih je bilo sprejeti in jim pomagati. Mladinske skupine so bile razbite, prostori, kjer je imel župnik sreča- nja z najrazličnejšimi skupinami vernikov, so bili zasedeni.Ker je bilo izrecno ukazano naj karmeličanski samostan začasno opusti klavzuro, so se ljudje zbirali pri njih. Mladi so s seboj prinesli polena, da so se v zim- skih mesecih ob ognju greli,pa tudi copate da niso zamazali tal. Pravzaprav je vsega primanjkovalo, ostalo je le nekaj žerjavice v srcih in ogenj v župnikovem srcu. Skušal je ljudi ogreti, jim dati novo upanje in vsaj nekatere mladince pripraviti za apostolsko delo. Veselje se je počasi vračalo. Težko si je predstavljati,koliko je bilo takih ki si niso mogli pomagati. Koliko žena je ostalo samih, ne da bi vedele, ali so možje kje v ujetništvu ali pa že mrtvi. Med ljudmi se je govorilo: "Naš župnik se trudi, da bi prav vsakemu pomagal".Niso si mogli pred- stavljati, kako je prišel do živilskih kart in jih razdelil tistim, ki so stradali. Može in fante je prosil, naj gredo v gozd in vsaj za stare ljudi pripravijo nekaj kurjave. Dan za dnem je za ljudi posredoval na uradih. Neka mati pripoveduje, da je ob prvem ob- hajilu njenega sinčka za vso družino prine- sel lonec juhe iz konjskega mesa. Celo sveč ni mogel dobiti. Ko je le prišel do njih, jih je med obredi prižgal le za pet minut. Duhovnik, ki je bil tako povezan s svojimi ljudmi, je sodeloval tudi proti nemškemu odporu.Poskrbel je za ponarejene legitima- cije, skrival Jude, kar najmanj sumljivo je skrbel za hrano tistim, ki so se skrivali po gozdovih. Vsaj enkrat je bil v neposredni nevarnosti, da bi ga Nemci prijeli. Skočil je z vozila, ki ga ni nikoli več videl. Kdo bi si upal v svoji domišljiji iti tako daleč,da je ta duhovnik, bil je prava dobričina, na toliko načinov pomagal tistim, ki so jih Nemci, imeli so zaseden večji del Francije, imeno- vali "teroriste"? Zato,ker je toliko pomagal,da se je Franci- ja rešila Nemcev, ga je na predlog "odbora za osvoboditev" podprefekt imenoval za člana komisije; ta je takoj po končani vojni dobila nalogo, naj pomaga, da bo Verdun začel živeti pravo življenje. Njegovo po- glavitno delo je bilo,da bi bolnišnice, razni domovi za stare in uboge, še posebej za- vetišče sv.Mavra,dobili vse,kar se je takoj po vojni moglo dobiti. •  •  • Druga svetovna vojna je v življenje očeta Henrika prinesla še eno spremembo, ki je bila zanj osebno neprimerno bolj pomembna L. 1942 je umrl kaplan v bolnišnici. Številni duhovniki so bili še vedno v ujetništvu. Za bolniškega kaplana je bilo treba takoj najti duhovnika. Škof Ginistry je dobro vedel, kako bolniki cenijo župnika pri Sv. Viktorju. Prosil ga je, da bi sprejel še delo v bolniš- nici. Ta odločitev še danes mnogim koristi. Duhovnik François je odločitve svojega škofa preprosto sprejemal.To je sklenil en- krat za vselej in imel moč, da se je tega držal. Njegova odločitev je bila storjena v času, ko je bil brez kaplana. Da bi se mu nekako zahvalil,ga je škof imenoval za ča- stnega kanonika. Vendar so mu še naprej rekli: "Župnik pri Sv. Viktorju." Novo breme ga je toliko zaposlilo, da za o- biske bolnikov po domovih ni bilo več časa Tukaj je očitno posredoval Sv. Duh, ki je župniku svetoval, naj bi v njegovem imenu na take obiske hodili bolehni in invalidi iz njegove župnije, še zmožni za takšno delo. O tem je obvestil vernike in zbral skupino prostovoljcev, ki jih je za tako delo skrbno pripravljal. Začel je z novo izkušnjo. Obiskovalci bolnih so na mesečnih sestan- kih povedali, kaj so na obiskih doživeli. Priporočili so mu, katere bolnike naj sam obišče, da jim bo podelil zakramenta odpu- ščanja in evharistije. Na teh sestankih so se zvrstila poročila o opravljenem delu, te- žavah,v katerih se niso znašli, o župljanih, katere bi moral župnik obiskati, da bi jim podelil zakramente, za katere so prosili. Pri teh srečanjih ni nikoli manjkalo molitev za že obiskane in za tiste, ki naj bi prišli na vrsto. Župnik je vsekakor hotel prepričati svoje pomočnike,da je njihovo delo odličen apostolat. Bolniki in invalidi, ki so se dotlej imeli za nekoristne in celo manj vredne, so s tem delom znova zaživeli. Tisti, ki jih je včasih obšla misel, da bi morali biti deležni večje pozornosti, če ne pomoči bližnjega, so sami prevzeli odgovornost za druge. Doživeli so popolnoma nepričakovano spre membo. Župnik je hitro zvedel, da so bili bolniki ve- seli,ker so se našli ljudje,ki so mislili nanje. Med obiskanimi in obiskovalci so se spletla prava prijateljstva. Dogajalo se je, da so bolniki obiskovalcem zaupali stvari, ki bi jih duhovniku ne upali povedati. Župnik ne bi mogel biti bolj srečen in v spomin so mu prihajale besede iz okrožnice Pija XI.'V šti- ridesetem letu': "Apostoli delavcev morajo biti delavci, apostoli tovarnarjev in trgov- cev naj bodo tovarnarji in trgovci." Popol- noma naravna se mu je zdela njegova mi- sel, naj bodo apostoli bolnikov in invalidov bolniki in invalidi. Tisti čas mu še ni prišlo na misel, da bi to "gibanje" razširil in ga natančneje organizi- ral. Prišle pa so žene obiskovalke. Sklenile so, da ne bodo ostale le pri obiskih v do- mači župniji. Rekli bi, da so to delale le na "svojo roko",iz navdušenja nad delom,ki jim je bilo zaupano.Dogodki,o katerih govorimo spadajo med leto 1942 in 1945. Obiskovalk ki so se med seboj trdno povezale, je bilo okrog deset. Leta 1945 so prosile župnika, naj bi zanje vodil duhovne vaje v Benoîte - Vauxu, kjer je najbolj znana Marijina cerkev v provinci Meuse. Župnik jim je precej na glas odgo- voril: "Za pet ali šest naj vodim duhovne vaje v domu, ki ima osemdeset postelj?" Sklenile so, da se bodo obrnile na župnike vseh župnij škofije Verdun in jih prosile, naj duhovne vaje priporočijo. Duhovniki so zelo dvomili, da bi med bolniki mogli zbrati zadosti prijav. Duhovne vaje so bile.Zbralo se je petinšti- rideset bolnikov in invalidov.Njihovo število se je večalo iz dneva v dan. Na koncu jih je bilo vsaj sto. Različna gibanja Katoliške akcije so priskočila na pomoč. Nekateri so si vzeli dopust, da so mogli priti bolnim na pomoč. Člani Katoliške akcije so poskrbeli tudi za prehrano. Iz daljnih krajev, tudi iz Lurda, so prišli posamezniki, vsi veseli, da so bolniki imeli čisto nepričakovano mož- nost: udeležiti se duhovnih vaj, ki so bile namenjene prav njim. Prišel je tudi škof, da bi opogumil tako bolnike kot tiste, ki so veliko žrtvovali, da so jim izkazali ljubezen. Oče Henrik je pozneje povedal, da takrat še ni mislil na organizacijo. Hotel je le pri- digati na duhovnih vajah, v katerih je imel stalno v mislih tako ali drugače prizadete poslušalce. Pobuda je prišla od tistih, ki so duhovne vaje opravljale. Žene iz Verduna so soudeleženkam pripovedovale o svojem delu v domači župniji in jih prosile, naj po- dobno začnejo tudi drugod. Te duhovne vaje so pozneje jemali kot duhovne vaje pod "zastavo Katoliškega združenja bolni- kov" in oče Henrik jih je imel za "binkošti" gibanja, ki se je začenjalo. V Benoîte - Vauxu, kjer je srce Marijinega češčenja škofije in kjer je bil posvečen v duhovnika njegov ustanovitelj,se je začelo "skromno gibanje, ki se je razširilo ne le na vso Francijo,ampak preskočilo tudi oceane Njegovo ime je Mednarodno krščansko bratstvo bolnikov in invalidov" (KBBI). Božja Previdnost je vedno na delu.Stran se je obrnila, novo delo se je začelo. Kanonik Henrik François je nehal biti župnik pri Sv. Viktorju. Peter Boillon, upokojeni škof v Verdunu prevod: Stanko Boljka (se nadaljuje)   Moje prvo srečanje z bolniki in invalidi Srečanje na Mirenskem gradu,17.-19. oktober 2003 Ko sem prejel povabilo, naj se pridružim srečanju bolnikov in invalidov,si nisem pred stavljal,kakšna so ta srečanja.Pomislil sem kaj bi to srečanje pomenilo zame,saj v svo jem življenju še nisem občutil hujših bole- zni, kaj šele invalidnosti. Predstavljal sem si, kako bo med temi preizkušanimi brati in sestrami žalostno in malodušno, vendar sem kmalu na svoje veliko presenečenje spoznal, da temu ni tako. Srečanje se je začelo v petek zvečer s sku pno večerjo na prelepem Mirenskem gradu. Iskreno rečeno, sprva sem se počutil ne- kam nelagodno, saj nisem vedel, ali naj in- validom pomagam oziroma koliko jim lahko pomagam,da se ne bi kdo počutil užaljene- ga.Prvikrat v življenju sem na istem mestu srečal toliko ljudi,ki jih je zdravje zapustilo Po začetni zadregi sem hitro začutil, da so bili veseli tudi moje udeležbe. Vsi so bili zelo odprti, prijazni, nasmejani in srečni,da so se zopet videli. Ni bilo mogoče spregle- dati, da so se med njimi spletle čudovite prijateljske vezi.Po večerji smo se odpravili v kapelo. Ker imajo sedaj tudi na Mirens- kem Gradu dvigalo v hiši, je veliko laže. Ne predstavljam si namreč, kako sicer spraviti v tretje nadstropje toliko ljudi na vozičkih, čeprav so to počeli še lansko leto.Sedaj je glede uporabe prostorov potrebna le obič- ajna pomoč kot v vsaki skupini,ki se zbere skupaj. Drugo je seveda pomoč pri osebni negi, ki jo nekateri udeleženci potrebujejo. Tudi glede dajanja te pomoči sem bil de- ležen začetnega uvajanja. Večer smo tako zaključili s sveto mašo. Letošnje jesensko izobraževalno srečanje Bratstva je bilo, tako so mi povedali, po svoji vsebini nadaljevanje lanskega - spo- znavanje življenja ustanovitelja Bratstva, francoskega duhovnika Henrika Françoisa. "Predelali" smo tisti del njegovega življenja ko ni bil več na župniji, pač pa je imel slu- žbo ravnatelja škofijske pastoralne službe in voditelja narodnih romanj v Lurd.Obenem je vse moči dal v širitev Bratstva.Tudi vo- denje romanj je sprejel zato, da bi srečal čim več bolnikov in jim lahko govoril o ideji Bratstva. Čeprav sem za tega duhovnika, ki je umrl l. 1986, slišal prvikrat,sta njego- va požrtvovalnost in ljubezen do bolnikov name naredila velik vtis. Vse je delal z namenom, da bi čimveč bolnikov spoznalo Jezusov evangelij in uresničilo njegove be- sede: "Vstani in hodi!" Seveda pred branjem njegovega življenja in vmes ni manjkalo petja, ki je popestrilo to srečanje in razveseljevalo naša srca.Pri tem so nas s svojimi inštrumenti spremljali Peter, Zlatko in Andrej,da je bilo petje bolj ubrano. Nato smo se razdelili v tri skupine in se pogovarjali. To je menda pomemben del vsakega srečanja Bratstva. Morda vas zanimajo vprašanja, posebej tiste, ki ste v Bratstvu tudi odgovorni, pa niste mogli priti? Takole so se glasila: Spomini na zdravniške prognoze glede mojega zdravja in moj odziv nanje. Kako svetujem drugim? Hočem ukazo- vati? Delim nasvete tako, da se že vnaprej izognem vsaki odgovornosti? Ali pa tako kot o. Henrik, ki je vsakomur ob nasvetu pustil možnost svobodnega odločanja? Kako prenašam zaplete, ki jih povzročijo drugi, s katerimi sodelujem, in njihove po- sledice - materialno in drugačno škodo? Moj odnos do poimenovanja (bolnik, in- valid, prizadeti, manj zmožni, človek s po- sebnimi potrebami, drugo...) Moj odnos do prostorov Bratstva (pi- sarna na Taboru v Ljubljani, Dom KBBI na Zaplani). Komentar k misli o.Henrika:"V duhovnem pogledu so tudi tisti, ki so pobožni, svet zase in v nevarnosti, da se jih polasti se- bičnost." V čem je podobnost in v čem različnost druženja v društvu,ki mu tudi pripadam,ter v Bratstvu (cerkveno gibanje in beseda brat).Kaj me žene in kaj ovira pri druženju? Moje izkušnje z romanji in odnos do njih. Sam sem bolj prisluhnil, saj mi je bilo veliko stvari neznanih. Ob tem sem hitro spoznal, kako smo zdravi ljudje vse prevečkrat se- bični,saj sploh ne pomislimo kako bi bilo,če bi bili mi na mestu teh preizkušanih bratov in sester. Ob pripovedovanju njihovih živ- ljenjskih zgodb je bilo moč zaznati bolečino in trpljenje,ki so ga takrat prestajali. Ven- dar se sami sebi očitno niso smilili, temveč pogumno in kar veselo stopajo skozi živ- ljenje. Zamislil sem se in se vprašal, ali bi našel pri meni in mojih sovrstnikih toliko veselja in volje do življenja, kot sem jo opazil pri teh ljudeh. Ne vem, če bi lahko rekel, da bi jo. Ko sem poslušal pripovedi, kako so izvedeli za svoje diagnoze, sem pomislil, da bi sam, če bi me kaj takega doletelo, gotovo kar takoj obupal.Vendar je na to vprašanje ne mogoče odgovoriti, dokler te kakšna huda bolezen ali poškodba ne doleti. Živo se še spominjam, kako se je odzvala na moja razmišljanja ena od udeleženk - invalidk. Za primer je vzela svojo življenjsko zgodbo in mi razložila, da ti v trenutku, ko te kaj doleti,Bog da tudi nova spoznanja, čeprav se tega takrat ne zavedaš. Iz njihovih pri- povedovanj sem spoznal, da je treba bole- čini in trpljenju dati smisel, ju ovrednotiti in sprejeti kot Jezusov dar, saj je sam šel skozi Kalvarijo preizkušenj. Nedvomno so ti moji novi znanci z Mirenskega Gradu del Gospodovega načrta, saj se ob njih zavem kako malo je potrebno za lepo in polno življenje. Po pogovoru v skupini je sledilo skupno kosilo, potem pa malo počitka. Nato smo zopet spoznavali življenje o. Henrika, ki je počasi povsem prešel v Bratstvo. Škof mu je dovolil, da se je posvetil le temu delu. Sledila je še lepa sveta daritev,večerja ter skupni večer s pesmijo in osebnimi pripo- vedmi. Tisti,ki so prvikrat na srečanju,"do- bijo priložnost, da se nekoliko predstavijo", kar pomeni, da sem tudi jaz moral kaj po- vedati o sebi (kaj študiram, od kje sem doma itd.) in to po naše - primorsko. Prav tako tej dolžnosti ni ušel novinec pri laza- ristih g. Amadej, ki pa se je predstavil tudi z igranjem na kitaro. Nedelja našega srečanja je bila misijonska in obenem tista, na katero je sv. oče za blaženo razglasil Mater Terezijo iz Kalkute. To se je seveda poznalo tudi na našem srečanju, saj je bilo dopoldne posvečeno njej. Najprej smo si ogledali film,ki je prika- zoval njeno življenje. Na vse nas je naredil močan vtis, saj smo izvedeli, kako je Mati Terezija brez strahu, predsodkov in oma- hovanja pri osemintridesetih letih pustila utečeno in mirno življenje redovnice - uči- teljice ter začela s sodelavkami pomagati najbolj revnim, bolnim in zapuščenim, ki jih je družba že odpisala. Ker je bil film posnet nekaj let pred njeno smrtjo, smo lahko tudi slišali njen vabeči in roteči glas,naj v naša srca pustimo Boga in bomo podoba Božje ljubezni v svetu - misijonarji in misijonarke ljubezni. Tudi med mašo je "imela besedo" Mati Terezija, saj smo prisluhnili njenim mi- slim.Po kosilu in pospravljanju smo se hitro porazgubili vsak na svoj konec Slovenije, saj je to srečanje bilo namenjeno odgovo- rnim v Bratstvu in sodelavcem, ki so doma od vsepovsod. Večkrat se uporabljajo besede, čeprav ne- hote,da so bolniki in invalidi "prizadete ose be" oziroma, da niso "normalni". Te besede verjetno uporabimo zato, da bi se nekako ločili od njih. Ampak vse skupaj sploh ne drži. Prizadeti oziroma nenormalen je tisti, ki ne ljubi!! Današnja družba trdi, da imaš vse, če imaš le zdravje. Vendar ne zdravje ne uspehi v službi ne bi smeli biti na prvem mestu vrednot. Ljubezen bi morala biti na- še vodilo do sreče, predvsem ljubezen do Boga in bližnjega. Srečanje na Mirenskem gradu me je izredno duhovno obogatilo, za kar sem neizmerno hvaležen. Odprl pa se mi je še en pogled na življenje. Spoznal sem, da lahko v luči vere stopamo pogumno in veselo skozi ži- vljenje, četudi nas doleti bolezen ali inva- lidnost. Marko Klanjšček   Sokličevi dnevi v Slovenj Gradcu V sredo, 12. novembra, je bila v župnijski cerkvi sv. Elizabete v Slovenj Gradcu prav posebna maša. Namesto običajne pridige, ki bi jo imel domači župnik Peter Leskovar, so ta večer ljudje poslušali pripovedovanje Rafka Jurjevčiča in Ivana Gaberška o živ- ljenju invalidov v današnjem času. G.Rafko je govoril o Krščanskem bratstvu bolnikov in invalidov, g.Ivan pa je podrobneje pred- stavil Društvo paraplegikov Koroške. Ta dogodek seveda ni po naključju v tem času, saj je bil izveden v okviru Sokličevih dni, ki se odvijajo vsako leto v tednu pred godom župnijske zavetnice sv. Elizabete Ogrske. Vse skupaj je bil lep zaključek le- tošnjega leta,ki je evropsko leto invalidov, še posebej v župniji z bolnišnico, kot je slovenjegraška. Kako močno je bila ta dan med nami nav- zoča sv. Elizabeta, priprošnjica bolnih, je bilo moč videti po sveti maši v očeh verni- kov, ki so vidno ganjeni zapuščali cerkev. Človek se kar ne zaveda, kakšno bogastvo ima,dokler ga takšno pričevanje ne opomni da niso vse stvari na svetu tako samou- mevne. Vse,kar imamo,je velik dar - dar, ki nam ga je poklonil Gospod. Zato mu mora- mo biti hvaležni vsak dan posebej. Prvič v življenju sem se zavedal,da tista stopnica ki jo vsak dan tako mimogrede preskočim, ko stopam v hišo, za nekoga predstavlja veliko oviro. Ampak to je samo ena stop- nica. Kaj bi bilo, če bi moral priti v urad, ki je v najvišjem nadstropju neke zgradbe, seveda pa ta zgradba nima dvigala. Na ta in še na mnoga druga dejstva nas je poiz- kušal opozoriti g. Ivan. Medtem, ko sem v sebi premleval te stvari, pa me je še bolj presenetila izjava g. Rafka. Med pridigo je rekel,da je geslo Bratstva "Vstani in hodi!" Res lahko zvenijo malce ironično,vendar pa imajo te besede zelo globok pomen. Kako pomembno je,da se bolniki družijo med se- boj. Kako pomembna so srečanja Bratstva za telesno in predvsem duševno zdravje. Kdo drug ti bo pa znal svetovati, kako se- daj naprej v življenju, če ne nekdo,ki je to že doživel. Pomagati si, spodbujati se med seboj; med invalidi te besede dobijo čisto nov izraz.Tako sem se po maši začel spra- ševati, kdo je sedaj resnični invalid. Ko sem gledal oba gosta na vozičkih, sta bila v mojih očeh vedno manj "invalida". Pred menoj sta bili osebnosti, ki sta izžarevali neznansko voljo do življenja. Nasmeh na obrazu je tako blagodejno vplival na ostale ki smo bili navzoči. Med večerjo,ko sem imel oba gosta prilož- nost spoznati še bolj od blizu, je moj sklep dozorel. "Invalidi" sploh niso invalidi. V njih nisem več videl oseb, ki bi bile kakorkoli omejene. Dejstvo je namreč, da je lahko več življenja v človeku, ki ne more hoditi, kot pa v meni, ki mi je vse življenje polo- ženo pred noge. Kar težko je to razumeti. Ni čudno, da so bili ljudje ganjeni in zamiš- ljeni. Branko Lampret   Romanje v bolnišnico Bilo je lep,sončen in topel avgustovski dan ko sem sedela zunaj pred hišo in opazova- la naravo. Bližala se mi je mala ptička, pa- stirička. Skakljala je z drobnimi nožicami in se boječe ozirala okrog, ko pa me je za- gledala, se je dvignila in hitro odletela. To je bilo tisti teden, ko ste se člani Bratstva odpravljali na romanje v Maribor. Tudi jaz sem se želela pridružiti romanju,pa je prišlo drugače. Namesto romanja v Maribor sem bila dvak- rat v Celju v bolnišnici. Poškodovala sem si nogo in bila dva meseca v postelji popol- noma odvisna od pomoči domačih. Sestra mi je stregla, kolikor je le mogla. Ko sem prvič prišla v bolnišnico, so mi dali nogo v mavec,a so bile nato doma boleči- ne tako hude, da sem šla še enkrat v bol- nišnico, kjer so mi ga odstranili. Tudi roke so mi čisto oslabele. Zelo sem si želela, da Če dobro mislite o drugih,boste tudi dobro govorili o drugih in drugim. Česar polno je srce,to usta rada govore. Če je vaše srce polno ljubezni, boste govorili o ljubezni. Mati Terezija se mi zdravje izboljša in bi bilo vsaj takšno kakršno je bilo pred poškodbo. Priporočila sem se Božjemu služabniku škofu Antonu Vovku.Hvala Bogu,Mariji in blaženemu ško- fu Vovku, da sem sedaj že toliko boljša ter grem lahko sama s postelje na voziček in v stranišče. Čeprav se to čudno sliši,je ven- dar to naša osnovna življenjska potreba. Hvaležna sem Bogu,da imam toliko moči,da se lahko sama uredim. Hvala Bogu za to preizkušnjo in za zaklad vere,ki nam poma- ga živeti in sprejeti križ, ki nas opogumlja. Križ spada k vsemu zemeljskemu. In ta križ je ovit z belimi vrtnicami vere in milosti. Križani Kristus pa resnično biva, le v njem je vsa resnica. Z velikim zanimanjem in veseljem sem brala peto številko Prijatelja, ki opisuje romanje v Maribor. Vsi govori in slike so mi povedali da je bilo to lépo romanje. Hvala vsem, ki ste napisali svoje vtise in doživetja! Urška Zupančič, Blanca Δ na kazalo domov na vrh Δ DOGODKI Ljudje odprtih rok 2004 Vsakoletna prireditev revije Naša žena, s katero ta želi dati priznanje ljudem odprtih rok - izjemni osebnosti, dobremu človeku po izboru bralcev, darovalcu in dobrotniku leta,kakor tudi mnogim drugim dobrotnikom vse svoje bralce in bralke ter širšo sloven- sko javnost pa spodbuditi k dobrim delom, zadnja leta ne mine brez ljudi,ki jih pozna- te tudi bralci in bralke Prijatelja.Med tistimi ki so letos dobili priznanje Naše žene, je tudi voditeljica Krščanskega bratstva bol- nikov in invalidov Ljubica Zakovšek. V u- temeljitvi priznanja je zapisano:Od svojega devetnajstega leta je po poškodbi vratu pri prometni nesreči na invalidskem vozič- ku. Čeprav je sama potrebna pomoči, živi še za druge: za zdrave in bolne. Pomaga jim na svoj način, da jih posluša, tolaži, jim svetuje in pripoveduje, da je za oblaki zmeraj sonce. Pred šestnajstimi leti je bila izvoljena za voditeljico Krščanskega brat- stva bolnikov in invalidov v Sloveniji. Je neposredna in odločna, skratka, močna osebnost. Zato je tudi pri dobrih delih tako uspešna. Svoji redni sodelavki čestita tudi revija Prijatelj. Letošnji izbor in prireditev sta bila jubilejna -deseta.Ob jubileju so zapisali:"Na straneh priloge Ljudje odprtih rok, ki izhaja pri Naši ženi, smo v desetih letih, odkar izbiramo ljudi, ki jim človekoljubje pomeni življenjski slog, predstavili več kot 300 plemenitih skupin, posameznic in posameznikov. Vsi ti ljudje imajo največ zaslug za to, da mnogi, ki so se znašli v stiski, niso obupali. Zaradi njih je številnim toplo pri srcu in tegobe so manj boleče... Revija je v preteklih desetih letih, ko je izbirala, predstavljala in nagrajevala ljudi odprtih rok, predstavila številne posamez- nike in posameznice,ki jih danes poznamo, cenimo in spoštujemo vsi na Slovenskem, nekatere pa poznajo tudi zunaj naših meja Tako smo javnosti prvi predstavili dobra dela Metke Klevišar, Jožeta Felca, Pedra Opeke, Tince Kuhelj, zakoncev Kulovec, Danice Purg, Toneta Fornezzija, Mile Kačič Maksa Sedeja mlajšega, Toneta Planinška, Mirka Lebarja, Pavla Kornhauserja, Marine Horak, Ifigenije Zagoričnik, Adija Smolarja, Vlada Kreslina,Katje Bašič,Milene Zupančič Borisa Cavazze, Gabrijela Brezovarja,Maria Galuniča, Matjaža Tanka, Branka Djurića, Sanje Rozman in še številne druge." Letošnji glavni nagrajenci so: Anita Berginc iz Zabič pri Ilirski Bistrici - DOBROTNICA LETA. Je rejnica,ki je poleg treh svojih otrok vzgajala še trinajst reje- ncev; vse je sprejela in jih imela rada kot svoje. H kruhu je poleg svojih otrok spra- vila še vse rejence, ki so ostali pri njej do svoje samostojnosti. Branko Goričan s Ptuja - DAROVALEC LETA 2003. Je slikopleskar, ki ima svoje podjetje.Domislil se je slovenskega tekmo- vanja v pleskanju. Tekme potekajo v bol- nišnicah, vrtcih... Tako postajajo številne javne ustanove po njegovi zaslugi lepo urejene. Prostovoljci v ambulanti s posvetoval- nico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja - IZJEMNE OSEBNOSTI. Ta laskavi naziv si zasluži več kot štirideset zdravnikov in zdravnic ter medicinske se- stre. Vsi ti skrbijo za številne brezdomce, ljudi, ki nimajo državljanstva ali stalnega prebivališča, Rome in druge, ki iz različnih razlogov nimajo pravice do osnovnega zdravstvenega zavarovanja pri nas. Na- grado je v njihovem imenu prevzel voditelj ambulante, dr. Aleksander Doplihar. Neža Odar Zustovič - DOBRI ČLOVEK LETA 2003 po izboru bralstva Naše žene. Na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo poučuje zdravstveno vzgojo in prvo pomoč.Že več kot desetletje vodi tu- di krožek prostovoljstva, v katerem vsako leto sodeluje na desetine dijakinj in dijakov Čestitke nagrajencem in vsem dobrim lju- dem! "Vsak zase je pravi biser, ki bi blestel tudi,če nanj ne bi posijal žarek publicitete" Pripravil in fotografiral: Tone Planinšek Ljubezen greje kot sončni žarek Včasih srečamo ljudi, ki izžarevajo tako neuničljivo življenjsko silo, tako upa polni vsakdan, tako čisti optimizem, tako močno zaupanje vase, da bi človek rekel, te ljudi neprenehoma vodi Božja roka. Ko pa jih pobliže spoznamo, se nam pogosto odkrije, da so si tudi oni z muko morali pridobiti pokončnost in notranjo moč. Odkrije se nam, da tudi oni potrebujejo prijateljstvo, nežnost in ljubezen, da tudi oni potrebujejo ljudi, ki jim pomagajo pogumno živeti. Adalbert Ludwig Balling Škof Perko med paraplegiki Paraplegiki ljubljanske pokrajine imamo vsa ko jesen izlet,v katerega je običajno vklju- čena tudi sveta maša.Med nami je seveda veliko članov tudi na invalidskih vozičkih, zato mora biti cerkev primerno dostopna. Letos smo se ustavili v Velikem Mlačevu pri Grosupljem. Mašo je daroval upokojeni beograjski škof dr. Franc Perko, somaševal pa je župnik,g.Andrej Šink.Škof je skupaj z nami razmišljal, kako naj vrednotimo svoje življenje in trpljenje.Po maši je še blagoslo vil naše avtomobile in invalidske vozičke. Verjetno so med nami nekateri člani, ki ne hodijo v cerkev, ali vsaj ne redno, vendar to ni ovira,da ne bi spoštljivo prisostvovali saj je tak dogodek in srečanje s škofom Perkom gotovo vsem v spodbudo in pomoč za prenašanje vsakdanjih težav. Toliko in- validskih vozičkov v kakšni cerkvi še nisem videl, razen ob romanju na Brezjah. Nato smo odšli na kosilo v bližnji kmečki turizem,kjer so nam o kraju, krajevnih zna- menitostih in tamkajšnjih ljudeh spregovo- rili še krajevni in občinski predstavniki. Bilo je dovolj časa tudi za pogovor,medsebojno spoznavanje in s tem navezovanje novih stikov.Lep dan je to bil zaradi našega dru- ženja, spoznavanja novega kraja in novih ljudi,gotovo pa še toliko lepši zaradi obiska cerkve in maše ter srečanja s škofom. Tone Planinšek   Razstava jaslic pri sv.Jožefu v Ljubljani Do 15.februarja 2004 si v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani, ul. Janeza Pavla II, lahko ogle- date mednarodno razstavo jaslic iz vsega sveta, tudi slovenske. Odprtja dne 14. novembra so se udeležili mnoge ugledne osebnosti cerkvenega in državnega vrha, člani slovenskega Društva ljubiteljev jaslic ter novinarji. Nekaj slik naj vam zbudi željo videti to res lepo in zanimivo razstavo. In še to: pri obnovi cerkve pred leti so pazili tudi na dostop za ljudi na vozičkih. Klanči- na je pri stranskem vhodu. Informacije dobite po telefonu: 01/438-39-87 ali na http://jaslice.rkc.si. Tone Planinšek   Med mladimi v Stični 2003 Kako je potekalo letošnje srečanje verne mladine v Stični,ste gotovo prebrali v Dru- žini ali Ognjišču, nekaj je bilo tudi v dnev- nem časopisju, še več na radiu Ognjišče. Sam na takih srečanjih seveda opazim koga na vozičkih, pa še kakšno zanimivost ujamem v svoj aparat, na primer prizor iz kakšne delavnice. Mojo pozornost je med drugim pritegnila tudi predstavitev Vincen- cijeve zveze dobrote. Tone Planinšek Δ na kazalo domov na vrh Δ SVET IN MI Otresti prah? Advent je čas, ko ljudje več razmišljamo in se tudi marsikaj vprašujemo - denimo: "Ali lahko polni upanja gledamo v prihodnost? Kaj in kdo nam je v oporo?" Mnogi se vpra šujemo, kaj nas drži pokonci,da nas v pre- izkušnjah ne zlomi. Takšna vprašanja so zaposlovala tudi že ljudi pred nami.V pripovedih Svetega pisma v tožbah psalmov, v evangelijih o Jezuso- vem življenju, smrti in vstajenju, do pisem apostola Pavla so nam opisani takšni ljudje V svetopisemskem sporočilu beremo o Bo- gu, ki ima usmiljenje z vsakim človekom in čigar milost se ne odmakne od njegovih stvari."Nagnite svoje uho in pridite k meni" prosi Bog in pravi: "Poslušajte in bo živela vaša duša." V življenju vsakega človeka se zgodi tre- nutek,ko se vpraša,ali je še smiselno vztra jati in se razdajati za nekaj ali nekoga,kjer tvoj trud ne obrodi ničesar, ali je bolje ot- resti prah s popotnih oblačil in oditi dalje, na novo pot novega iskanja. Iskati in najti je gotovo izziv in doživetje vredno tvega- nja. Tudi meni se je to zgodilo. Kar nekaj let sem vsakodnevno zahajal v prostore, kjer smo se srečevali ljudje,invalidi s podobnimi sposobnostmi in težavami kot jaz. Veliko lepih in osrečujočih trenutkov, poznanstev in spoznanj je rodil tisti čas. Za to, da se nas polastijo velike skrbi, ni vzrok njihova velikost,ampak velikost naše nevere. Martin Luther King Spoznal pa sem tudi, kako hudo lahko sebi in ljudem okrog sebe zagreni življenje ne- kdo, ki ne more sprejeti svojega telesa ta- kšnega, kot mu je dano, in nekaterih ome- jitev, ki jih prinaša invalidnost. Pri tem pa tak človek ne more ali noče videti novih možnosti, ki mu jih ta "drugačnost" odpira. Živo mi je v spominu podoba iz otroških let ko sem pomagal očetu voditi vole pri ora- nju. Vselej, ko je začel orati, je pred prvo brazdo z otko napravil križ in vzdihnil: "Pa začnimo v Božjem imenu!" Apostol Pavel priporoča Korinčanom: "Najsi jeste ali pijete ali delate kaj drugega, vse delajte v Božjo slavo." Vse delati v Božjo slavo ni vedno lahko. A vsakdanje življenje ponuja nešteto priložnosti in možnosti. To mi na eni strani daje mnogo notranjih moči na drugi pa zagotovilo, da vse, kar storim soljudem, storim Bogu. Tako srečujemo in slavimo Boga ne samo v cerkvi, ampak na mnogovrstne načine v svojem vsakdanjem življenju. Naš čas potrebuje pojasnila zmožne krist- jane, ki vedo za obljube in upanja, in ljudi, ki - utrjeni v prijateljstvu z Jezusom- živijo svojo vero ter v dobrem in slabem ter v vseh pretresih zaupajo v Božjo zvestobo. Skupaj z drugimi ljudmi znati brati znamenja in potrebe časa ter izzive evangelija vodi k boljši skupnosti, ta pa krepi našo Cerkev. Pričevati o veri vedno pomeni podariti drug drugemu upanje. Dati občutiti obljube je zame ljubezen, ki se je z razlogom rodila v betlehemski štalici. Jože Raduha   Petnajsti oktober - Mednarodni dan bele palice - simbola slepote Uporabo bele palice kot pomoč pri hoji sle- pih lahko zasledimo že v biblijskih časih in nato skozi vso zgodovino. Šele po prvi sve tovni vojni pa se je pojavila predhodnica sodobne bele palice,kot jo poznamo danes Potrebno je bilo kar nekaj časa, da se je njena uporaba razširila, da je postala med- narodno priznana in vredna mednarodnega dneva. Za osebo,ki je zaslužna za uveljavitev bele palice, štejemo mladega britanskega glas- benika in fotografa Jamesa Biggsa, ki je oslepel leta 1921. Domislil se je,da bi svojo palico pobarval belo, da bi ga vozniki bolje videli,ko bi prečkal cesto.Počasi se je bela palica uveljavila in vse več držav po svetu je za njeno uporabo pri hoji slepih sprejelo ustrezne predpise, s katerimi so jo označili tudi kot znak slepote. Uporabo bele palice so izpopolnili v Zdru- ženih državah Amerike pri delu s slepimi veterani iz druge svetovne vojne in uve- ljavili metodo, da se jo uporablja kot po- daljšek roke za zaznavanje predmetov in ovir, ki se nahajajo pod višino pasu. Leta 1964 je ameriški predsednik Lyndon B.Johnson 15.oktober razglasil za dan var- nosti z belo palico,leta 1970 pa je medna- rodna zveza slepih isti datum razglasila za mednarodni dan bele palice. Uspešnost bele palice pa je vodila tudi do drugih možnosti. Leta 1976 je bela palica z rdečimi črtami postala standardna palica za slepe, ki so hkrati tudi gluhi. V Franciji na primer ljudje z močno slabovidnostjo uporabljajo rumeno palico, v Argentini pa predlagajo zeleno. Nove tehnologije omogočajo izboljšave te- ga preprostega pripomočka in sicer z elek- tronskimi napravami, ki omogočajo zazna- vanje predmetov ne le pod višino pasu, pač pa tudi v višini prsi in glave.To so tako imenovane ultrazvočne palice. Bela palica je danes povsod po svetu pri- znana kot pripomoček, ki ne označuje le korakov slepe osebe, ampak jim zagotavlja varno hojo. Je občutljiv in varen pripomo- ček, ki služi kot antena za prepoznavanje in lociranje ključnih predmetov v okolju, o- vir, strukture tal, vzpetin... Je pripomoček ki simbolizira osebno neodvisnost slepe osebe in hkrati opozorilo drugim,da je njen uporabnik slep in ima zato posebne potrebe in pravice. Brane But, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije   Ob evropskem letu invalidov V tem iztekajočem se evropskem letu inva lidov smo v sredstvih obveščanja nekoliko več kot običajno bili navzoči tudi invalidi in naša problematika. Največkrat je bila ome- njena ali obravnavana velika brezposelnost med invalidi, arhitekturne ovire,dobrodelne prireditve in akcije ter večna téma vseh ljudi -pomanjkanje denarja za različne pro- grame ter dejavnosti in še mnogo tega. Mnogo stvari pri odpravljanju teh različnih ovir in tudi predsodkov je bilo že opravlje- nih,marsikaj bo potrebno še postoriti in iz- boljšati v blaginjo vseh.Eni so bolj poudar- jali že storjeno,drugi spet tisto bolj senčno stran. Marsikaj je bilo povedano vljudno in jasno,včasih pa je koga zanesla tudi slaba volja ter izkušnja in je beseda bila tudi pre več udarna ali celo udarjajoča. Sam sem večkrat pogrešal tisti prepotrebni ščepec samokritičnosti in samoizpraševanja: "Kaj lahko prizadeti sami storimo za bolj prija- zen in tudi invalidom bolj naklonjen svet?" Elektromotorni invalidski voziček je za nas, ki ga uporabljamo, nenadomestljiv pri vklju čevanju v dejavno življenje in premagova- nju razdalj, hkrati pa človeku pomaga pri utrjevanju samozavesti.Toda tudi vožnja z vozičkom terja od voznika določeno znanje kulturo in obzirnost do pešcev ter drugih udeležencev v prometu.Smo že kdaj pomi- slili,da smo zaradi svoje drugačnosti - bele palice, vozička, bergel -veliko bolj opaženi in kot taki v vsakem trenutku neke vrste apostoli,ki s svojim vedenjem odločilno so- oblikujemo odnos zdravih do nas,invalidov? "Ljudi je potrebno vzgajati in navajati k dobremu," pogosto slišimo. In res je tako. "Besede mičejo, zgledi vlečejo," pravi ljud- ska modrost, zato je prav,da se invalidi še močneje zavemo,da je naša "predavalnica" povsod tam, kjer se gibljemo, delamo in živimo. Ta zapis bi želel končati optimistično, a ne morem mimo najbolj bridkega spoznanja letošnjega leta. Invalidi lahko kaj hitro po- stanemo ranljivi, in to včasih vse prehitro "pogruntajo" tudi nepravi ljudje. Na srečo so to bolj izjeme,ki,denimo,s svojo navide- zno dobrodelnostjo poskušajo promovirati predvsem sebe.Hudo pa je,če to ranljivost izkoriščajo družinski člani. Ne morem in ne morem pozabiti obiska pri prijatelju, ki je tudi na vozičku, ima dobro službo in živi v navidezni harmoniji s svojo Zakaj? Zakaj mladost je takšna, da ne pomisliš nič naprej, kako le droben hip je treba, da na vozičku boš poslej? Da nikdar več na noge stopil ne bom, povedali so mi, da srečen sem lahko, ker živ ostal sem; jokal bi... Bilo hudo mi je nocoj: Zakaj prav jaz, zakaj nesreča? Kako bo vendar zdaj z menoj, le kdo naj meni se posveča? A v tej nesreči nisem sam, spoznanje príšlo je to noč, saj vsi trpeči so z menoj in Bog, ki svojo da pomoč. Ana Uršej življenjsko sopotnico. A ob obisku, še pre- den smo do konca popili kavo, se je izluš- čila neka povsem druga podoba njunega življenja. Ne samo, da je zaradi pohištva večji del stanovanja zanj nedostopen, tudi radijski sprejemnik in pilot za televizor ima- ta svoje stalno mesto tam, kjer za kolega na vozičku nista dosegljiva... Sam si takš- nega življenja ne znam predstavljati. Biti lep, uspešen in dober, kdo si tega ne želi? Biti lep, uspešen in dober-brez vzgoje in glasu srca pa takšni lepoti, uspešnosti in dobroti lahko močno poreže peruti. In namesto ljubkega ptiča s širokimi krili, ki lahko poleti visoko v nebo, se lahko izrodi v ptico, ki na tleh ni prav nič ljubka... Jože Raduha   Obisk iz Evropske zveze V času pred sprejemom Slovenije v Evrop- sko zvezo lahko vsakodnevno slišimo, kaj vse je še potrebno prilagoditi evropski za- konodaji. V tem smislu je bil zadnje dni ok- tobra v Sloveniji eden od direktorjev Evro- pskega invalidskega foruma, g.Trömel,ki se je želel seznaniti z delovanjem invalidskih društev pri nas in o možnostih zaposlova- nja invalidov. Ob tem se je srečal tudi z ministrom za delo,družino in socialne zade- ve Dimovskim ter predstavniki slovenskih invalidskih združenj. Z ministrom sta se po- govarjala o oblikovanju pravnega sistema, ki na različnih družbenih področjih spodbuja vključevanje invalidov Minister mu je predsta vil novi zakon o slo- venskem znakovnem jeziku in druge nasta- jajoče zakone ter mu obljubil, da bo nova slovenska zakonodaja upoštevala individual- ne potrebe invalidov, ki so zelo raznolike. Trömel je pohvalil pri- zadevanja Slovenije in poudaril, da je v vsaki državi potrebno veliko politične volje, če ho- če izpeljati cilje, ki si jih je na teh področjih Solza Solza - danes pekoča, jutri smejoča, vedno topla solza življenja. Včasih boleča, tiho skeleča solza trpljenja. Svetiš se v očeh, v srcu je smeh, oj, solza veselja. Solze tečejo, molčijo, nič ne rečejo. Duši in srcu pomagajo. Marjetka Smrekar zastavila in da je zagotavljanje enakih mož nosti zelo pomembno za kakovostno vklju- čevanje invalidov. Svet Evrope je v oktobru potrdil projekt Mesto, prijazno invalidom, katerega primer je v Sloveniji Ajdovščina,ki vlaga veliko na porov in finančnih sredstev pri odpravlja- nju arhitekturnih in drugih ovir za invalide in starejše ljudi. Iz sporočila za javnost povzel Jože Raduha   Svetovna vas V prejšnji številki Prijatelja ste lahko pre- brali o celodnevnem poletnem srečanju kamniško domžalske skupine Bratstva na Zaplani.Govorili smo o globalizaciji in kaj to pomeni za naše življenje ter vero. Ta tema je bila l.2002 na evropskem kongresu KBBI v Švici ponujena v razmislek vsem v Brat- stvu. Zato o tej temi piše tudi Prijatelj. Globalizacija je pojem,ki ga uporabljamo,ne da bi natančno vedeli, kaj hočemo označiti z njim. Beseda izvira iz angleške besede "global", kar po naše pomeni "svetoven". Globalizacija je torej proces, dogajanje, ki ga je mogoče podobno opazovati kjerkoli na planetu. Danes to velja predvsem za gospodarske povezave, ki temeljijo na ideji liberalnega kapitalizma.Tem gre za to,kako povečati proizvodnjo in izmenjavo ter zni- žati cene. To je temu gospodarskemu sis- temu tudi uspelo,čeprav ima mnoge nega- tivne posledice (revščina, brezposelnost, marginalizacija, nepravičnost do dežel, ki imajo vire energije... ). Toda bolj kot gospodarski vidik je v globa- lizaciji pomembna komunikacija. Nekatere sodobne tehnologije (elektronika informa- tika) so splet svetovnih komunikacij skoraj nepredstavljivo izpopolnile. Svet, pravimo, postaja ena sama vas. Vse se takoj izve. Komunikacijski vidik globalizacije so že da- vno pred sodobnimi globalizacijskimi proce- si poznala verstva. V bistvu so vsa velika svetovna verstva vzorec globalizacije, ne glede na to,da so mnoga verstva ali pripa- dniki verstev ta značaj verstev zlorabila. Danes to zlorabo poimenujemo s pojmom fundamentalizem. Morda je danes največje prednosti globa- lizacije pričakovati na področju kultur. Ne gre samo za izmenjavo različnih kultur, ampak za preprosto načelo, ki ga pozna globalizacija,da je namreč mogoče globali- zirati le to,kar velja tudi za posamezni pri- mer. To je eden od vidikov evropskih inte- gracijskih procesov, ki dajejo velik pomen narodom in manjšinam. Globalizacija ima tako pozitivne kot nega- tivne pomene. Med pozitivnimi smo navedli izmenjavo dobrin, dostopnost dobrin, nižje cene itd... Vendar je treba vedeti, da ta proces poganjajo predvsem denar in razli- čne oblike kapitala.Veliko vprašanje je,kdo Vsakemu dnevu sledi noč in sence se dvigajo iz duše. Skrb,strah in dvomi kot megla legajo name Vsaki noči pa sledi dan in vse naokrog zažari zarja. Že se poraja dan z veselim božičnim oznanilom. (prevod iz Fraternität) nadzira tokove denarja. Pojav mednarod- nega terorizma kaže na to, da denarne tokove nadzirajo tisti,ki se hočejo z globa- lizacijo samo okoristiti. Ker je globalizacija pojem, ki se je pojavil na zahodu in pomeni cvet zahodne kulture,je skoraj samoumev- no,da tokovi denarja živijo na račun zaho- dne kulture. To je najbrž največja grožnja načinu življenja,ki ga pozna zahodni človek Negativne poteze, kot npr. poudarek na materialnih dobrinah, velika odvisnost od trga, preobremenjenost in nenehno tek- movanje so nam že dobro znani. Cerkev mnoge vidike globalizacije že dolgo uporablja. Prav tako pozna in uporablja skoraj vsa tehnološka sredstva sodobne globalizacije zlasti na področju komunika- cije (internet, enakovrednost jezikov,sred- stva obveščanja, inkulturacija...). Obenem pa zavzema stališča do tistih vidikov glo- balizacije, ki siromašijo blagor in ustvarjajo obrobne skupine ali celo pozabljajo na cele kontinente. Mnogi danes priznavajo, da v prihodnosti ne bo mogoče opredeliti nobenega pome- mbnega svetovnega procesa,če ga člove- štvo ne bo gledalo z vidika Afrike. Afriški kontinent najbolj dramatično ponazarja ti- sti vidik globalizacije,ki prinaša korist samo bogatim. Ko govorimo o položaju različnih družbenih skupin in globalizaciji,se prestrašimo vpra- šanja, kaj od nje pričakujejo bolni in revni. Najbolj dramatičen podatek nudijo nekate- re afriške države, ki jih bo v prihodnjih de- setletjih najbrž izčrpal AIDS. Toda usoda podsaharskih ljudstev v Afriki je le vzorec tega, kaj se v globalizaciji dogaja z obrob- nimi skupinami, ki jih je nekatere že ustva- rila sama globalizacija. Bolniki nosijo težje breme in ga tudi teže prenašajo, saj večinoma ne uživajo ugod- nosti teh svetovnih procesov.Zdravila npr. postajajo nedostopna,ker so predraga,če- prav bi jih tehnološki procesi lahko pocenili Toda če bi hoteli to, bi se odpovedali do- bičku: zato se odpovedo človeku, ki zanje ni več koristen. Vprašanje je, kako se lahko vključimo v proces globalizacije tisti, ki nas danes ta proces potiska na dno. Gotovo se ne mo- remo kosati z gospodarskimi vidiki teh do- gajanj, lahko pa oblikujemo tiste vidike, ki globalizacijo merijo s človeškimi merili. Prav z vključevanjem tistih, ki nimajo (nimamo) koristi, je mogoče odkrivati novo kvaliteto teh procesov. Ni mogoče pričakovati,da se bo globalizacija spremenila sama od sebe. Globalizacija je v nekem pogledu izrecno vabilo vsem, da sodelujemo in damo svoj prispevek.Kakšen bi lahko bil? Lahko bi go- vorili o čisto določenih rečeh: npr. o med- sebojni pomoči trpečih oz. vseh tistih, ki morda mislimo, da pomoč samo potrebuje- mo. Kdor pozna evangelij, se bo spomnil blagrov. Darinka Slanovec Δ na kazalo domov na vrh Δ LJUDJE S POSEBNIMI POTREBAMI V SVOJEM OKOLJU Med belimi rjuhami Topli jesenski sončni žarki me nežno boža- jo, vabijo me ven, v naravo, med mokro rumenorjavo odpadlo listje. Nad bukvami in hrasti,ki izgubljajo svojo bogato obleko, se pne modrina neba,katero preletavajo ptice Prav one nam bodo lepšale s svojim obis- kom in žvrgolenjem dolge, mrzle in včasih turobne zimske dni. Rojevajo se spomini. Previdno trgam paj- kovo mrežo, ki jo je spletel čez grenke in radostne trenutke. Dopoldnevi so mi med vrvežem sester in zdravnikov hitro minevali. Ob popoldnevih pa smo se z bolnicami v pogovorih dotikale vsega, samo vere in obiska duhovnika ne. Temu sem se čudila. Sama sem poskušala speljati pogovor v te vode,žal brez uspeha Zato sem opustila to namero in čakala, da me bo obiskal prijatelj duhovnik in mi pri- nesel sv. obhajilo - moč, voljo, okrepčilo... Ni mi obljubil obiska, a prihajal je večer za večerom in prinašal Jezusov mir med nas. Ni se izgovarjal na delo, saj vem,da ga ima Voščilo ob novem letu Staro leto, polna knjiga zaprta tu leži. Trenutki hudi, dogodki lepi, so v zgodovino šli. Naj novo leto vsem prinese mir, da bi lačni kruh imeli, bolni manj trpeli in ljudje med seboj se razumeli. Naj Božji blagoslov povsod rosi, da bi vsi pogumno skoz življenje šli. Zalka Strah preveč. S svojo tiho in nevsiljivo navzoč- nostjo je v nas dramil prav tisto, o čemer se nismo mogle pogovarjati. Potrebovale smo njegov topel in nežen stisk roke, skr- bno izbrano podobico, komaj slišno izreče- no željo za lahko noč... Ko smo ostale same, pa se je vsulo iz grl vse tisto, kar je bilo morda dolgo skrito globoko v srcih: "Tudi jaz sem tiho molila z vama... jaz nisem verna,podobica pa mi bo drag spomin... pa vsak večer vas obisku- je... od kod pa je ta gospod župnik... naš pa ni tak..." Prišel je čas, ko so me odpustili iz bolnišni- ce. Z nekaterimi 'sotrpinkami' se še slišimo po telefonu in prav rade obujamo spomine na tiste prijetne večere. Doma je najlepše. Vsako dopoldne mi pomagajo vstati iz top- le postelje patronažne sestre. To so dobre žene in matere,ki so z vsem srcem predane svojemu poklicu. Prižigajo mi lučko upanja v preprostih vsakdanjih stvareh. Počasi stopamo v čas pričakovanja. Sebi in vam želim, da bi ta čas vzeli resno in da bi bil Marijin "zgodi se" navzoč v naših srcih ob negotovih trenutkih. Ljubica   Kako se vlečejo te ure... Na Kliničnem centru čakam na transfuzijo. Zaradi slabe krvi sem po operaciji na desni roki dvakrat omedlela. Zdravnik je nato določil,naj dobim dve enoti krvi. Sedaj ča- kam... Kako se vlečejo te ure, saj se niko- mur ne mudi v teh dopustniških dneh... Sestre in čistilke urejajo prazne sobe za nove paciente. Ko pogledam skozi okno, vidim sončen dan in po radijskih napovedih tudi vroč.Tu v sobi je prijetno hladno. Pre- listavam Prijatelja in še kaj ponovno pre- berem. Za dalj časa se ustavim na zadnji strani in berem molitev, ki je kot napisana zame. Zaradi dolgotrajnega vnetja na desnem palcu so mi odrezali prvi členek. Zaradi suma na melanom je zdravnik rekel: "Bolje palec kot glava." Močno upam in molim, da bo sedaj v redu. Prosim še vas za spomin v molitvi. Sedaj pišem bolj počasi in seveda grdo. Upam,da bo bolje Prisrčno vas pozdravljam in želim vse dobro. Prilagam vrstice, ki sem jih zapisala v čakalnici pri zdravniku. Mizica, klopi in vse polno ljudi, na obrazih bolezni sledi, vsak ima svoje skrbi, ki jih v pogovoru z drugimi deli. Nestrpni pogledi na uro, v vrata uprti pogledi, le kdaj bodo klicali pravo - moje - ime... Minute minevajo počasi, včasih tišina objame ljudi, le nemiren korak sem in tja drsi... Sestra pokliče ime, nekdo si oddahne - končno, hvala Bogu! In stopi za njo. bralka   Moja novoletna želja Staro leto se izteka, bliža se novo. Če po- gledam nazaj, to leto ni bilo tako slabo za mene, čeprav bi želela kaj več in boljšega. Ni daleč ne božič ne novo leto. Komaj ča- kam božično-novoletne počitnice. Oh,spet bom doma! Rada bi preživela te lepe praz- nike v miru in razumevanju. V pričakovanju novega leta imamo vsi polno želja in novih načrtov. Tudi jaz imam veliko željo. Če bi bila moja želja zares uresničljiva, bi si za- želela,da bi lahko hodila. Če bi shodila,mis- lim, da se sploh ne bi več ustavila. Hodila bi in hodila do onemoglosti, dokler me ne bi tako zelo bolele noge, da bi se morala usesti. Joj, kako srečna bi bila tudi moja družina! Tega sploh ne morem z besedami povedati Šla bi vsepovsod, kamor sedaj ne zmorem. Ta želja se bo verjetno iz leta v leto po- navljala in bo za vedno ostala samo želja. Vem,kakšna sem,zato poskušam biti srečna tudi takšna. Srečo pa imam tudi z dobrimi starši. Nada Topolovec literarno-novinarski krožek, Center za usposab. invalidnih otrok JPV Vipava Δ na kazalo nadaljev. rubrike Δ

LJUDJE S POSEBNIMI POTREBAMI V SVOJEM OKOLJU (nadaljevanje) začetek Moje peš romanje na Brezje Na zadnjo soboto v septembru je vsako leto župnijsko peš romanje k Mariji Pomagaj na Brezje. Žirovski farani se zberejo pred cerkvijo svetega Martina. Letos sem se jim pridružila tudi sama. Z avtobusom smo se odpeljali do vasice Javorje nad Poljanami. Tu smo si oprtali nahrbtnike in začeli peša čiti. Pot nas je vodila v Selca, nato skozi gozd in mimo Krope. Prvi počitek smo imeli pri križu. Začeli smo z jutranjo molitvijo, potem pa se okrepčali z jedačo in pijačo. Med potjo smo sem in tja pobrali kakšno hruško s tal... Bila sem presenečena, saj nisem vedela,da je pot tako lepo speljana. Prišli smo na Jamnik, od koder se je že vi- dela cerkev Marije Pomagaj. Z nami sta bila tudi naša duhovnika. Med nami so bili tudi otroci in starejši. Zase naj zapišem, da nisem tako pri močeh, kot je večina ljudi.Do konca nisem verjela,da bom res zmogla priti peš na Brezje. Okrog sebe sem imela polno tistih, ki so me spodbujali. Ura se je bližala peti popoldne, ko smo prispeli na cilj. Ob sedmi uri zvečer je bila sveta maša.Zahvalila sem se Mariji za sre- čno pot,ki sem jo prepešačila in za zdravje vseh župljanov. Šele sedaj verjamem, da res ni bilo tako težko,kot sem si predstav- ljala. Drugo leto pojdem spet z vami, če bom le zdrava. Ta pot mi bo ostala še dol- go v lepem spominu. Nada Stanonik, Žiri Postaja Vse nežnosti so oblebdele v zraku. Vlak je odpeljal s perona ... midva sva ostala na njem ... vsak na svoji strani ... Si že kdaj razmišljal, kako bi bilo plavati na oblaku ... poljubljati sonce, ali vsaj drobiti smeh med prsti? Si že kdaj razmišljal, kako bi bilo živeti v steklenem kozarcu, kot kisla kumarica ... Si se že kdaj vprašal, zakaj ne vlagamo poljubov za ozimnico, da nas ne bi zeblo v samotnih zimskih večerih ... Eva Primožič (zbirka Gladina, Mohor. družba Celje, 2003) Δ na kazalo domov na vrh Δ USTVARJALNI KOTIČEK Pogled skozi okno Dragi prijatelji,lepo pozdravljeni na straneh ustvarjalnega kotička! Hladen veter, dež in megla so nas pregnali v toplo zakurjene sobe in za peč, k raznim jesenskim in zimskim opravilom, ki so prije- tna in vabijo k druženju. Ličkanje koruze, luščenje fižola, priprava drv in stelje, peka kostanja ... Pridelki, ki so preživeli poletno sušo, so že v kaščah in shrambah. Veselje nad darovi narave in prizadevanju človeš- kih rok kličejo k zahvali Stvarniku, ki nam jih je kljub nevšečnostim in stiskam obilno podaril. Kako pa mi, z našim pogledom skozi okno? Zabava nas ples živobarvnih listov, ki se spuščajo proti zemlji k počitku. Žvrgolenje ptic, ki se pripravljajo na mrzle dni. Če se nam bo pogled ustavil na kakšnem orehu, nas lahko v smeh spravijo veverice, pridne nabiralke zimskih zalog, ki jim skrbno delo postaja igra. Sivi koprenasti oblaki nam zakrivajo sonce, ki se komaj kdaj pokaže, a takrat jesenske barve zaživijo v vsej svoji lepoti.Zdi se,kot da gozdovi in travniki ponovno vzcvetijo. V skladno razkošnih barvah se bohotijo, pa ne samo na Krasu, kjer kraljuje ruj v svo- jem škrlatu. Od sivih in skoraj belih gora do morja, ki se lesketa v prešerni modrini do vzhoda, ki ga prevzame nežna jutranja svetloba in hladen mrak na zahodu.Povsod je jesen, polna, bogata, težko pričakovana ki za seboj pelje voz mrzlih, a lepih zimskih dni. Ko bo veter raznesel še zadnje listje in bodo na travnikih drgetale najbolj trdne in uporne bilke, se bodo v ptičjih krmilnicah prerivali debelo našopirjeni ptiči. Zadišalo bo po snegu.Začel se bo advent,ki s seboj nosi veliko pričakovanje.V tem času naj ne bodo naše oči usmerjene samo skozi okno, ali v blesteče in prazne okraske, zazrimo se vase, skozi okno svoje duše. Pripravimo vse potrebno in poskrbimo, da bo novoro- jeni našel topel dom v našem srcu. Tina Rot Δ na kazalo domov na vrh Δ ČRTICA Kamen z gore Iz življenja odraščajočih, a lahko preberejo tudi že odrasli. (17) Tipka Priljubljena zabava v razredu so bili listki s karikaturami učiteljev in učiteljic.Skrivaj so potovali od klopi do klopi in pri vsakem po- stanku povzročili prikrit smeh.Kdo je avtor, so vedeli vsi, razen profesorja ali profeso- rice. Ni šlo za hudobijo, ampak za prega- njanje dolgčasa med poukom, hkrati pa za dokazovanje risarskih spretnosti enega od sošolcev,ki se je odlikoval tudi po duhovito sti in smislu za opazovanje. Kljub opozorilu Franje o džungelskem obnašanju so ga za- srbeli prsti in namesto,da bi pozorno poslu- šal razlago iz biologije, je risal karikaturice na temo videza profesoric in profesorjev ter sošolk in sošolcev,pa tudi filmskih igralk Najprej si je privoščil nič hudega slutečo profesorico pri tabli. Ker je nedavno razla- gala Darwinov razvojni nauk, jo je upodobil kot prikupno opico z njenim obrazom. So- šolec je karikaturo opremil še s 'formulo'. (2+1 : 3-1 : 4-1) x 2/3,kar naj bi pomenilo da je profesorica 'zgrajena' v pravilnem ženskem razmerju, le da je vse za tretjino pomanjšano. Res je bila prijetne, a drobne postave. Listek je začel potovati in pov- zročati predvidene učinke, on pa si je že privoščil nepriljubljenega profesorja, ki ga je upodobil kot žabjega kraljeviča z obilnim trebuhom in krono, čepečega na 'podnu'. Risba res pove toliko kot tisoč besed, ka- rikatura pa sploh. Listki so se vrstili in ura je zelo hitro minila. V naslednjem odmoru so nadaljevali pogo- vor. "Jaz mislim, da videz sploh ni tako po- memben, tudi če nimaš tipičnih moških ali ženskih potez in pravih mer. Pomembno je le, da imaš prave lastnosti; moške ali žen- ske" je Menči previdno dejala sošolkam. "In kakšne so prave ženske in prave moš- ke lastnosti" jo je takoj energično vprašala Katjuša. Menči se je zmedla in neprepričlji- vo dejala: "Moški morajo biti bolj odločni in pogumni ..." Sprožila je živahno razpravo. Takoj se je slišalo: "Moja mama je veliko bolj odločna kot oče. On vedno nekaj menca, mama pa se zlahka in hitro odloči. Velikokrat se zaradi tega skregata." "Pri nas pa o vsem odloča ati. Vse je po njegovem.Če mami kdaj protestira,jo takoj zabije: 'Tiho bodi! Ko boš zaslužila toliko kot jaz, bo po tvoje.' Včasih se mi zdi, da je mami samo služkinja pri hiši," je komen- tirala druga sošolka. Kljub različnim izkušnjam glede odločnosti njihovih očetov in mater so se kar strinjali, da mora pravi moški biti odločen,prav tako pa pogumen.Mevže in strahopetca ne ma- ra nobena. Od deklet in žensk nasploh se ne pričakuje toliko odločnosti in poguma. Ena od sošolk je bila drugačnega mnenja: "Ne, to sploh ni pomembno, koliko je odlo- čen. Pomembno je le, da je zabaven." Ta- koj je sprožila vprašanje, če ima že fanta, da to ve.Nekaj simpatij na šoli je bilo očit- nih. Ona se ni zmedla in je nadaljevala: "Poročila se bom s fantom, ki me bo znal zabavati. Kaj ti pomaga dolgočasen boga- taš ali odločen grobijan?" Neverjetno, kak- šno mnenje za tako mlado dekle. "Veš kaj, če samo govori, pa že ni dobro. Fant mora znati poslušati. Jaz se bom po- ročila s takim, ki me bo samo poslušal. Saj bom jaz govorila," se je zasmejala Sandra. "Razen da mi pove kakšno dobro šalo,to že Drugače naj bo kar tiho in me posluša." "Poroči se s kasetofonom," se ji je posme- hnil 'direktorček'. "Ko boš hotela, da te posluša, vključi tipko za snemanje, ko boš hotela, da govori, pa tipko Play (igraj)." Seveda je sledil vsesplošen smeh. "Ti pa se poroči s pralnim strojem," mu ni ostala dolžna Sandra."Pritisnil boš na tipko pa ti bo opral." "Raje bi imel robota, ki zna tudi kuhati in pospravljati," se je odrezal sošolec. "Kdo ti bo pa otroke previjal in pestoval," je Sandra nadaljevala dvoboj. "Služkinja," je gladko odvrnil 'direktorček', "dovolj bom zaslužil,da si jo bom lahko pri- voščil. S teboj bi se morda poročil, ker si zabavna in še kar lepa. Odvisno, koliko bi zaslužila." "Slab direktor,če mora žena hoditi v službo Raje bom vzela takšnega, da bom lahko samo po trgovinah hodila in mi ne bo treba v službo," ga je zavrnila Sandra. "Moja mama je veliko let hodila v službo. Še sedaj je v službi, samo da dela pri oče- tu v pisarni," se je razhudil 'direktorček'. "Zato pa imamo toliko." "Seveda imate,ko pa izkoriščate ljudi. Kak- šne plače pa imajo delavci pri vas? Da vas le ni sram" je nenadoma v frontalen napad prešla Katjuša. "Nič nas ni sram. Moški mora znati zaslužiti in moj oče to zna in tudi jaz bom znal," je odločno pribil sicer razvajeni 'direktorček'. "Vodil bom očetovo tovarno ali pa ustano- vil svojo." Potem je vabeče dejal Katjuši, ki mu je vedno bila všeč: "Midva bi krasno sodelovala. Ti si zelo odločna in lepa. Lah- ko bi bila moja namestnica v tovarni ali pa bi vodila prodajo.Takoj bi te vzel v službo" "Ali se ne boš poročil z njo? Ali ti ni všeč?" se je vmešala Sandra ob splošnem smehu in jeznem pogledu Katjuše. Preden je ta kaj rekla, je 'direktorček' odvrnil: "Bom, če me bo marala in se ne bo raje poročila s kakšnim lepim revežem ali mevžo." "Če se bom poročila, se bom s kakšnim bo- gatim športnikom," ga je zavrnila Katjuša. "Ne bom čepela v vaši tovarni, ampak bom potovala po svetu in uživala življenje. Meni so všeč športniki, ne pa taki počasni debeluhi,kot si ti. Moški mora biti športnik. Zdrav duh v zdravem telesu!" "S športnikom se pa že ne bi poročila," je takoj dejala druga sošolka. "Nikoli ga ni doma, ves je prepojen s kemikalijami, ko konča kariero, pa ima vse sklepe obrablje- ne,da komaj hodi in lahko samo še poseda za šankom svojega bifeja. Saj drugega niti ne zna. Športniki sploh niso zdravi." "Kdo pa je po tvoje zdrav? 'Zdrav kmečki fant',kajne?Se boš mar poročila na kmete?" je nekoliko užaljeno protestirala Katjuša. "Morda. Danes je življenje na kmetih čisto drugačno kot nekoč. Imaš avto,računalnik greš na dopust, na koncerte, kot v drugih poklicih... Država te podpira. Morda, če bom srečala takega, ki mi bo všeč." "Všeč, všeč... Meni je marsikdo všeč, pa se zato še ne bi poročila z njim. Sploh ne vem, če se bom poročila." "Potem pa pojdi za nuno, če se ne misliš poročiti." "Jaz pa nuna? Si zmešana. Saj sploh ne ho dim v cerkev. Mati Terezija pa tudi nisem in ne mislim biti. Samo enkrat se živi." "In kaj te tako moti pri fantih, da se ne bi poročila?" "Nihče mi ne bo ukazoval, kako naj živim in kaj naj delam.Hočem biti samostojna.Takoj ko se poročiš, je tega konec." "Ali ni lepo, če imaš koga, ki mu lahko vse zaupaš in se z njim vse pogovoriš. Jaz si sploh ne predstavljam življenja drugače, kot da se bom poročila. Upam, da bom do- bila razumevajočega moža.Saj ni pomemb- no,če je bogat. Samo,da mu lahko zaupaš" je vztrajala sošolka. "... in ti je zvest in ga lahko oviješ okoli prsta. Daj, daj,daj... Kje boš pa danes do- bila takšnega fanta. So že izumrli." Da pogovor ne bi zastal, se je Sandra vta- knila še v Menči:"S kakšnim fantom se boš pa ti poročila, Menči?" "O tem pa res še ne razmišljam.Najprej šo- la! Kje je še matura, pa diploma, kaj šele poroka." "Ampak neko mnenje pa že imaš o tem, s kakšnim tipom bi se poročila in s kakšnim ne. Ali mora biti lep?" je silila vanjo. "Ne,to ni pomembno,oziroma ni najpomem- bnejše." "Ali mora biti pameten?" "Kako to misliš - pameten?" "Povej, koliko mora imeti inteligenčni kvo- cient? Sto petdeset ne vem, če bo dovolj zate. Fant mora biti vsaj toliko pameten kot dekle." "Zakaj bi moral biti bolj pameten?" so takoj zamrmrali sošolci, Sandra pa je nadaljeva- la: "Naprej, Menči, kaj se ti zdi še pomem- bno?" "To, da ni alkoholik ali ženskar..." "Kaj pa da hodi v cerkev? Pri vas vendar hodite v cerkev?" "Lepo bi bilo, če bi hodil." "Ni pa to pogoj ..." "Ne vem,ne razmišljam še o tem,če ti pra- vim..." "Kaj da ne razmišljaš! Ti vedno nekaj raz- mišljaš, saj te vidim," je vztrajala Sandra in zaključila: "Skratka, midve se strinjava. Moški mora biti odločen,pogumen, pameten podjeten, lep, zabaven, zdrav, športen, razumevajoč, mora znati poslušati, mora pomagati ženi,ne sme pa biti alkoholik, ba- bjek, mevža, strahopetec... Fantje, glejte, da boste takšni, drugače ne bo nič." V. S. (se nadaljuje) Δ na kazalo domov na vrh Δ SPOZNAJMO Mož s čutečim srcem Nedaleč od Pece,v varstvu kralja Matjaža na Koroškem, počiva na pliberškem pokopališču velik Slo- venec, katoliški duhovnik, publicist,urednik in Maistrov borec za priključitev Prekmurja k Jugoslaviji po prvi svetovni vojni - Jožef Godina. Rodil se je 12. marca 1898 v Dolnji Bistrici v Prekmurju. Dne 29. junija 1925 leta je bil v ljubljanski stolnici posvečen v duhovnika Misijonske družbe sv. Vincencija Pavelske- ga. Bil je urednik misijonskih listov in kole- darjev ter ravnatelj Misijonske tiskarne v Grobljah pri Domžalah. Od leta 1938 je bil duhovnik ljubljanske škofije. Leta 1941 so ga Nemci z drugimi slovenskimi duhovniki izgnali z Jesenic.Umaknil se je v italijansko okupirano Ljubljano, od tam pa leta 1943 v Rim in leta 1948 v ZDA. Zaradi znanja je- zikov je bil dušni pastir med Slovenci, Ma- džari in Italijani. V Clevelandu je ustanovil Slovensko sobotno šolo, Marijino legijo in Oltarno društvo, vodil slovensko pisarno, izdajal in tiskal Ozare,družinski list za ame- riške Slovence, ter pisal v Ameriško domo- vino in mesečnik ter koledar Ave Maria. Po upokojitvi se je preselil v Baragovo deželo in v Marquettu pomagal pri zbiranju gradi- va za beatifikacijo našega velikega misijo- narja, škofa Friderika Barago. Leta 1969 je prišel na Avstrijsko Koroško. Dne 16. januarja 1986 je umrl v Gradcu. Počiva v duhovniškem grobu v Pliberku. Na nagrobniku so vklesane besede: "Tu Es Sacerdos in Aeternum" (Ti si duhovnik na veke). V okviru Svetovnega slovenskega kongre- sa in Slovenske konference je bil 10. maja 2003 v Murski Soboti Dan duhovnosti in kulture v spomin na Jožefa Godino, ki se je že kot dijak, prostovoljec, ob boku gene- rala Rudolfa Maistra, boril za priključitev Prekmurja. Z veseljem sva sprejeli vabilo na ta Dan, tembolj, ker so bile štiri sestrične Jožefa Godine naše sosestre-usmiljenke, on pa je že od mladosti rad prihajal na obiske k njim V soboto dopoldne sva se udeležili z več slovenskimi redovnicami iz domovine in tu- jine slovesne svete maše za Jožefa Godina in njegove soborce v cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti. Somaševalo je enajst du- hovnikov iz Slovenije. Bogoslužje je vodil sorodnik in sobrat dr. Karel Bedernjak. Do- mači cerkveni pevski zbor pod vodstvom maestra Marjana Potočnika je ob mogoč- nem orglanju Händlove Aleluje dal Dnevu duhovnosti in kulture pečat velikonočnega slavja. Po skupnem svečanem kosilu,pripravljenem po receptih prekmurskih babic,in začetnem petju Očenaša v hotelu Diana smo si ogle- dali Pokrajinski muzej v soboški graščini in tako spoznali utrip življenja na tem slo- venskem ozemlju, ki je bilo šele leta 1919 z velikimi žrtvami priključeno k matični do- movini. Popoldne smo prisostvovali kulturnemu pro gramu v grajski dvorani.Simpozij v malem o Jožefu Godini so z recitacijami v prekmur- skem narečju in prekmurski narodni noši spremljali dijaka Gimnazije Murska Sobota, operna solistka Andreja Zakonjšek in prof. Peter Napret na citrah. Nastopajoči, med katerimi so bili tudi so- bratje in člani Svetovnega slovenskega kongresa,so nas popeljali v Godinov čas in nam približali tega velikega Slovenca,gradi telja Slovenskega dóma, domá in po svetu po duhovni, zgodovinski in kulturni strani,s čimer so obogatili tudi naš čas. Prireditev je bila povezana z odprtjem razstave o njegovem življenju in delu, kjer smo prislu- hnili njegovi govorjeni besedi. Najino pozornost na prireditvi je še posebej pritegnil prispevek Jožeta Kopeiniga - Tinj- skega (zaradi bolezni odsotnega): Spomini iz Avstrijske Koroške,ki ga je prebrala pro- vincialka šolskih sester iz Celovca,s.Regina Tolmayer: "... Jožef Godina se je leta 1969 iz ZDA vrnil v Evropo in se naselil v Pliberku na Koroškem. Tu je prevzel službo hišnega duhovnika v bolniškem domu Caritas, ki ga vodijo šolske sestre. Bolnice so našle v njem velikega moža s čutečim srcem. Nji- hovo grenko usodo jim je skušal lajšati kot duhovnik pri oltarju, kot pridigar in spove- dnik, pa tudi kot spreten šofer, ki jim je bil vedno na razpolago,da jih popelje v Celo- vec ali v domači kraj k njihovim sorodni- kom na kratek obisk. Svojo hvaležnost so mu pokazale posebno na dan zlate maše in pozneje še biserne maše, ko so se z njim veselile,kakor se veselijo otroci ob prazniku dobrega očeta..." Jožef Godina se na zlatomašni podobici kar v štirih jezikih priporoča v molitev. Izpolni- mo mu to željo. Usmiljenki:s.Metka Tušar in s.Anica Kruhar Δ na kazalo domov na vrh Δ ŽELIM SI PRIJATELJA Tudi danes vam pošiljam Lepo vas pozdravljam in se zahvaljujem za objavo moje pesmi o naši lurški Mariji v drugi številki revije Prijatelj. Sama brez tuje pomoči in bergel ne morem nikamor. Zato pa doma zmolim veliko rožnih vencev ki jih darujem za vse bolnike, novomašnike duhovne in redovne poklice ter za razne potrebe po svetu. Veliko razmišljam in tudi kaj napišem. Tudi danes vam pošiljam eno svojih molitev. Nežka Jordan Vaša pesem (molitev) bo zelo primerna za objavo ob naslednjem prazniku Marijinega vnebovzetja. Večkrat nam kdo,ki zelo lepo in močno doživlja praznike (veliko noč, bo- žič, svetovni dan bolnikov, Marijine praz- nike), pošlje lepo razmišljanje, molitev ali pesem. V Prijatelju pa nič ... Bodite brez skrbi. Zelo se razveselimo takšnih tekstov, vendar počakajo, da se leto obrne in po- tem pride objava ter presenečenje za do- pisnika. Vsaj tako upamo. Včasih pa takšni sestavki zelo lepo dopolnijo strani s kakš- nim daljšim razmišljanjem. Zato so naša 'zlata rezerva'. Čeprav, kot pišete, brez bergel in pomoči ne morete več nikamor, pa potuje vaš dopis, predvsem pa vaša molitev. Bog naj usliši to vašo molitev in hvala za dopis!   Skupaj molimo in romamo Lepo pozdravljeni vsi zdravi in bolni, ki be- rete Prijatelja! Zelo sem hvaležna, da sem bila povabljena k zahvalni maši ob romanju Bratstva v mariborsko stolnico, ko smo se srečali pri oltarju ob Jezusu in Mariji ter na Slomškovem grobu. Prosim vas, če bi bilo mogoče še kdaj organizirati podobno sre- čanje v drugem kraju. Hvaležna sem tudi, da v oktobru na radiu Ognjišče vsak večer molijo rožni venec. Letos smo še prav po- sebej molili za sv. očeta, ki je praznoval petindvajset letnico svoje papeške službe. Lepo je moliti skupaj z drugimi, čeprav si sam v svoji sobici v domu upokojencev. V molitvi smo vsi eno. Z vso hvaležnostjo se romarjev in vseh, s katerimi s pomočjo radia Ognjišče skupaj molimo, spominjam v molitvi. Marija Verdev, Maribor Večina oddaj na radiu je takšnih, da v gla- vnem poslušamo. Molitev po radiu pa nas pritegne in lahko tudi sami sodelujemo ter se v duhu povežemo z vsemi, ki tisti hip tudi molijo; tako s sestrami in duhovnikom v kakšni hišni kapeli kot z drugimi bolniki, invalidi, ostarelimi, pa tudi zdravimi, ki tudi molijo. Kako zanimivo bi bilo videti vse te molivce:klečeče sestre v kapeli,hkrati bol- nico na bolniški postelji na svojem domu, drugo v sobici doma upokojencev, tretjega v bolnišnici, vmes pa kakšnega šoferja za volanom ... Naš duh potuje, potem pa se potopi v skrivnosti,ki jih izgovarjamo in pre mišljujemo ter se tako združujemo z Jezu- som in Marijo. Lepo pa je tudi zares poro- mati. Bog daj, da bi se tudi v novem letu mogli srečati na kakšnem lepem romanju. Hvala za vaše molitve in tudi za te vrstice! Psalm 8 Našla je domovanje v moji duši - bolečina. Pestujem jo vsak dan. Kako dolgo še? Očisti me, prosim, in vedno Ti bom prepevala hvalnice. Slavica Štirn zbirka Psalmi, Mohor. družba Celje, 2003 Na pamet Zopet ste me obiskali po mojem zvestem listu Prijatelj, kar mi v osamljenosti veliko pomeni, saj ga tolikokrat preberem,da sko- raj vse znam že na pamet. Kako rada sem sodelovala z vami, sedaj pa ne morem več zbrati misli in tudi roke me več ne ubogajo Moje edino delo sta molitev ter branje Pri- jatelja, Družine in Ognjišča.Moj svet je so- ba in postelja, pa radio Ognjišče, kjer sem pri maši in poslušam Božjo besedo.To je za bolnike neprecenljiva sreča,ki smo je dele- žni v svoji osamljenosti. Vsem sodelavcem sem iskreno hvaležna, ko se trudite, da je naš list tako lep. Koderkoli hodite, sem v mislih z vami in se z vami v mislih pogovar- jam. Prisrčno vse pozdravlja prijateljica Hribarjeva, Žužemberk Še vedno sodelujete, draga gospa Hribar- jeva, celo z dopisom, tudi če ga napišejo dobre roke domačih. To, da kdo dvakrat prebere kakšen članek, se večkrat zgodi. Tako včasih slišim. Da pa bi kdo kakšen odlomek Prijatelja ali drugih verskih časo- pisov znal kar na pamet,pa je nekaj komaj verjetnega. Ampak vam verjamem. To je tudi v tolažbo,saj mnogi izvodi Prijatelja po cerkvah ostanejo nedotaknjeni in nepre- brani, je pa vsaj vaš in še kakšen izvod prebran večkrat, da se to malo uravna. Iz srca vam želim, da bi vam tudi v novem letu Prijatelj, pa tudi drug verski tisk in ra- dio Ognjišče bili v oporo in veselje.   Bogat s slikami S pismom vas obiščem.Oglašam se vam po dolgem, dolgem času. Zahvaljujem se za revijo Prijatelj. Duhovno bogat je in lep zaradi slik. Vse je tako lepo branje. Vesela sem, ko ga dobim, saj mi je v pomoč in tolažbo na moji življenjski poti v večnost. Bogu hvala in Bog plačaj za žrtve, ko ga sestavljate! Rada molim. Vsak dan zmolim vse tri dele rožnega venca,v četrtek pa še novega. Stopila sem v enaindevetdeseto leto. Rada še živim, molim, delam in trpim. Srečno še naprej! Bog z vami in Marija! Angelca Knap, Želimlje Po novem,draga Angelca,bomo morali reči: "Vse štiri dele rožnega venca" ali preprosto kar: "Vse dele rožnega venca." Prav je, da se novi - svetli- del udomači tudi v našem izražanju in pogovarjanju. Kako lepo se sli- ši: "Rada molim." Moški, tako tudi urednik, v glavnem ne molimo tako radi, čeprav se zavedamo pomena molitve. Če je Prijatelj duhovno bogat in lep, je tak tudi in pred- vsem zaradi bogastva v dopisih številnih bralcev in bralk, nekaj pa tudi zaradi slik, saj vsaka slika pove toliko kot tisoč besed kot pravi pregovor. Naj bodo vaše besede ob zaključku starega in začetku novega leta v veselje in spodbudo dopisnikom in rednim sodelavcem, čeprav domnevam, da bodo zopet izzvale kakšen komentar o samohvali... Δ na kazalo domov na vrh Δ TAKO ODHAJAJO Gospod je dober in usmiljen November je zame tisti mesec, ki je v mo- jem življenju postavil največ mejnikov.Eden od njih je tudi 15. november, ko mi je Bog podaril drugi rojstni dan. Pred mnogimi leti sem preživela usodni skok v vodo, a ven- dar kljub težkim posledicam še vedno rada živim. In zakaj to pišem? Ker sem bila na- govorjena, da opišem naše srečanje na Žalah, ko smo se 15. novembra 2003 zbrali pri sveti maši, da bi obudili spomin na so- rodnike, dobrotnike in vse tiste prijatelje, ki so že v večnosti. S prižigom svečke in kratko molitvijo smo postali ob grobu Mar- jete in Mare Kresnik ter se spomnili tudi s. Mihelangele,mame Cerarjeve in vseh drugih ki jih ni več med nami, zlasti pa še tistih,ki so se poslovili v zadnjem letu. Mašnik, g. Toni Burja, nas je s pomenljivimi besedami opomnil,da bomo odgovarjali,če smo dovolj ljubili. Ne zmore vsak reči: "Jezus, ljubim te," ampak le tisti, ki že v tem življenju pomaga bližnjemu. Ker ne vemo ne dneva ne ure, kdaj bomo na vrsti, je lepo, da se ob oltarju zahvalimo, priporočimo in drug drugemu podarimo nekaj svojega časa. Naj bo v življenju prijateljev vedno toliko moči in ljubezni! Presenečenje za naju z možem je bilo, da so se tega srečanja, ki je bilo posvečeno spominu na umrle, udeležili tudi mladi sodelavci. V času, ko se po javnih občilih slavita le mladost in zdravje, je to resnična redkost. Tatjana Žužek Tvojim vernim,Gospod,se življenje spremeni ne pa uniči. Ko s smrtjo razpade šotor našega bivanja na zemlji, nam je že pripravljeno večno bivališče v nebesih. (Iz hvalospeva Pri mašah za rajne) Dan pred malim šmarnom se je poslovila od nas Slavica Nartnik iz Polhovega Gradca. Kar nekaj zadnjih let je bivala v Domu sla- bovidnih v Škofji Loki. V tem času so bili naši stiki redkejši, povezani pa smo ven- darle bili preko pisane besede in molitve. Prej smo z njo preživeli veliko prijetnih tre- nutkov ob morju in na mnogih srečanjih. Ni mogla občudovati lepoto stvarstva, zdaj pa so se njene oči odprle in uzrle Lepoto v vsej polnosti. Devetnajstega septembra smo se na viškem pokopališču poslavljali od Peklenkove mame. Kljub bolečini, ki spremlja vsako tako odhajanje, je to slovo izvenelo kot slavospev in zahvala. Nekaj vstajenjskega se je čutilo. Peklenkova mama, kot smo jo vedno imenovali, je bila zares mama s top- lino in dobroto v očeh, besedah, dejanju in v srcu. Bila je dobra kot kruh,ki se razdaja in druge hrani. To je več kot petdeset let doživljal sin Franci ob njeni negi, domači in vsi, ki smo se srečevali z njo. In ni nas bilo malo. To je pričala množica, ki se je zbrala ob slovesu. Bogu hvala,da smo jo smeli poznati,in ma- mi hvala, da nas je imela tako rada. Spre- mlja me misel, da bomo nekoč tudi mi tam zgoraj, uzrli angele ter med njimi zagledali tudi obraz Peklenkove mame. Čeprav zaznamovano z boleznijo, se je ta- ko hitro končalo življenje Ane Knap,mame naše prijateljice Marjetke iz Begunj pri Cer knici. Prav gotovo bo ona tista, ki jo bo najbolj pogrešala. Naj Gospod mami za vso skrb za družino in lepo krščansko življenje ter vsa dobra dela da uživati večno srečo pri sebi, vsem domačim, še posebno Mar- jetki, pa obilo tolažbe in pomoči. Naj bedi nad njimi varstvo nebeške Matere. s. Edith   V spomin Lojzki Gospodarič Ljubezen so zlate stopnice, po katerih se srce vzpenja v nebo. V četrtek, 21. avgusta, na praznik sv. Pija X., se je ustavilo plemenito srce sestre Alojzije Gospodarič. Rojena je bila pred dvainosemdesetimi leti v Dobravi pri Treb- njem. Bila je razigran in vesel otrok. Med vojno je bivala v Ljubljani pri sestrah uršu- linkah in se tam tudi navzela molitvenih in delovnih navad.Po vojni jo je pot pripeljala v Novo mesto,kjer je bilo takrat veliko po- manjkanje medicinskih sester. Tako je kar trintrideset let delala v bolnišnici na pljuč- nem oddelku. Imela je odlične mentorje in ob njih postala ena najbolj priljubljenih ses ter v bolnišnici. Vedno je znala vse obrniti na dobro. Obiskovala je frančiškansko cer- kev Sv.Lenarta v Novem mestu, kjer je re- dno prejemala sv.zakramente. Zelo rada je prebirala in kupovala revijo Prijatelj ter ga tudi veselo razdeljevala svojim varovan- cem; največkrat jim je tudi sama brala iz njega. Obdajal jo je velik krog prijateljev, ki so jo spoštovali in jo imeli radi. Svojega drugega doma ni nikoli pozabila. Če je le mogla, je stopila na vlak in že je bila med svojimi najdražjimi, kjer jim je veliko poma- gala.Med boleznijo in bivanjem v Domu sta rejših občanov v Šmihelu pri Novem mestu so ji vsi stali ob strani in lajšali trpljenje. Mirno, kakor je živela, je tudi zaspala v Bogu. Pokopali smo jo pri Sv. Marjeti na Ponikvi pri Trebnjem. Gospod, bodi ji milostljiv sodnik in poplačaj njena številna dobra dela z večnim vese- ljem pri Tebi,ki te je zvesto častila in nikoli zatajila! Ljuba Lojzka,hvala za zgled in vse,kar smo prejeli od vas, veselite se v nebesih,kjer ni ne solz in ne trpljenja. Vaše hvaležne prijateljice: Marica, Anica in Stanka iz Novega mesta.   "Pokopavamo svetnika, to je resnica, če- prav bi prof.Strle temu ugovarjal,ampak to je resnica. Pokopavamo svetnika." Tako je z vso prepričanostjo 24. oktobra 2003 pri pogrebni maši na ljubljanskih Žalah dejal nadškof dr. Franc Rode, ko smo se poslav- ljali od upokojenega profesorja dogmatike na Teološki fakulteti, prof. dr. Antona Strleta. Bil je mož najgloblje vere ogrom- nega znanja, človek reda, asket do konca, hkrati pa zelo preprost. Spoznal sem ga še kot majhen deček, ko je več let pomagal v moji rojstni župniji. Na pomoč je priskočil našemu hudo bolnemu župniku,sicer svoje- mu jetniškemu kolegu. Oba sta namreč šla skozi povojno kalvarijo zaporov. Še danes ga starejši župljani pomnijo tako, kot ga tudi drugi,ki so ga spoznali -kot svetniške- ga duhovnika. Ko mi je v otroških letih de- jal,da bi lahko bil duhovnik, sem odkimaval in se samo nasmejal, a on je očitno videl v dušo. Prof. Strle je bil med drugim spoved- nik in duhovni voditelj mnogim ljudem, tudi nekaterim bralcem in bralkam Prijatelja. Povedali ste mi ob njegovem pogrebu. V hvaležen spomin nanj naj bo v Prijatelju objavljeno pismo, ki mi ga je pisal pozimi l. 1979 v vojsko. V njem je zelo blago obno- vil misel na duhovništvo. Tistim, ki ste ga poznali, pa tudi vsem drugim bralcem in bralkam Prijatelja naj bodo njegove misli popotnica v novo leto, da bi spoznavali in uresničili Božja pričakovanja, kot pravi pokojni profesor. Bog mu povrni za njegov svetniški zgled in tudi to pismo! Vlado Bizant Dragi Vlado! Pravkar sem dobil vašo kartico in vam ta- koj odpišem, ker drugače gotovo pozabim ko me zagrabi drugo delo. Zelo sem vesel vašega glasu. Zamerim pa jaz nikomur ne in ga ne sodim po svojim zamislih,ker mi je že dolgo jasno, da se mora človek ravnati po božjih zamislih. Samo tedaj je zares srečen, kolikor more na zemlji biti srečen, ko smo vendar vsi zdaj šele na poti do edine Polnosti, ki more izpolniti velikansko brezno v nas,neizmerno brezno,ki se more zadovoljiti le z Neizmernim. Vse drugo do- biva luč in lepoto in osrečujočnost ali vsaj znosnost samo v luči tega Neizmernega. Kvečjemu zamerim sebi. Sebi marsikaj oči- tam - da nisem tega ali onega storil in s svojim življenjem do sleherne nitke izpriče val Njega, ki je edini velik in lep in veličas- ten. Vedno sem se tudi skrajno bal, morda iz napačne strahopetnosti in sebičnosti (seveda prikrite), vplivati na koga narav- nost, da bi se ravnal po mojih "pričakova- njih", katere vi omenjate. Pravzaprav pa o nikomer človek ne sme imeti svojega "pri- čakovanja",le tisto "pričakovanje" je pravo ki ga ima Bog v svojih skrivnostnih načrtih Samo ti so do kraja nesebični in temeljijo na poznanju, kakršno je nam ljudem pov- sem nedostopno. Mene samega - mnogokrat sem mislil, da sem že dospel do konca svoje življenjske poti in so tudi neredki ljudje zaradi moje boječnosti in slabotnosti rekli: "Nič ne bo iz njega" - je Bog vodil na čisto nepriča- kovane poti in k nepričakovanim ciljem. Ob mašniškem posvečenju sem Boga prosil vsaj za dve leti duhovniškega življenja in dela. Ob neki priliki sem se skoraj zaklinjal pred celo množico duhovnikov in vmes ško fov, da sploh ne bom šel v Rim,če in ker... pa sem nazadnje le moral iti; ni drugače kazalo. Zato stojim pred vsakim mladim človekom strašno zadržan in si ne upam pričakovati s svojim "pričakovanjem". Pro- sim le, naj bi Bog v njem uresničil svoje pričakovanje,ker ljudje utegnemo vse zme šati in napraviti zmedo. Tako se tudi zdaj ne upam reči vam prav ničesar, kar bi izražalo moja "pričakovanja". Edino božja pričakovanja so zares odrešujoča, čeprav vodijo morda skozi - začasno - strašne temine, viharje in boje, v katerih človek spozna svoj nič in se s slednjo nitko svo- jega bitja vrže v Bit, ki je Ljubezen in ki je človeku neskončno blizu - "bolj notranje meni,kakor sem jaz sebi in tako visoko nad menoj,da se niti od daleč ne morem povz- peti do tja," pravi sveti Avguštin. Samo eno Vam rečem: Gospod z vami! On in njegova brezmadežna Mati! Če vam je prav, mi pišite, da vam pošljem kakšno knjigo, npr. Newmanovo Apologio pro vita sua, ali katero drugo. In iskren pozdrav! Vaš Anton Strle Molitev za novo leto Bog, pred Teboj ni teme. Je ena sama luč in tisoč let je kot en dan. Ti veš za začetek, za potek in konec našega življenja. Ti nas vodiš skozi čas v večnost. Mi ne vemo, kaj se bo v tem letu zgodilo. Toda: mi vemo, da bo tiste, ki Te ljubijo, vse vodilo k dobremu. Če Te bomo ljubili, bo vse naše delo izvršeno v miru, tegobe bodo spremenjene v strpnost, blagoslov bo pregnal kletev, solze bodo postale vir tolažbe. Tako naj bi to leto pričeli s Tvojo ljubeznijo in njej ostali zvesti vse ure leta. Hočemo si medsebojno deliti: naš čas, naše srce, naše upanje, naš svet, naš kruh ... Drug drugemu pomagati: mladi starejšim in starejši mladim, izkušeni začetnikom, močni slabotnim, zdravi bolnim ... Si medsebojno prisluhniti: poslušati bližnjega,premagovati predsodke skupaj iskati rešitve, se med seboj spoštovati, utrjevati mir... Ostani med nami, da bomo velike in male družili v miru, da bomo preganjali njih malodušje in ne spregledali Božje volje, da ne bomo izpustili Tvoje roke, da bomo skrbeli drug za drugega in da bomo postali sposobni reči DA svojemu življenju s prošnjo: Bog nam bodi milostljiv in blagoslovi nas. Mihael Sailer, Fraternität 1/95 Δ na kazalo domov na vrh Δ NAŠE SLUŽENJE BRATOM IN SESTRAM Tistega lepega dne ... ... nas ni moglo ustaviti niti hladno oktobr- sko vreme niti prometni zastoji na cesti, da se ne bi srečali na kmetiji pri Kačevih v Šempetru v Savinjski dolini. Prineslo nas je z vseh vetrov - Dolenjce, Štajerce in Go- renjce. Naša pisana druščina je srečanje začela s sveto mašo, ki jo je daroval tam- kajšnji župnik. Spodbudil nas je, naj molimo, prosimo in verujemo, da bomo uslišani, Bog pa bo iz- bral pot uslišanja,ki je za nas najbolj prava Sveto mašo so popestrili prijatelji bolniki in invalidi s svojim petjem. Po tako duhovno bogati vstopnici v naše druženje so domače gospodinje poskrbele tudi za telesno okrepčilo, ki smo ga s pol- nimi usti hvalili. Tudi pesem še ni zamrla, niti prijateljski klepet.Zapeli smo slavljencu Željku za bližnji praznik, se nasmejali in se na koncu gostiteljem lepo zahvalili za go- stoljubje, drug drugemu pa obljubili, da se čimprej spet zberemo skupaj. Boris Hribernik   Meni se zdijo pomembni ... "Letošnje leto je bilo razglašeno tudi za le- to veselja do življenja.Tudi mi smo se prav kar z daritvijo sv. maše Bogu z veseljem zahvalili, da nam je bilo podarjeno še eno leto življenja. Mnogi naši farani pa so se v zadnjem letu poslovili. Povprečna starost umrlih v preteklem letu je znašala triinsedemdeset let, medtem ko je bila najvišja starost kar petindevetdeset let. Verjetno nam kdaj po človeško pride na misel, da nimamo kaj dosti vzrokov za ve- selje nad življenjem: svet je poln nerazu- mevanja, sovraštva, nasilja in katastrof. Ena ne tako redkih težav starejših je tudi razhajanje med starejšimi in mlajšimi ge- neracijami. Včasih se zdi, kakor da mladi in starejši hodimo po različnih poteh, čeprav smo dejansko na življenjski poti hote ali ne hote povezani. Vendar, če pogledamo bolj pozorno, bomo dostikrat videli, da razlike le niso tako hude, kot se nam morda kdaj zdijo." Tako je zbrane v čudoviti cerkvi v Komendi v nedeljskem popoldnevu 14.septembra ob koncu mašne daritve na srečanju bolnikov, invalidov in ostarelih nagovoril g.Jože Kočar predsednik župnijske Karitas.Prebral je tudi lepo razmišljanje šolarke Špele iz Rovt o starejših ljudeh, ki se je zaključilo takole: Meni se zdijo stari ljudje zelo pomembni.Če samo pomislim,koliko izkušenj so si pridobili koliko običajev, zgodb in legend poznajo in pripovedujejo otrokom in vnukom... In oni to spet pripovedujejo naprej. Tako se je ohranilo znanje od nekoč do danes. Zaradi vsega tega in še mnogo drugega moramo starejše spoštovati. Starejšim je treba pomagati pri delih, ki jih sami ne morejo več opravljati. Treba jih je obiskovati in se z njimi pogovarjati. In nenazadnje.Vsi moramo pomisliti,čeprav nam je težko, da bomo nekoč stari. Tudi nam bo hudo, če nas mlajše generacije ne bodo hotele razumeti. "Gotovo podobno kot ta rovtarska šolarka mislijo tudi naši mladi pevci," je komentiral g. Jože in nadaljeval: "Zahvaljujem se jim, da nam lepšajo srečanje in današnji dan. Vam vsem pa želim čim več zdravja, med- sebojnega razumevanja in veselja nad življenjem.Pri blagoslovu se spomnimo tudi tistih, ki danes niso mogli priti v Cerkev. Potem pa vas vse vabim v zimsko kapelo na prijateljski pogovor,čaj in kakšno pesem ki jo bodo še zaigrali ali zapeli mladi pevci" Vabilo je bilo z veseljem sprejeto. Skupaj z domačim župnikom, g.Zdravkom Žagarjem, ter gostom, urednikom Prijatelja,ki je daro- val sv.mašo in navzočim podelil zakrament bolniškega maziljenja, so bolni, starejši in onemogli člani naše župnije doživeli lepo srečanje z Gospodom, pa tudi med seboj. Njim in vsem, ki so pomagali pripraviti in izpeljati letošnje srečanje, hvala za odziv in pomoč! Župnijska Karitas Komenda   Srečanje bolnih in ostarelih v Kresnicah Že nekaj let župnijska Karitas z župnikom pripravlja srečanje z bolnimi in ostarelimi. Letos je bilo to srečanje osemindvajsete- ga septembra na Slomškovo nedeljo. Zbralo se nas je kar lepo število (okoli sto dvajset).Poleg domačega župnika,g.Tone- ta Dularja, je vodil sv. mašo bolniški župnik Miro Šlibar,ki je zbrane tudi nagovoril. Nje- gove besede so bile polne tolažbe, vere in upanja. Bolniki naj zaupajo, da jih Bog ni zapustil. Imeli smo tudi možnost za sv. spoved. Ves čas je bil v spovednici hotiški župnik, g. Janez Zaletel, ki je pozorno poslušal in v Kristusovem imenu odpuščal naše slabosti. Med sv. mašo smo prejeli tudi zakrament bolniškega maziljenja.To ni le zadnji zakra- ment, ki se ga nekateri boje in odklanjajo, češ da še niso tako pri koncu.To je pomoč bolnikom. Katekizem pravi: "S svetim bolniškim mazi- ljenjem in z molitvijo duhovnikov vsa Cer- kev bolnike priporoča trpečemu Gospodu, naj jim polajša in jih reši. Tako se svobo- dno zedinjajo s Kristusovim trpljenjem in njegovo smrtjo." Nekateri priporočajo, naj bi bil v vsaki bolni ški sobi križ,na katerega bi se bolniki ozirali v svojem trpljenju. Sveto mašo je polep- šalo tudi ubrano petje kresniških pevcev. Po maši se je predsednica Karitas, ga.Boža Šarbek, zahvalila obema župnikoma. V kapeli sv. Jožefa pa je bilo naše drugo srečanje. Tu je bilo že vse pripravljeno. Člani Karitas in skrbne gospodinje so se res potrudili,da nam je bilo prijetno in lepo. Star človek živi največ v spominih. Zato je bilo zanimivo prisluhniti pogovorom med starimi znanci: "Se spomniš, še veš, kako je takrat bilo...." Tudi tega drugega dela se je udeležil g. Šlibar. Toda sredi sproš- čenega klepeta ga je nekdo poklical, da ga nujno potrebujo v Kliničnem centru. Nič ni godrnjal, lepo se je poslovil od nas in odšel - mogoče reševat dušo. Bog daj, da bi jih še veliko pripravil za srečanje z Njim. Mi pa smo še ostali v družbi, se pogovarjali in tudi kakšno zapeli. Lepo nam je bilo. Hvala vsem, ki ste nam pripravili to srečanje. Anica Razpotnik   Povišanje sv. križa v Štangi Štanga pri Litiji spada med župnije,kjer ima jo vsako leto srečanje za bolnike, invalide in ostarele. Pripravlja ga domača župnijska Karitas. V nedeljo, 14.septembra,ravno na praznik povišanja sv.križa, je letošnje sre- čanje vodil upokojeni ljubljanski pomožni škof g. Jožef Kvas. V nagovoru je povezal praznik in naše človeške težave,ki jim pra- vimo križi.V luči Jezusovega križa so ti križi namreč čisto drugačni in znosni. Vsem, ki so želeli, je podelil zakrament bolniškega maziljenja. Po maši se je g. škof v družbi domačega župnika, g. Janeza Jasenca, rad zadržal med udeleženci. Hvaležni so mu bili za obisk, za zakrament maziljenja in tople besede spodbude, ki so jih utrdile v veri. Tone Planinšek   Izkušnja sprejemanja in dajanja Zadnja župnija ljubljanske nadškofije, če se peljete proti Idriji, je Hotedrščica,ki pa nikakor ni zadnja po skrbi za svoje ostare- le in bolne župljane. Kot prejšnji župnik je tudi novi, g. Srečko Turk, v oktobru s pomočjo zavzetih sodelavk in sodelavcev župnijske Karitas pripravil lepo srečanje. Kot gosta je povabil še mene, da bi ljudem spregovoril o svoji izkušnji sprejemanja in- validnosti, dela za druge v različnih oblikah -na radiu Ognjišče, v Krščanskem Bratstvu bolnikov in invalidov, pri reviji Prijatelj in v domači župniji. V vaški gostilni so pripravili tudi pogostitev in celo zabavni program, ki nas je spravil v še boljšo voljo. Hvala za povabilo,v cerkvi in potem videl sem nekaj lepega... Tone Planinšek Δ na kazalo domov na vrh Δ RAZVEDRILO, OBVESTILA Nagradna križanka: Odlomke iz knjige preroka, ki velja za naj- večjega v stari zavezi,prebiramo predvsem v adventu. Za začetek reševanja bo to kar dovolj. Kaj pa geslo? Zopet ga najdete na barvnih poljih, posejanih po križanki. Berite najprej vijolična, nato pa še modra polja,in sicer od zgoraj navzdol ter od leve na desno(če je več črk v isti vrstici). Kra- tica SVP v križanki pomeni svetopisemski (npr. SVP OSEBA;če piše ST.IME, poglejte stari prevod). Obe besedici, ki povzemata knjigo tega preroka in tudi vso staro zave- zo, prepišite na dopisnico (ali karton veli- kosti dopisnice) in jo do 1. januarja 2004 pošljite na naš naslov: PRIJATELJ, Tabor 12, 1000 Ljubljana. Nagrade 6/2003: 1. redna zbirka Mohor.družbe za leto 2003 2. vezen prt 3. CD z duhovno mislijo v oddaji Vstani in hodi (2001) 4. knjiga Darinke Slanovec: Sled angelov 5. mapa za 2 letnika Prijatelja 6. kvačkan prtiček 7. komplet (izdelek Toneta Planinška): obesek za ključe, ogledalce in odpirač. Rešitev nagradne križanke št. 5/2003: PADEC SVETEGA MESTA Nagrajenci 5/2003: 1. jaslice v enem kosu:Ana Pirečnik,Skorno 43a, 3327 Šmartno ob Paki 2. kaseta božičnih pesmi:Ančka Merdanovič Čopova 11, 4248 Lesce 3. prtiček s prazničnim motivom: Zdenka Partl, Škrabčev trg 15, 1310 Ribnica 4. knjiga 'Življenje za druge': Darinka Ropič 4246 Kamna gorica 111 5. kvačkan prtiček: Janka Vovnik, Ročev- nica 58, 4290 Tržič 6. knjižica 'Božični ciklus': Ivana Majnik,Ul. zmage 9, 5280 Idrija 7. komplet-za ključe, ogledalce in odpirač: Marija Globočnik, Letališka 20,4208 Šenčur Bog povrni darovalcem nagrad!   PRIJATELJ 2004 Posamezen izvod: 420 SIT Letna naročnina: posamezniki  2.500 SIT poverjeniki   10% popusta podporna     5.000 SIT Za tujino 20 USD,25 CAD ali 16 EUR.Letal- sko pošiljanje 30 USD ali 40 CAD. Plačajte s čekom na upravo Prijatelja ali na naš transakcijski račun,ki je hkrati tudi devizni. Uprava in uredništvo: Tabor 12, 1000 Ljubljana. Tel. 01/433-94-10, fax 01/230-24-74 Urednik tudi: 01/431-61-15; GSM: 041/282-908 Zagotovo nas dobite od ponedeljka do petka od 9h do 12h. Položnice za naročnino ali dar z vsemi vpi- sanimi podatki boste dobili po pošti v prvi polovici decembra. Zaradi lažjega pobira- nja naročnin po župnijah je znesek letne naročnine zaokrožen na 2.500 SIT. Banka, pri kateri imamo odprt transakcijski račun, ima odlične izpise in se sedaj redko zgodi, da bi ne mogli razbrati, kdo je kaj poslal. Vsem naročnikom in dobrotnikom hvala za vsak vaš dar! Zopet tudi prosimo vse, ki Prijatelja dobivate zastonj, da se nam do novega leta z nekaj vrsticami ali pa po telefonu oglasite. Na naslove, kjer več let ni nobenega odziva, Prijatelja prenehamo pošiljati. VSTANI IN HODI! Oddaja za bolnike,invalide in njihove prijatelje Radio Ognjišče-radio prijaznih ljudi Vsak 3. torek v mesecu ob 20.30 16. december        20. januar Se slišimo? Znamke vseh vrst in odrabljene telefonske kartice Dragi prijatelji misijonov, iskrena zahvala za poslane znamke in telefonske kartice, ki sem jih prejel tekom leta. Z vašo zavzeto- stjo in pomočjo se akcija še nadaljuje. Kar zadeva telefonske kartice, vas prosim sa- mo za Simobil in Telekom kartice. Ostale so preveč enake in gredo težko v promet. Znamke in kartice lahko izročite v Misijon- ski pisarni v Ljubljani, Kristanova 1, ali pa na moj naslov: Franc Saksida, ul. Biasoletto 125, 34142 TRST - TRIESTE, ITALIJA. Prejmite prav prisrčna voščila za blago- slovljene božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 2004.   Križanka Δ na kazalo domov na vrh Δ POKAL PRIJATELJA Na sliki prepoznamo prizor, opisan v enem od evangelijev. Jezušček sprejema darilo Modrih oz. treh kraljev. Tudi oni imajo svoj kraj v Sloveniji. Čeprav evangelist ne na- vaja natančnega števila in imen Modrih,jim je verno ljudstvo dalo imena. Povejte: 1. Ime katerega od Modrih najverjet- neje pomeni Nosilec zaklada oziroma zakladničar? a) Gašper b) Melhior c) Boltežar 2. Eden od treh kraljev je zavetnik proti tvorom in golši. Kateri? a) Gašper b) Melhior c) Boltežar 3. Priljubljene trikraljevske figure v ja- slicah so kamele,na katerih so verjetno prijahali Modri. Ponekod imajo konje ali celo indijskega slona, ker naj bi bil eden izmed Modrih iz Indije. Kateri? a) Gašper b) Melhior c) Boltežar Pravilni odgovor PP 5/2003: C C C "Le kateri svetnik bi vsevednim vodilnim prišel do živega?" se je zadnjič spraševal avtor Pokala. Svetnik ne,svetnica pa,tista z gosko. Na eni od dopisnic z odgovori je bilo namreč pripisano: "Z gosko ste nam jo pa kar malce zagodli.Ker v odgovor pri to- čki 3 močno dvomim, da je pravilen, poši- ljam kraje z imenom sv. Martina ..." Ampak odgovor je bil - pravilen! Samo še ena tekmovalka je izbrala tak odgovor, a ta je zgrešila v prejšnji številki in tako imamo se daj samo eno vodilno. Zakaj ima sv. Martin gosko,je kar poznano,saj goske že stoletja plačujejo najvišjo ceno za svojo negosto- ljubnost, glede števila krajev z njegovim imenom je bilo potrebno le pokukati v te- lefonski imenik, zadnje vprašanje pa je bilo res težje in skrito, ker je šlo za drugo sv. Brigito - Irsko. Ti presneta goska! Vrstni red pred zadnjim krogom je takle: 1. mesto (30 točk): Frančiška Pavovec, Ljubljana-Črnuče 2.-4. mesto (26 točk): Katja Miklič, Radom lje; Zvezdana Zadnik,Škofja Loka in Marija Pečjak, Hinje 5. mesto (25 točk): Boris Rejc, Domžale 6. mesto (22 točk): Milena Manfreda,Most na Soči 7.-11. mesto (11 točk):Tina Rot in Ljubica Zakovšek (Ljubljana); Zdenka Partl, Ribni- ca; Danijela Stenšak, Gornji Grad in Tilka Tomažin, Sevnica 12. mesto (18 točk): Zalka Strah, Mirna 13. mesto (17 točk):Ana Pirečnik,Šmartno ob Paki za 14 točk: 14.-16. mesto za 12 točk: 17. mesto za 8 točk : 18. mesto za 7 točk : 19.-20. mesto za 6 točk : 21.-28. mesto za 4 točke: 29. mesto za 3 točke: 30. mesto za 2 točki : 31.-35. mesto za 1 točko: 36. mesto. Odgovore pošljite do 1. januarja 2004 na naslov: PRIJATELJ, za PP, Tabor 12, 1000 Ljubljana Pravilni odgovor za PP 6/2003: 1) a b c  (pravilno obkroži) 2) a b c 3) a b c Priimek in ime: ...................... Naslov ................................ Δ na kazalo domov na vrh Δ USTAVLJENI TRENUTKI Fotografije "Po praznični poti": • Pripravimo se na praznike    (gospa z dvema venčkoma) • Praznujmo in veselimo se, Gospod je    blizu • Sodelujmo vsi ... (deklica mesi testo) • Zaplešimo v novo leto    (invalid na vozičku ob plesalki) • Počastimo Novorojenega (jaslice) Lepe praznike! Tone Planinšek   Kolofon Δ na kazalo domov na vrh Δ OVITEK ZADAJ Lečil sem se torej sam, in to s petimi zdra- vili, ki se zovó: mir, gorkota, post, voda in dobra volja. Brez dvojbe sta mi koristila največ post in dobra volja. Tudi sem zložil o vsaki svoji bolezni zabavljivo "pesem", ji naredil napev in jo krožil potem marljivo, dokler se je bolezen naveličala poslušati mojo strašno "poezijo" ter je pobegnila. Za poskušnjo náte moj pozdrav influenci: "Oj dolenjska influenca, ti si vražja peštilenca, pust' na miru me Gorenjca! Brž poberi se od mene, nade ne imej nobene! Pihnil bom, ti odletiš, pljunil bom, ti se zvališ, kihnil bom, ti omedliš" itd. itd. Kajne,da ni čudo,ako se je bolezen prestra šila takega pesnikovanja in mi dala kmalu slovo? Janez Trdina, Moje življenje Δ na kazalo domov na vrh Δ

KOLEDAR - PRIJATELJ 2004
JANUAR  1. Č Novo leto -Marija,B.mati  2. P Bazilij, Gregor  3. S Genovefa, Meliton  4. N 2.ned.po božiču-Angela F  5. P Milena, Edvard  6. T Gospodovo razglašenje  7. S Rajmund, Valentin  8. Č Severin, Erhard  9. P Julijan, Hadrijan 10. S Agaton, Viljem 11. N Jezusov krst - Pavlin 12. P Tatjana, Alfred 13. T Veronika, Hilarij 14. S Feliks (Srečko), Oton 15. Č Pavel, Habakuk 16. P Marcel, Berard 17. S Anton Puščavnik 18. N 2. nav. - Marjeta Ogrska 19. P Kanut, Arsen 20. T Boštjan in Fabijan 21. S Agnes (Neža, Janja) 22. Č Vincencij 23. P Ildefonz 24. S Frančišek Saleški 25. N 3.nav.-Spreobr.ap.Pavla 26. P Timotej in Tit 27. T Angela Merici 28. S Tomaž Akvinski 29. Č Valerij 30. P Hijacinta, Martina 31. S Janez Bosko	FEBRUAR  1. N 4. nav. - Brigita Irska  2. P Svečnica  3. T Blaž, Oskar  4. S Andrej Corsini, Gilbert  5. Č Agata,Liharda  6. P Pavel Miki  7. S Egidij, Rihard  8. N 5. nav. - Slov.kult. dan  9. P Apolonija 10. T Sholastika 11. S Lurška Mati Božja -         Svetovni dan bolnikov 12. Č Evlalija, Reginald 13. P Beatrika, Jordan 14. S Valentin (Zdravko) 15. N 6. nav. - Klavdij 16. P Julijana, Onezim 17. T sedem sv.ustan.servitov 18. S Frančišek Regis Clet 19. Č Konrad Piačenski 20. P Sadot 21. S Peter Damiani 22. N 7.nav.-Sedež ap.Petra 23. P Polikarp, Dositej 24. T Matija 25. S ++ pepelnica - Viktorin 26. Č Aleksander 27. P Gabrijel 28. S Roman 29. N 1.postna - prestop.dan	MAREC  1. P Albin (Zorko)  2. T Neža Praška  3. S Kunigunda, Marin  4. Č Kazimir, Lucij  5. P + Hadrijan,Olivija  6. S kvatrna - Fridolin  7. N 2. postna - Felicita  8. P Janez od Boga  9. T Frančiška Rimska 10. S 40 armenskih muč. 11. Č Konstantin, Benedikt 12. P + Doroteja, Inocenc 13. S Kristina 14. N 3. postna - Matilda 15. P Klemen Dv., Ludovika 16. T Hilarij Ogl., Herbert 17. S + Patrik, Jedrt (Jerica) 18. Č Ciril Jeruzalemski 19. P Jožef, mož Device Marije 20. S Klavdija 21. N 4. postna - Nikolaj 22. P Lea, Zaharija 23. T Turibij iz Mongroveja 24. S Dionizij Palestinski 25. Č Gospodovo ozn. Mariji 26. P + Larisa (Lara), Ludgar 27. S Rupert Salzb. 28. N 5.post.-Bojan(polet.čas) 29. P Bertold, Kvirin 30. T Amadej 31. S Modest	APRIL  1. Č Hugo, Teodora  2. P + Frančišek Paolski  3. S Rihard, Irena  4. N cvetna - Izidor  5. P Vincencij Ferrer  6. T Irenej Sirm., Viljem  7. S Janez de la Salle  8. Č Veliki četrtek  9. P ++ Veliki petek 10. S Velika sobota - Ezekiel 11. N VELIKA NOČ - Stanislav 12. P Velikonočni ponedeljek 13. T Martin I., Ida 14. S Valerijan, Lidvina 15. Č Helena, Anastazija 16. P Bernardka Lurška 17. S Robert, Rudolf 18. N Bela ned.-n.B.usmiljenja 19. P Leon 20. T Hilda, Teotim 21. S Anzelm, Konrad 22. Č Leonid, Aleksander 23. P Jurij, Vojteh 24. S Fidel 25. N 3.velikonočna - Marko 26. P Pashazij, Mati dobr.sveta 27. T Hozana,Cita-Dan upora 28. S Peter Chanel, Ciril 29. Č Katarina Sienska 30. P Pij V., Jožef Cottolengo
MAJ  1. S Jožef, delavec  2. N 4.velik. - Atanazij, Boris  3. P Filip in Jakob  4. T Florijan, Ladislav Polj.  5. S Angel, Gotard  6. Č Dominik Savio  7. P Gizela, Boris  8. S Viktor (Zmago)  9. N 5. velikonočna - Pahomij 10. P Gordijan, Job 11. T Mamert, Ignacij Lakon. 12. S Leopold Mandić 13. Č Marija Mazz., Servacij 14. P Bonifacij 15. S Zofija (Sonja) 16. N 6. velik.-Janez Nepomuk 17. P Pashal, Jošt-prošnji dan 18. T Janez I.,Erik-prošnji dan 19. S Ives(Ivo),Urban-pr.dan 20. Č Vnebohod - Bernardin S. 21. P Serapij,Teobald 22. S Julija, Renata 23. N 7.velikonočna - Željko 24. P Marija, pomoč.kristjanov 25. T Gregor VII., Beda Častit. 26. S Filip Neri, Lambert 27. Č Avguštin Canterbur. 28. P German Pariški 29. S Maksim 30. N BINKOŠTI - Ivana Orl. 31. P Marija, Mati Cerkve	JUNIJ  1. T Justin, Pamfil  2. S Marcelin, Peter  3. Č Karel Lwanga-ugan.muč  4. P Kvirin  5. S kvatrna - Bonifacij  6. N SVETA TROJICA-Bertrand  7. P Robert Newminstrski  8. T Medard, Armand  9. S Primož in Felicijan 10. Č SVETO REŠNJE TELO IN KRI 11. P Barnaba 12. S Eskil, Adela 13. N 11.nav. - Anton Padov. 14. P Valerij, Elizej 15. T Vid 16. S Beno, Gvido 17. Č Gregor, Adolf 18. P Srce Jezusovo-Marcelijan 19. S Marijino brezmad.srce 20. N 12.nav. - Mihelina 21. P Alojzij Gonzaga 22. T Ahacij, Tomaž More 23. S Jožef Caf., Agripina 24. Č rojstvo Janeza Krstnika 25. P Doroteja - Dan držav. 26. S Vigilij (Stojan) 27. N 13. nav. - Ema Krška 28. P Irenej (Hotimir) 29. T Peter in Pavel 30. S prvi muč. rim. Cerkve	JULIJ  1. Č Estera, Teobald  2. P Martinijan  3. S Tomaž, Bernardin  4. N 14.nav.-izseljenska-Urh  5. P Ciril in Metod  6. T Marija Goretti  7. S Izaija, Vilibald  8. Č Hadrijan III.  9. P Veronika, Anatolija 10. S Amalija (Ljubica) 11. N 15.nav.-Benedikt,Olga K 12. P Mohor in Fortunat 13. T Henrik (Hinko) 14. S Kamil Lelijski, Božidar 15. Č Bonaventura, Vladimir 16. P Karmelska Mati Božja 17. S Aleš, Vesna 18. N 16. nav. - Friderik (Miro) 19. P Simah, Arsen 20. T Marjeta Antiohijska 21. S Danijel, Lovrenc Brind. 22. Č Marija Magdalena 23. P Brigita Švedska 24. S Krištof, Kristina 25. N 17. nav.-Jakob starejši 26. P Joahim in Ana 27. T Gorazd, Kliment 28. S Viktor, Nazarij 29. Č Marta 30. P Justin, Peter Krizolog 31. S Ignacij Lojolski	AVGUST  1. N 18. nav. - Alfonz  2. P Porciunkula  3. T Lidija, Nikodem  4. S Janez M. Vianey  5. Č Marija Snežna (Nives)  6. P Jezusovo sprem. na gori  7. S Kajetan, Donat  8. N 19. nav. - Dominik  9. P Edith Stein, Jaroslav 10. T Lovrenc 11. S Klara, Suzana 12. Č Inocenc XI., Hilarija 13. P Poncijan in Hipolit 14. S Maksimilijan Kolbe 15. N MARIJINO VNEBOVZETJE 16. P Rok, Štefan Ogrski 17. T Hijacint, Liberat 18. S Helena, Firmin 19. Č Janez Eudes 20. P Bernard, Samuel 21. S Pij X., Zdenko 22. N 21.nav.-Devica Marija Kraljica 23. P Roza iz Lime 24. T Jernej, Avrea (Zlata) 25. S Ludvik, Jožef Kalasanc 26. Č Zefirin 27. P Monika, mati Avguština 28. S Avguštin 29. N 22.nav.-Muč. J.Krstnika 30. P Mihael Gh,Feliks-Srečko 31. T Rajmund Nonat, Pavlin
SEPTEMBER  1. S Egidij (Tilen), Verena  2. Č Emerik, Maksima  3. P Gregor Veliki, Marin  4. S Rozalija, Mojzes  5. N 23. nav. - angelska         bl. Mati Terezija  6. P Bertrand, Evelina  7. T Regina,Marko Križevčan  8. S Marij.rojstvo-Mali Šmaren  9. Č Peter Klaver, Gorgonij 10. P Nikolaj Tolentinski 11. S Janez Perboyre 12. N 24. nav. - Marijino ime 13. P Janez Zlatousti 14. T Povišanje sv. Križa 15. S Žalostna Mati Božja 16. Č Kornelij in Ciprijan 17. P Robert Bellarmino 18. S kvatrna - Irena Ciprska 19. N 25. nav. - Januarij 20. P Korej. mučenci, Svetlana 21. T Matej 22. S Tomaž Villan., Mavricij 23. Č Lin, Marta Perzijska 24. P bl. Anton Martin Slomšek 25. S Avrelija (Zora) 26. N 26. nav. - Kozma in Damijan 27. P Vincencij Pavelski 28. T Venčeslav 29. S Mihael, Gabrijel, Rafael 30. Č Hieronim	OKTOBER  1. P Terezija Deteta Jezusa  2. S Angeli varuhi, Bogoljub  3. N 27.nav.-rožnoven.-Evald  4. P Frančišek Asiški  5. T Marcelin, Flavija  6. S Bruno  7. Č Rožnovenska Mati Božja  8. P Pelagija, Sergij  9. S Dionizij 10. N 28.nav.-papeška-Danijel 11. P Emilijan (Milan), Firmin 12. T Maksimilijan Celjski 13. S Fatimska Mati Božja 14. Č Kalist 15. P Terezija Velika 16. S Hedvika, Marjeta M.Al. 17. N 29. nav. - misijonska         Ignacij Antiohijski 18. P Luka 19. T Pavel od Križa, Peter Al. 20. S Irena, Vendelin 21. Č Uršula, Celina 22. P Marija Saloma 23. S Janez Kapistran 24. N 30.nav.-Anton Marija Claret 25. P Darija (Darinka) 26. T Lucijan, Demetrij 27. S Sabina 28. Č Simon in Juda Tadej 29. P Narcis, Ermelinda 30. S Marcel, German 31. N 31.nav.-žegn.n.-Dan ref.	NOVEMBER  1. P VSI SVETI  2. T Spomin vseh ver. rajnih  3. S Viktorin Ptujski  4. Č Karel Boromejski  5. P Zaharija in Elizabeta  6. S Lenart, Mitja  7. N 32. nav. - zahvalna  8. P Bogomir  9. T Božidar 10. S Leon Veliki 11. Č Martin (Davorin) 12. P Jozafat, Emil 13. S Stanislav Kostka 14. N 33. nav. - Nikolaj Tavelić 15. P Albert Veliki, Leopold 16. T Jedrt, Otmar 17. S Elizabeta Ogrska 18. Č posvetitev bazilike         sv. Petra in Pavla 19. P Matilda 20. S Edmund, Feliks 21. N 34. nav.-KRISTUS KRALJ 22. P Cecilija 23. T Klemen, Kolumban 24. S Flora, Vietnamski muč. 25. Č Katarina Aleks. 26. P Leonard Portomavriški 27. S Virgil, Valerijan 28. N 1.adv.-Katarina Labouré 29. P Radbod, Saturnin 30. T Andrej	DECEMBER  1. S Natalija, Eligij  2. Č Bibijana, Herta  3. P Frančišek Ksaver         mednarodni dan invalidov  4. S Barbara, Janez Damaščan  5. N 2. adv. - Saba (Savo)  6. P Miklavž (Nikolaj)  7. T Ambrož  8. S Brezmadežna  9. Č Valerija, Abel 10. P Melkijad, Marija 11. S Damaz, Sabin 12. N 3. adv. - Ivana Šantal. 13. P Lucija 14. T Janez od Križa, Dušan 15. S Kristina 16. Č Albina 17. P Lazar iz Betanije 18. S kvatrna - Vinebald 19. N 4. adv. - Darij, Teja 20. P Evgen 21. T Peter Kanizij 22. S Frančiška Cabrini 23. Č Janez Kancij, Viktorija 24. P Adam in Eva-Sveti večer 25. S BOŽIČ-GOSPODOVO rojstvo 26. N Sveta Družina -Dan samost. 27. P Janez Evangelist 28. T Nedolžni otroci 29. S Tomaž Becket, David 30. Č Rogerij, Sabin 31. P Silvester, Melanija
slike in tekst za koledar:			na kazalo  domov  na vrh
1. stran: Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal. (Jn 16,33) - slika: Križani (foto: Klemen Čepič) 2. stran: Edino božja pričakovanja so zares odrešujoča, čeprav vodijo morda skozi strašne temine, viharje in boje. (dr. Anton Strle) - slika: alpinist v steni (foto: Klemen Čepič)