KAZALO:  <  O  >   V   Λ  Urednikova misel Nameni apostolata molitve Božično voščilo Le za Jezusom hodimo... Govorijo nam prijatelji: Marija Verdev Zdravstveni delavci Vi nam - mi vam Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov Ljudje s posebnimi potrebami Dogodki Svet in mi - "Adventni čas" Ustvarjalni kotiček - bonton Zveni modro Želim si prijatelja Tako odhajajo Naše služenje bratom in sestram Črtica - "Moji otroci" Črtica - "Mož na tleh" Obvestila, razvedrilo Obvestila - nove knjige Razvedrilo, križanka Pokal Prijatelja Ustavljeni trenutki Ovitek zadaj Koledar 2006 UREDNIKOVA MISEL Dragi prijatelji! "Ali res verjamete, da je še kaj dobrih ljudi na svetu?" Tole vprašanje me je od za- dnjega Prijatelja sem najbolj presenetilo. Bilo je odgovor na moje mnenje, kako je najlepše pri duhovniš- kem delu to,da srečam toliko čudovitih, res dobrih in plemenitih ljudi. Omenjeno vprašanje je -kot sem potem iz pogovora ugotovil - le povzetek do- gajanja v naših sedanjih kapitalističnih časih, borbe za prestiž ali zgolj za pre- živetje. Zato sem zadnje čase nekoliko bolj pozoren na stavke o dobroti.Zaznal sem ga tudi med intervjujem za novo številko Prijatelja.Nastal je drugače kot običajno, boste že prebrali kako,stavek pa je izrekla gospa, ki ima za seboj bri- dka leta brezposelnosti, pa tudi lepo in bogato življenjsko izkustvo pomoči sta rejšim v domu upokojencev.Med drugim je pomagala ge. Mariji Verdev, ki si po hudi prometni nesreči pomaga sama, kolikor le more, govori pa zelo težko, skoraj nerazumljivo - razen za tistega, ki se res potrudi, potrpi in ji prisluhne. Ga. Marija zaradi te svoje težave še hitreje zazna, kdo je res dober človek med tistimi, ki ji po službeni dolžnosti pomagajo in tudi sicer. Intervjuju, ki je nekoliko daljši, saj sta pravzaprav dva, bi lahko rekli tudi: Po sledovih dobrote. Ali smem reči, da je prebiranje Prijatelja in tudi tokratne številke ena sama pot po sledovih dobrote? Upam,da ga boste tako doživljali. Nekateri članki izrecno govorijo o dobroti (na primer 'Ljudje od- prtih rok'),drugi se ozrejo tudi po ovirah na poti dobrote, dajejo kakšen nasvet, usmerjajo naš pogled v daljave - proti obzorju naše življenjske poti. Znamenje dobrote, vsaj minimuma, je gotovo tudi upoštevanje bontona, o katerem smo letos tudi pisali. Božični prazniki, ki so pred nami, bodo tudi pot po sledovih dobrote - Božje. Naj tudi ta številka Prijatelja,za prazni- ke nekoliko obširnejša, pripomore,da jih bomo bolje in lepše doživeli, v novem letu pa hodili po poti dobrote. Vlado Bizant, urednik   Fotografiji na ovitku: naslovnica:jaslice v hribih,foto: Klemen Čepič zadaj: kitarist na vozičku, foto: Vlado Bizant Δ na kazalo domov na vrh Δ NAMENI APOSTOLATA MOLITVE December Splošni: Da bi se širilo vedno globlje razumeva- nje dostojanstva moškega in ženske v skladu s Stvarnikovim načrtom. Misijonski: Da bi iskanje Boga in žeja po resnici vsakega človeka pripeljala do srečanja z Bogom. Slovenski: Da bi se mladoporočenci in duhovniki, ki jih poročajo, zavedali, kako pomembna je priprava na zakon. Januar Splošni: Molimo, da bi napor za uresničitev pol- nega občestva kristjanov pripomogel k spravi in miru med vsemi narodi. Misijonski: Molimo, da bi kristjani znali sprejeti pri- seljence s spoštovanjem in človekolju- bjem in da bi v vsakem človeku prepo- znali Božjo dobroto. Slovenski: Molimo za narodno spravo in sodelova- nje različno verujočih. Δ na kazalo domov na vrh Δ BOŽIČNO VOŠČILO Božji Otrok Dovoli mi, Božji Otrok, da te položim v srca osamljenih. Tvoj nasmeh bo ogrel njihovo hladno samoto. Dovoli mi, Božji Otrok, da te povijem v solze Žalostnih. Tvoj pogled bo osončil njihovo trpko bolečino. Dovoli mi, Božji Otrok, da te zazibljem v uboštvu najrevnejših. Tvoje drobne ročice jim bodo nasipale bogastvo nebes. O, dovoli mi, Božji Otrok, da te podojim s kriki obupanih. Tvoje malo telo jih bo nahranilo s Kruhom življenja. Dovoli mi, Božji Otrok, da ti zapojem uspavanko vseh predanih. Tvoj sen jih bo blagoslavljal na stezah miru. Nataša Ahčin Čas praznikov Oziramo se nazaj in štejemo uspehe ter neuspehe. Pogled upiramo v prihodnost in se sprašujemo, kaj nam bo prineslo novo leto. V srcih upanje, morda tudi tesnoba in strah. Poglejmo še v jaslice! Novorojeno Dete nam bo podarilo mir in ogrelo srce. Šinkarjevi Naj vsem bralkam in bralcem Prija- telja,vsem sodelavcem, dopisnikom in dobrotnikom ter tistim,ki nas pod pirate z molitvijo in nasveti, Božji Otrok ob praznikih podari mir in og- reje srce za dobroto tudi v novem letu 2006! In hvala za vso pomoč! UREDNIŠTVO IN UPRAVA revije Prijatelj Δ na kazalo domov na vrh Δ LE ZA JEZUSOM HODIMO... ...DOKLER ŠE NA SVET' ŽIVIMO 5.resnica: Da je človeška duša neumrljiva (nadaljevanje) VI. Kristus je umrl za vse Kristjana upravičeno vznemi- rja vprašanje:Kakšna bo posmrtna uso- da človeka, ki ni bil krščen in ni pripadal katoliški Cerkvi, niti kateri od drugih kr- ščanskih Cerkva? Cerkev odgovarja na to vprašanje zelo pomirljivo. Njen nauk se je izoblikoval med drugim vatikanskim koncilom in po njem. Dogmatična konstitucija o Cerkvi (Luč narodov) v 16. členu uči, da Božja milost kliče k zveličanju vse ljudi, tudi tiste, ki evangelija niso sprejeli. Na pr- vem mestu je tu judovsko ljudstvo, iz katerega je izšel Kristus, nato pa vsi tisti, ki priznavajo Stvarnika, predvsem muslimani, in tudi ljudje, ki Boga ne po- znajo,a ga iščejo z iskrenim srcem in se trudijo, da bi prav živeli, pri čemer jim pomaga Bog s svojo milostjo.Pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu (Veselje in upanje) pa v 22.členu zatr- juje, da velikonočna skrivnost "ne velja samo za kristjane, ampak tudi za vse ljudi dobre volje, v srcu katerih milost nevidno deluje. Kristus je namreč umrl za vse in poslednji človekov poklic je v resnici samo eden, to se pravi Božji; moramo biti prepričani, da Sveti Duh na način,ki je znan Bogu, vsem ljudem po- darja možnost, da se pridružijo veliko- nočni skrivnosti." Enaki so poudarki v okrožnici Janeza Pavla II.,Odrešenikovo poslanstvo: "Vesoljnost odrešenja ne pomeni,da je le-to dodeljeno samo tis- tim, ki izrecno verujejo v Kristusa in so stopili v Cerkev. Če je namenjeno vsem mora biti zares vsem na voljo" (čl. 10). Vsem je dana milost, ki "prihaja od Kri- stusa, je sad njegovega odrešenja in je podeljena po Svetem Duhu: vsakomur dopušča,da pride do odrešenja s svojim svobodnim sodelovanjem" (isti čl.). Sicer je pa že sv. Pavel jasno povedal Rimljanom: "Kadar pogani, ki nimajo po- stave, po naravi izpolnjujejo to, kar veleva postava, so sami sebi postava, čeprav so brez postave. Ti dokazujejo, da je delo postave zapisano v njihovih srcih: o tem pričuje tudi njihova vest... To se bo pokazalo na dan, ko bo Bog... sodil temu, kar se skriva v ljudeh" (Rim 2,14-16). Postavlja se še vprašanje potrebnosti svetega krsta.Jezus je zatrdil,da je krst potreben za zveličanje:"Kdor bo sprejel vero in bo krščen, bo rešen" (Mr 16,16) Cerkev že od svojih začetkov dopušča možnost,da je krst z vodo nadomeščen s krstom krvi ali krstom želja. Prvega je deležen,kdor izgubi življenje zaradi Kri- stusa. Krst želja pa prejme, kdor umrje brez krsta, a je poskušal živeti pošteno in mu je žal, če mu to ni vedno uspelo. Ob vprašanju otrok, ki še niso bili zmo- žni odločanja med dobrim in zlom in so umrli brez krsta, je posebno boleča mi- sel na usodo tistih, ki so jih umorili že pred rojstvom in so postali žrtev člove- škega samoljubja. Za otroke,umrle brez krsta, iščejo teologi različne rešitve, iznašli so že vrsto teorij,vendar nobena ne more dati odgovora na vprašanje, kaj je po smrti z njihovimi dušicami. To je skrivnost, pridržana Božjemu usmilje- nju. Vemo, kako nežno je Jezus ljubil otroke in lahko upamo, da jim bo dovolil priti v svojo bližino. Prav tako lahko upamo, da Bog ne bo zavrgel res dobrega človeka, pa naj bo njegov nazor kakršenkoli. Večkrat se spomnim zdaj že pokojne profesorice, ki ni hodila v cerkev in je bila zaradi dogo- dkov, ki so med drugo svetovno vojno prizadeli njeno družino, 'na nasprotnem bregu'.Pri njej je stanovala mlada delav ka,ki je zanosila.Fant je od nje odločno zahteval splav.Gospa pa je velikodušno obljubila njej in otroku vso pomoč. Ob- ljubo je tudi držala. Deček je rasel,mati ga je pošiljala k verouku in dobrotnici se je zdelo prav, da otrok, čigar oče se ne meni zanj,najde očetovsko oporo pri duhovniku -salezijancu. Fant je študiral dosegel je visoko stopnjo izobrazbe,po- ročil se je in si ustvaril družino. Ob tem se spominjam Jezusovih besed: "Po njih sadovih jih boste spoznali" (Mt 7, 16). Če ljudje tega spoznanja včasih ne zmoremo,ga zagotovo zmore On,ki vidi v najbolj skrit kotiček srca in bo dobre sadove poplačal v večnosti. Bolj zaskrbljujoče je dejstvo,da se ljud- je, rojeni in vzgojeni v deželah, ki jih je skozi stoletja zaznamovalo krščanstvo, ob misli na smrt zatekajo k različnim sektam, novim ali nastalim na prvinah starih vzhodnih verstev,ki jih prilagajajo zahodnjaški miselnosti. Tako je danes zelo v modi nauk o reinkarnaciji - pono- vnem utelešenju duše v naslednjih živ- ljenjih,toda nategnjen na kopito zahod- njaških pojmov in želja,kjer sta v veljavi imetje in ugled. Vsako naslednje življe- nje naj bi bilo kvalitetnejše od prejšnje- ga; nihče ne bi hotel postati muha ali kača ali krava,še kravja dekla ne.Vzroki za sprejemanje tega verovanja so lahko različni,pri vseh pa je zavedno ali neza- vedno navzoč strah pred enkratnostjo in nepreklicnostjo življenja. Sprijazniti bi se bilo treba z mislijo,da nam je dano eno samo življenje in eno samo odreše- nje, ker je "Kristus trpel zaradi grehov, in sicer enkrat za vselej" (1 Pet 3,18). Današnji čas zaznamuje splošna zmeda verskih pojmov. Ostaja pa v veljavi Je- zusovo zagotovilo:"Nebo in zemlja bosta prešla,moje besede pa ne bodo prešle". (Mt 24,35), tudi tiste ne,ki jih je izrekel o naši neumrljivosti in naši večnosti. Naj za sklep razmišljanj o naši neumrlji- vosti in naši večnosti navedem stihe pesnika Srečka Kosovela: Sam, sam, sam moram biti, v večnosti sebe in v sebi večnost odkriti, svoje prozorne peruti v brezdaljo razpeti in mir iz onostranske pokrajine vase ujeti. Breda Cigoj Leben Δ na kazalo domov na vrh Δ GOVORIJO NAM PRIJATELJI Obiski so najlepši »Oproščam se, ker me niste razumeli in nisva mogla nare- diti intervjuja. Zaradi opera- cije v grlu težko govorim.« Tako je v lanskem avgustu po obisku pisalo v pismu,ki ga je MARIJA VERDEV Čufarjeva 9, 2000 Maribor,v domu upo- kojencev Danice Vogrinec na Pobrežju narekovala delavki javnih del. V drugem pismu pa je njena pomočnica ga. Irma, pripisala: »Z novoletnim voščilom in pri- spevkom, ki ste ga objavili v Prijatelju, ste zelo razveselili gospo Marijo, še bolj pa mene, ker vem, koliko truda je po- trebno, da napiševa eno samo pismo in vidim, da to pismo ne roma v koš.« Takrat je šlo samo za obisk ob razstavi izdelkov, pri kateri je s pobarvankami sodelovala tudi Marija,sklenil pa sem,da intervju v Prijatelju vsekakor mora biti, čeprav bo nastal drugače kot običajno. Ob naslednjem obisku smo se domenili, naj s pomočjo svoje pomočnice poiz- kuša počasi spraviti svojo življenjsko zgodbo na papir. Res je že poleti prišlo njuno pismo. V začetku novembra smo delo dokončali z dvema obiskoma, tako v domu pri Mariji Verdev kot pri ge.Irmi. Po letih čakanja na delo in vmesni za- poslitvi prek javnih del v domu upoko- jencev je konec oktobra letos končno dobila službo in sva jo obiskala na nje- nem domu. Tako se tokrat prepletata dve življenjski zgodbi, vsaka po svoje težka, a tudi lepa. Vse vas lepo pozdravljam, posebno pa bolnike in invalide ter v bolezni in trp- ljenju preizkušene. Sem nezakonska edinka ter mama ene hčerke. Tudi sama sem že dolgo bolna. Očeta nisem poznala, ker nismo živeli skupaj. Mama se je kasneje poročila z vdovcem. Kmalu po osnovni šoli sem se zaposlila kot čistilka,sčasoma pa sem dobila bo- ljše delo. V službi sem spoznala fanta, s katerim sem se poročila. Spominjam se,kako je tisti dan padal sneg. Vendar nisva živela skupaj vse do cerkvene poroke,ki je bila poleti,to pa zaradi ve- re,katera mi pomeni vse.Kljub dobremu zakonu me je pot popeljala v tujino, najprej v Švico, nato v Nemčijo. V Nemčiji se je vame zagledal domačin, a sem mu razložila, da imam rada svo- jega moža in se zato ne želim zaplesti z nobenim drugim moškim. Po tem ga nisem videla več. Nazadnje me je pot pripeljala še v Avstrijo, kjer sem prav tako delala kot sobarica.Tu me je lahko mož obiskoval, saj ni bilo tako daleč in se je dokaj hitro pripeljal z avtom. Kas- neje sem si delo poiskala doma. Leta 1970 sem rodila hčerko. Po novem letu sem šla delat za štiri ure. Doma je moževa mama pazila mojo komaj štiri mesece staro punčko in še dva otroka moževega brata,ki sta bila malo starejša Nekega dne ni bilo dela, pa me je moj- ster poslal domov s tolažbo,da bom ka sneje, ko bo delo, to nadoknadila. Ker je zunaj bilo zelo mrzlo in veliko snega, sem se odločila, da bom štopala. Kma- lu mi je ustavil avto. Po kakšnih tristo metrov vožnje pa je prišlo do nesreče. Avtobusa,ki je skušal prehiteti avtomo- bil, v katerem sem bila, je zaradi pre- hitre vožnje in snega na cesti pričelo zanašati. Ob trku me je vrglo iz avto- mobila. Utrpela sem zelo hude poškod- be glave. Bil je takšen zlom lobanje, da so se videli možgani. To je bil velik šok za vse domače. Teden dni je kazalo zelo slabo, saj sem bila med življenjem in smrtjo. Dobila sem visoko vročino in pljučnico,zaradi katere so mi odprli grlo da sem lahko dihala. Zato še sedaj te- žko in nerazločno govorim. Vendar sem zmagala nad smrtjo in še danes živim. Pričela se je dolga in težka borba. Od- peljali so me na rehabilitacijo v Ljublja- no, kjer sem ostala vse poletje. Najprej so me naučili sedeti, ker tudi tega ni- sem več znala in zmogla. Nato je prišlo na vrsto govorjenje, branje in pisanje. Domači so me redno obiskovali. Po rehabilitaciji sem šla domov, kjer pa sem bila večino časa sama v sobi. Ven zaradi stopnic v hiši nisem mogla. Drugi so odšli vsak po svojih opravkih. Tudi mama, ki je bila doma, je ponavadi od- šla na vrt. Zato sem bila dostikrat za- klenjena v hiši. Končno sem leta 1979 prišla v dom upokojencev, kjer sem že šestindvajset let. Vendar pa nesreča, ki se je zgodila, še ni bila dovolj. Leta 2000 so mi na dojki odkrili zatrdlino, zato so me operirali. A sem tudi to preživela. Ob vseh nesrečah in boleznih sem ob- držala vero v Boga. Čeprav nisem mo- gla v cerkev, sem vsak dan molila k svetnikom. Priporočala sem se našima svetniškima kandidatoma Frideriku Ba- ragi in Antonu Martinu Slomšku ter mo- lila litanije Matere Božje. Prav tako sem redno prebirala Prijatelja in Slovenske jezuite, kar mi je prinašal pater, ki je prihajal k nam v dom. Prav tako me je pater obveščal o dogodkih v Cerkvi. Izrazila sem mu željo, da bi rada hodila ob nedeljah k maši,pa je uredil tudi pre voz v cerkev in nazaj. Gospod, ki je bil tako prijazen, da me je vozil v cerkev, je imel tudi sina in ta mi je za veliko noč prinesel pisanko. Oba sta me zelo razveselila in najlepša hvala obema za trud! Sedaj je v našem domu kapela in lahko hodim k maši kar tukaj.Seveda še vedno vsak dan molim. V domu upokojencev je prav lepo,ven- dar 'čez domači dom ga pač ni'. A ni- mam izbire. Zato bom ostala tukaj, do- kler bo Bog želel. Upam, da bo z Božjo pomočjo šlo tako naprej. Tudi med ne- srečo in zdravljenjem sem imela obču- tek, da je Bog vedno z menoj in me ni zapustil. In povem vam: Zaupanja v Boga ne bom nikoli izgubila. Z Božjim pozdravom, Marija Verdev Ob obisku smo se o tem pismu in drugih dopisih, ki sta jih z go. Irmo pripravili in poslali na uredništvo,še malo pogovorili. Marijini odgovori so kratki,vsako besedo mora večkrat ponoviti,da jo obiskovalec počasi, besedo za besedo, le razume. A vztraja, niti ne pokaže nejevolje, če kljub večkratnemu ponavljanju obisko- valec kakšne stvari ne razume. Nekaj besed, zlasti imena,nama zapiše v blok, a za to potrebuje kar nekaj časa. Marija,najprej me zanima,od kje ste doma. Ste tu, iz Maribora? Iz Hoč. Kje pa ste rojeni? V Loki na Dravskem polju. Kot piše v pismu, ste se zaposlili najprej kot čistilka, sčasoma pa ste dobili boljše delo. Kakšno pa? Pakirala sem v tovarni Elektrokovina. Ste tam spoznali fanta? Ja. Napisali ste,da je ta dan padal sneg Torej je bilo pozimi. Kdaj pa? V de- cembru, za božič? (smeh) Ne, marca. Omenjate, da imate hčerko. Kje pa ona živi? Na mojem domu, v Hočah. Ima družino. Pridejo me obiskat. Imate kakšnega vnuka? Dva. Lariso in Timijana. Kako pa je možu ime in hčerki? Mož je Silvester, hčerka je Irena. V domu ste že šestindvajset let. Ali potrebujete veliko pomoči? Dosti si sama naredim. Pospravijo mi sobo. Na posteljo in z nje grem sama. Se lahko sami tudi oblečete? Malo pomoči potrebujem. Kaj pričakujete od tistih, ki vam po- magajo? Prijaznost. Katero lastnost pa ste najbolj cenili pri ge. Irmi? Bila je zelo potrpežljiva in vedno je ime- la dobro besedo zame. (Med pogovorom se je neka druga oskr- bovanka doma očitno zmotila in hotela stopiti v njeno sobo,potem pa se opra- vičila. Zato vprašam:) Vas kaj ujezi,če se kdo takole zmoti Ne, ne. Tu notri,tu ven... (smeh in po- kaže na obe ušesi) Se tudi vi kdaj zmotite glede sobe? Ne, to pa ne. Nikoli se nisem zmotila. Ste vseskozi sami v sobi ali pa ste bili tudi skupaj z drugimi? Tu sem sama. Od leta 1982, prej sem bila skupaj z drugimi. Pa ste rajši sami v sobi? Ja. Če si v sobi s kom, s katerim se ne razumeš, je hudo. Omenili ste, da vam je pred leti p. Cerar uredil, da ste lahko šli k maši v cerkev. Kdo pa sedaj mašuje, ko je maša tu v domu? Pater Kranjc, tudi jezuit. Vidim, da dobivate tudi njihovo gla- silo - Slovenske jezuite. Kaj pa še berete? Dobivam Prijatelja, Ognjišče. Drugih ča- sopisov nimam več. Kako dolgo pa že imate Prijatelja? Že doma sem ga imela. Vam ga je kdo prinesel? Ne vem več. Se spomnite romanja ob tridesetlet- nici Bratstva,ko smo bili pri zahvalni maši v stolnici. Opazil sem, da ste bili kar malo solzni. Zakaj? Bilo je tako lepo. Vam večkrat pridejo solze? Ja, pridejo. Če pride kaj lepega ali hu- dega. Kaj je najlepše, kar doživite? Obisk. Kaj pa je najhujše? Najhujše je to, da bi rada delala, pa ne morem. Se kdaj privadiš temu, da ne moreš delati? Nič ne pomaga, moraš sprejeti. Zelo lepo ste napisali o kapeli v do- mu in molitvi. Radi molite? Usedem se na voziček in molim. Nikdar ne grem spat, ne da bi molila. Ob dese- tih grem spat. Priporočim se Baragi in Slomšku, pa Mariji in Jezusu. Greste tudi sami kdaj v kapelo ali samo takrat, ko je maša? Grem tudi sama. Ali je lepše moliti v kapeli, kjer je tabernakelj z Jezusom? Je boljše. Zanima me, koliko ljudi iz doma pri- de k maši. Kako polna je kapela? Kapela je vsa polna. Ali tudi kaj pojete? Pojemo, pojemo. Ste pred nesrečo tudi radi kaj peli? Vsak dan sem pela. Ste redno hodili k maši? Ja, ja, Zapisali ste: Zaupanja v Boga ne bom nikoli izgubila. Pa je bilo to za- upanje kdaj na preizkušnji? Ne, nikoli. Vidim, da imate v sobi slike škofa Slomška, Marije, angelčka, Baraga, Antona Padovanskega, pa novega papeža Benedikta in koledar Prija- telja. Vsak lahko vidi, da ste verni. Pa križ imate ... Križ je še od s. Mihelangele. Ali kdaj kdo kaj vpraša, kaj te slike pomenijo? Rečem jim,da mi vsi ti pomagajo. Vpra- šajo me, kako da imam papeža. Aha, najbrž mislijo, da samo osebje doma pomaga, ne pomislijo pa, da obstaja še druga pomoč -od zgoraj. Ali imate občutek, da je to, ko ne morete gladko povedati, zelo huda ovira in povzroča nevoljo? Meni ne, drugim pa povzroča težave. Počasi se najbrž navadijo, samo naj brž se jih veliko zamenja in se vsaka na novo uči. Ja. Zmeraj znova. Omenili ste, da ste bili leta 2000 na operaciji zaradi raka.Vas je bilo zelo strah? Ne. Hodite še kaj na kontrolo? Ne. Kakšnih drugih bolezni nimate? Ne. Torej ste kar zdravi, razen posledic poškodbe in raka. Lahko bi rekli: Zdrav duh v poškodovanem telesu. Ja. (smeh) God imate na praznik Brezmadežne v začetku decembra. Tako bo Prija- telj z intervjujem ravno za god. Ga praznujete? Sedaj ne. Ste bili kdaj na kakšnem srečanju ali romanju? Sem bila. V Nazarjah in drugod. (Med pogovorom vstopi ena od strežnic in pohvali Marijo:Je pa res občudovanja vredna. Skoraj vse si sama naredi. Pa rada moli, tudi za nas.) Lepo je slišati pohvalo, da si sami toliko pomagate.Za koga pa molite? Za vse v Prijatelju. Kako to mislite? Za vse, o katerih piše v Prijatelju in o njih berem. Bralci in bralke bodo gotovo veseli, da nekdo moli zanje. Kaj bi pa rekli ge. Irmi? Naj še kaj pride naokrog! In da sem ji zelo hvaležna.In da jo lepo pozdravljam! Prav, bova povedala. Vi pa boste dobili več izvodov z vašim intervju- jem, da ga boste lahko komu dali. Morda bo kdo tudi kaj zmolil za vas, kot vi molite za bralce. Vse najbolj- še za god in lepe praznike! Hvala lepa! na obisku sva bila: Vlado Bizant in Tone Planinšek Zaupam v dobroto ljudi Med tem pogovorom smo več krat omenili gospo Irmo, ki sedaj že dela drugod. V soci- alni službi v domu so bili tako prijazni, da so jo poklicali in ji povedali za našo željo,kajti njenega naslova za- radi zakona o varstvu osebnih podatkov ne smejo izdati. Med pogovorom je kar sama poklicala in hitro smo se dogovorili za obisk. Pred meseci smo se že srečali v domu, izmenjali nekaj besed o gospe Mariji, ob obisku pa sva spoznala še moža Andreja in sina Aljaža.Gospa Irma ima za seboj večletno bridko izkušnjo brezposelnosti. Čeprav to niso ravno prijetni spomini, je bila, ustrežljiva, kot je, pripravljena spregovoriti tudi o tem. Zanima me, kako se je zgodilo, da ste sprejeli takšno delo - službo v domu upokojencev. Bila sem nezaposlena zelo dolgo, sedem let. Na zavodu smo se dostikrat pogo- varjali,kaj bi delala. Odgovarjala sem,da bi rada kako pomagala ljudem. Priprav- ljena sem se bila naučiti govorice gluhih ali se prekvalificirati, kajti po poklicu sem kemijska tehničarka. Pa je še tisto padlo v vodo, ker je država ukinila so- financiranje za prekvalifikacijo. Odprla pa so se javna dela. Z zavoda so me poslali v dom upokojencev na razgovor. Mislim, da nas je bilo kar okrog petin- dvajset kandidatov, čeprav so iskali le enega. Bila sem izbrana in sem v domu delala dve leti in osem mesecev. Mogoče poveste kaj o tem, kako se človek počuti, ko izgubi delo? Ni prijetno. Študirala sem in zanosila, nisem pa končala študija. Po poroki in porodu sem skušala najti delo. Družina je bila tu, treba je bilo živeti. Veste, če prideš v tuj kraj, kajti doma sem iz Slo- venj Gradca, začneš vse na novo in skušaš pognati korenine. V domačem kraju je le laže, marsikoga poznaš, imaš sorodnike. Če pa prideš v tuj kraj, kjer nisi rojen in te nihče ne pozna, je vse veliko teže in je brezposelnost dosti hujši udarec. Potem pa - iz ene službe v drugo. Delaš tu, delaš tam, nekaj upanja ti dajo, pa spet ostaneš doma oziroma na cesti. Po sedmih letih borze in brez tolarja se počutiš, kot da nisi vreden čisto nič. Izgubiš vse zaupanje vase. Saj te ljudje okrog tebe opogum- ljajo, ampak se počutiš,kot da nisi vre- den niti pol žlice mrzle vode.Grd stavek je to, ampak resničen. Začneš se zapi- rati v družinski krog. Spomnim se neke- ga dneva. Prišel je gospod, ki nam je navadno popravljal peč. Ko me je videl vso obupano sedeti na stopnicah, je dejal: "Kaj si ti napravila sama s seboj? Moraš iti med ljudi!" Delo prek javnih del mi je bilo kot z neba poslano.Ko sem kasneje v domu upoko- jencev videla, kako malo je potrebno, da ljudi razveseliš, ko sem zopet začela delati,sem tudi sama zlezla ven iz svoje stiske. V domu ste med drugimi spoznali tudi go. Marijo Verdev in prek nje smo se seznanili. Gospa Marija je pač poseben človek,re- kla bom - zelo dobra ženska. Veliko je v življenju prestala. Znala je pritegniti mojo pozornost. Poklicala me je, pove- dali sva si vsakdanje stvari, včasih je bila žalostna in sem jo potolažila in 'po- hecala'. Pri njej se še posebej vidi,kako malo je potrebno, da postane vesela in laže živi. Pismo,ki ste ga dobili,je pisala po dva,tri stavke na dan.Več ne zmore Potem sem ga jaz prepisala in še mož mi ga je pomagal urediti. Tako tudi dru- go pošto. Dostikrat je imela dneve, ko je tudi jaz nisem razumela. Pa sva se vedno pogovorili dosti stvari.Včasih sva porabili tudi petnajst minut,da sem ugo tovila, kaj bi mi rada povedala,pa je šlo le za kakšen stavek. Veliko časa in še več potrpežljivosti je pri njej potrebno. Tudi ona je imela veliko potrpežljivosti z menoj. Tudi sedemkrat ali večkrat je ponavljala, dokler nisem razumela. Pro- sila sem jo:"Gospa Marija,bolj počasi..." Včasih sem jo prosila, naj mi napiše, ampak tudi piše zelo težko in počasi.To traja... Mož je tudi dostikrat prišel naokrog. Navadno je po službi prišel po avto, se ustavil, zaigral s kom karte proti meni in vse spravil v smeh. Na koncu so vsi čakali, kdaj bo prišel. Saj ni bil dolgo, ampak tistih nekaj minut je bilo tako prijetnih zanje. Torej si pri javnih delih nič kaj dosti ne izbiraš dela, ampak si samo ve- sel, da sploh kaj dobiš ... V resnici si lahko vesel, da dobiš delo. Kakršnokoli delo! Kaj pa je običajno opravilo delavca javnih del v domu upokojencev? Ali kaj upoštevajo izobrazbo ali znanje, ki ga imaš? Na kratko rečeno - da oskrbovancem delamo družbo in naredimo kaj, česar sami ne zmorejo. Treba je kaj malega zašiti, napisati pismo, prinesti kaj iz tr- govine, jih spremljati k zdravniku na pre glede in podobno. Tam smo v glavnem zato, da se počutijo bolj varno in prije- tno. Dostikrat sem tudi po službi 'letela' še po kakšnih opravkih v zvezi s službo Na primeru ge.Marije zlahka vidite, kak- šno je to delo. Potrebno je veliko potr- pežljivosti in ljubezni.Tega smo potreb- ni vsi.Delavci javnih del ne smejo delati tistega dela, ki ga opravljajo strežnice in medicinsko osebje,ker nimajo ustrez- ne izobrazbe oz.za to niso usposobljeni Ko sedaj gledate nazaj na brezpo- selnost? Kaj bi rekli? Čeprav se bo morda čudno in grdo sli- šalo,mislim,da bi za vsakogar bilo dobro če bi bil nekaj časa brezposeln.Ne tako dolgo kot jaz, ampak vsaj malo, da bi prešel del te poti ter videl, kako je, če te nihče ne spoštuje in se počutiš od- več. Brezposelni so zelo zapostavljeni, kot da niso vredni nič. Vsakdo bi moral doživeti, kako je, ko kaj poizkušaš, pa ne uspeš, ker te vedno nekaj zadržuje in tlači nazaj. Kaj pa bi rekli glede dela v domu upokojencev? To bi sploh moral vsakdo izkusiti in do- živeti, kako malo je potrebno, da sta- rejšega človeka razveseliš. Imam zelo lepe spomine, čeprav je plača 'nikakrš- na', pač tista minimalna. Ampak si med ljudmi, dobrimi in hvaležnimi. Mislim, da sem imela srečo v nesreči brezposelno- sti, da sem doživela takšno življenjsko izkušnjo. Želim si, da bi vsi ljudje spoz- nali, kako malo je potrebno,da so ljudje srečni. Vam je kdaj, ko ste tam videli tudi mlajše bolnike ali invalide, prišla misel, kako bi lahko tudi vi bili na vozičku in med oskrbovanci? Vas je bilo kdaj strah tega? Ne, nikoli. Zaupam v dobroto ljudi. Ver- jamem, da so vsi ljudje na svetu dobri. Življenje mi je sicer pokazalo,da so mno gi lahko tudi zelo hudobni, ne v domu, tako na splošno. Vendar zaupam, da obstaja veliko dobrih ljudi. Upam, da so me tudi v domu dojemali kot človeka, ki zaupa ljudem.Če jaz nikomur nič slabe- ga ne storim, mislim, da tudi drugi meni ne bi storili nič slabega. Treba je graditi na zaupanju. Kakšen pa je po vaših izkušnjah od- nos osebja v domu do delavcev ja- vnih del? In komu delavci pri javnih delih odgovarjajo? Mislim,da gredo zelo lepo skupaj. Vedo, da smo v pomoč. Odgovarjaš pa poob- laščeni osebi v domu. Nimam nobenih slabih izkušenj. Ko sem go. Marijo povprašal,česa si najbolj želi, je bil odgovor: prijazno- sti. Ob tem se je posebej zahvalila za vašo potrpežljivost. (Smeh) Me veseli. Se morda spomnite kakšnega poseb nega dogodka,ki vam je ostal v spo- minu? Vedrega ali tudi drugačnega? Bilo je dosti takih lepih trenutkov. Naj- bolj mi je ostal v spominu kostanjev piknik, ki smo ga imeli ravno na dan, ko sem zadnjič delala v domu. Po naključju je tako prišlo. Bilo je zelo veselo, imeli smo harmoniko,tudi zaplesali so.Ko sem jim ob koncu piknika povedala,da zadnji dan delam,ker odhajam v drugo službo, so se ljudje tako jokali, da sem še jaz jokala z njimi.Bila sem pa vesela,da sem jim zadnji dan našega druženja naredila res lep. Pa recimo še kakšno besedico o brezposelnosti. Kakšen nasvet das- te tistim, ki so sedaj brezposelni? Treba je iti med ljudi. Tudi če od tega nimaš denarne koristi, je treba iti med- nje. Če bi sedaj zopet ostala brez dela, bi šla od hiše do hiše in pomagala lju- dem. Samo v eni ulici najdemo precej starejših,ki potrebujejo prijazno besedo Malo ljudi zna poslušati. Vsak rad deli nasvete, malo ljudi pa zna poslušati. Iti med ljudi, to je moj nasvet. Smo pred prazniki.Dvakrat ste doži- vljali december v domu upokojencev Kako ljudje doživljajo praznike v domu? Veliko je prireditev. Nekateri si znajo sami med seboj narediti lepe praznike. Spomnim se gospe, upokojene ravnate- ljice šole, s katero sva pripravili Miklav- ževo presenečenje. Bilo je prvo leto mojega dela v domu.Še mož je pomagal V službo sva nesla veliko škatlo sadja, sladkarij itd. Nakupila sva po trgovinah, kjer je bilo kaj ceneje. Zjutraj so ljudje imeli Miklavža na kljukah svojih vrat in so bili veselo presenečeni.Ob tednu vse življenjskega učenja je bila vsak dan kakšna prireditev. V domu so pogosto folklorne prireditve, nastopijo razni do- mači ansambli. Imajo božičkovanje,pra- znujejo silvestrovo ... Nimajo ravno na tisti dan, ampak vseeno je lepo. So pa tudi nekateri stanovalci, ki se zapirajo vase in so za praznike, če ni obiskov, še bolj osamljeni. Če nekega dne začutiš, da moraš jokati ... pokliči me! Ne obljubim ti,da te bom spravil v smeh Toda lahko jočem s teboj. Če nekega dne želiš zbežati, ne boj se ... pokliči me! Ne obljubim ti, da te bom ustavil, Toda lahko bežim s teboj. Če nekega dne ne želiš slišati nikogar... pokliči me! Obljubim ti,da bom s teboj in obljubim ti Da bom molčal. Toda, če nekega dne pokličeš ... in ti ne odgovorim... Pohiti k meni, morda te potrebujem! Kaj pa storite z ljudmi, ki zavračajo pogovor in pomoč. Obrniti se je treba na socialno službo in povedati, kakšne težave so. Seveda so tudi takšni primeri, samo delavci javnih del ne morejo reševati takšnih težav. Kako pa je z mašo? Ali delavci jav- nih del pomagajo tudi pri tem? V glavnem si pomagajo stanovalci sami. Pa kakšni prostovoljci pomagajo. Teža- va je v tem, da je v domu na Pobrežju maša ob sobotah, ko javna dela ne po- tekajo. Namreč ob sobotah in nedeljah pride več svojcev,nekateri oskrbovanci odidejo tudi domov, v domu pa so tak- rat samo redno zaposleni delavci. Ljudje v domu upokojencev so po mojih izkušnjah kar radovedni. Kaj sprašujejo? Kako ste doživljali nji- hovo radovednost? Če ti kaj o sebi poveš, tudi oni tebi za- upajo. Nisem imela težav s tem. Kaj pa stiki s svojci oskrbovancev? Ste jih tudi imeli? Če pridejo svojci, se delavec javnih del diskretno umakne. Seveda pa kakšen od svojcev sam išče stike, se zanima, kako je z njegovim svojcem in tudi reče kakšno besedo. Diskretnost je nujna in zelo pomembna, kar pomeni, da ne raz- našaš vsebine pogovorov z oskrbovanci Če ti kdo kaj zaupa, posebej, če je bilo rečeno v žalosti, že po človeški plati moraš o tem molčati. Diskretnost je res na prvem mestu. Mislim,da je lepa last- nost človeka, če ve, kdaj je treba biti diskreten.Če mi kdo reče,naj tega niko- mur ne povem,je to zame sveto. Enako pričakujem od drugih. Kaj bi rekli tistim, ki se pripravljajo, da bodo šli v dom upokojencev? Naj se ne bojijo. Vedno se kaj dogaja, predvsem bodo imeli možnost družbe. Samo malo dobre volje in nekaj razume- vanja,pa bo šlo.Veliko je še predsodkov iz starih časov. Na koncu še kakšno besedo o gospe Mariji ... Zelo se potrudi in je hvaležna. Vesela je, če lahko gre kam ven. Ko ste v Pri- jatelju nekaj iz njenega pisma objavili je bila tako vesela, da je od sreče jokala. Kolikokrat me je prosila: Irma, bova kaj napisali za Prijatelja. To je šlo tako, da sem napisala na papir,kakor sem jo pač razumela,potem pa sem ji to prebrala in preverjala,če je vse prav oziroma tisto, kar je želela povedati. To gre zelo po- časi. Povem vam,da sva za eno kartico potrebovali vsaj eno uro. Naj kot urednik dodam,da bi bilo ver jetno objavljenega še kaj, kar sta napisali in poslali, pa je ostalo shra- njeno v uredništvu z namenom, da bi počasi tako pripravili intervju. Smem vprašati še tole: Boste še kdaj šli na obisk v dom? Bom,seveda bom,samo da se malo znaj dem v novi službi, da se ustalim. Rada bom šla, jih 'pohecala' in razveselila,saj je tako malo potrebno, da ljudi v domu razveseliš. Marsikaj smo se še pogovarjali tisti ve- čer z go. Irmo in možem Andrejem, tudi o premajhnem razumevanju duhovnikov za zdravstvene in druge težave po dru- žinah. Ko pa smo ugotovili, da je njen daljni sorodnik priljubljen župnik v Drav- ski dolini,pa da urednik pozna nekaj nje nih sorodnikov v okolici Slovenj Gradca, smo zopet ugotovili: "Kako je svet maj- hen!" Zapišem lahko le še: Lepo je sto- pati po sledovih dobrote. Hvala vam, ga. Irma, ter lepe praznike vam in vaši družini! na obisku sva bila: Vlado Bizant in Tone Planinšek Δ na kazalo domov na vrh Δ ZDRAVSTVENI DELAVCI Ne grem v dom ... V ambulanti zazvoni telefon. Dvignem slušalko in poslušam glas starejše žene, ki pravi: "Pred dvema urama sem padla, ko sem vstajala s postelje. Sedaj sem se komaj privlekla do telefona. Zelo me boli levi kolk. Nič več ne morem hoditi. Nikogar ni,ki bi mi lahko pomagal. Ležim na tleh, zebe me in ne morem se pre- makniti. Prosim vas, pomagajte mi!" Pokličem zdravnika za nujno pomoč. V desetih minutah je pri njej. Odpelje jo v bolnišnico, kjer ji ugotovijo zlom kolka. Po operaciji je še dva tedna na rehabi- litaciji v zdravilišču, da bi ji pomagali shoditi. Ne uspe jim, obleži v postelji. Žena je stara 80 let, živi sama in nima nobenih sorodnikov. Kaj sedaj? Vsi do- movi za ostarele so polni, v nobenem nima niti prošnje za sprejem. Ta žena kljub starosti ni nikoli razmišljala, da se ji lahko kaj zgodi. Vedno je govorila, da ona ne bi mogla nikoli živeti v domu za ostarele. Doma ima hišo, vrt in kokoši. Kako naj vse to zapusti? Če boš v življenju sledil zvezdi Če boš v življenju sledil kakšni zvezdi, ti noč zapuščenosti in trpljenja ne bo nikoli prišla do živega. Kaj še iščeš? Kristjanu sveti na njegovi poti tista velika zvezda, ki je odrešila svet - Jezus Kristus. Stanka Moder človek je tisti,ki sam ureja stvari pravočasno.Morda je to tudi prošnja za sprejem v dom. Nihče ne gre rad v dom za ostarele,a če druge možnosti ni, se- bi in bližnjim zelo olajšamo življenje, če ga sprejmemo. Ta žena je najprej sprejeta v negoval- no bolnišnico in po enem mesecu pre- meščena v dom za ostarele, kamor se nikakor ne more vživeti. Ni zadovoljna s hrano, posteljo, niti s sestrami in z zdravnikom.Ob vsakodnevni fizioterapiji shodi s pomočjo bergel, a tudi to je ne razveseli. Njena edina želja je, da se čimprej vrne domov. Po šestih mesecih na lastno željo zapusti dom za ostarele in se vrne domov.Kmalu ugotovi,da tudi doma ne more več živeti sama. Vsak dan je bolj nezadovoljna. V istem domu za ostarele živi druga že- na, ki pa pravi: "Še nikoli v življenju mi ni bilo tako lepo. Imam dietno prehrano zdravstveno osebje je tako prijazno z menoj. Vsak teden grem v knjižnico. Letos sem prebrala že petinsedemdeset knjig. Vsak dan želim narediti vsaj eno dobro delo. Spoprijateljila sem se s sle- po ženo. Zelo je vesela,če ji kaj prebe- rem. Veliko se pogovarjava. Kako malo je danes ljudi,ki bi znali poslušati! Hvala Bogu, ona to zna! Zato je vsak dan zame kot dragoceno darilo. Sprejemam ga s hvaležnostjo. Ta slepa žena me je naučila, da lepota ni nikoli zunaj nas, lepota je vedno v nas. Od nas samih je odvisno,kako na stvari gledamo in kako jih sprejmemo. Življenje je veliko lažje, če si stojimo ob strani in si drug druge- mu pomagamo. Laže bi se odpovedala kruhu,kot da bi morala zapustiti ta dom Ko dopustim Bogu,da mi pokaže,kaj naj storim v življenju, to tudi vedno stori. Ko mi je hudo,grem v kapelo in se Bogu potožim. Bog me vedno sliši in potolaži. Zaupam v Božji načrt, ki je vedno boljši od mojega." Kjerkoli ste,doma,v bolnišnici ali v domu za ostarele,vam želim,da bi na vse gle- dali v Božji luči. V istem domu sta živeli dve ženi in slišali smo dve povsem raz- lični zgodbi. Obe ženi sta imeli zlomljen kolk, a zakaj sta njuni zgodbi različni? Ena dom za ostarele sprejema, druga ga zavrača. Največja modrost življenja je,da sprejmemo stvari,ki jih ne moremo spremeniti. Ob zaključku leta se zahvaljujmo za vse trenutke življenja, najbolj pa za milost, da lahko sprejmemo preizkušnje, ki jih je težko sprejeti! Janja Ahčin Mati luči O, Gospa, Mati Luči, ki si svetu rodila Luč, Jezusa Kristusa, Božjega Sina, ki je tudi tvoj sin, tvoj otrok. Mati Luči, Gospa svetlobe in milosti, vzemi naša srca in jih potopi v brezmadežno luč svoje ljubezni! V tej luči hočemo gledati Jezusov obraz skupaj s teboj, ga slaviti, moliti in občudovati in pustiti, da se Njegove poteze vtisnejo v naše življenje. Mati Luči, žena daritve, ki si v templju darovala Ljubezen z vso ljubeznijo svojega čistega srca, vzemi majhne plamene naše vere in jih izroči Svetemu Duhu, da postanemo luč v temi sveta. Amen. Nataša Ahčin Δ na kazalo domov na vrh Δ VI NAM - MI VAM Shodnica V evangeliju Jezus govori o templju, šel pa je tudi v shodnico.Mi lahko pojasnite v čem je razlika? Judje so bili prepričani, da je samo en kraj, kjer je mogoče častiti Boga z da- ritvami, in to je tempelj. V njem je bil shranjen svet predmet, skrinja zaveze, v kateri sta bili plošči Božjih zapovedi. Veljala je za vidno znamenje Jahvejeve navzočnosti. V času Mojzesovega po- tovanja po puščavi so jo hranili v sho- dnem šotoru, kralj David jo je prenesel na Sion, nato je našla mesto v Salomo- novem templju. Ko je leta 586 pred Kri- stusom Nebukadnezar zavzel Jeruzalem in dal odpeljati prebivalce v babilonsko sužnost, sta bila uničena tudi tempelj in skrinja zaveze v njem. Judje v babi- lonski sužnosti so praznovali sobotne dneve v posebni zgradbi.Tako je verje- tno nastala prva sinagoga - shodnica,v kateri so se zbirali k molitvi in verskemu pouku. Ko je perzijski kralj Kir leta 539 zavzel Babilon, je Judom dovolil, da se vrnejo v Jeruzalem in ponovno sezidajo tempelj. Vendar je mnogo Judov ostalo v Babilonu. Ko je Kir zavzel še Egipt, so se naselili tudi tam. Za praznike so še kdaj romali v Jeruzalem, a zaradi odda- ljenosti le poredkoma. Ob sobotah so se pač zbirali v svojih shodnicah. Tudi Judje iz palestinskih mest so za velike praznike hodili v Jeruzalem,vsako soboto pa to ni bilo mogoče. Zato so si začeli zidati shodnice. To so bile veči- noma pravokotne bazilike s tremi ladja- mi. V prednjem prostoru je bil vodnjak za očiščevanje, v notranjosti pa je bilo "sveto" z omarico, kjer so hranili perga- mentne zvitke z Božjo besedo. Stena za omarico je bila praviloma obrnjena proti Jeruzalemu. Kadar je bil Jezus v Jeruzalemu,je učil v templju;v Galileji pa je govoril v shodni- cah ali kar pod milim nebom; spomnimo se na govor na gori. V evangeliju sta izrecno omenjeni shodnica v Kafarnau- mu (Mt 1,21; Lk 4,31) in pa shodnica v Nazaretu, odkoder so Jezusa po govoru izgnali (Lk 4, 16). Leta 70 po Kristusu je Vespazijanov sin in kasnejši rimski cesar Tit razdejal Je- ruzalem ter oskrunil tempelj. Od takrat Judje svojega svetišča niso več obno- vili. Edini spomin nanj je Zid žalovanja v Jeruzalemu. Judje, razpršeni po svetu, so si povsod gradili shodnice. Tudi v Ljubljani je bila. Mnoge so bile kasneje porušene ali upo rabljene v drugačne namene, kadar so Jude izgnali iz kakšne dežele ali jih po- morili, kakor se je to dogajalo v Hitler- jevi Nemčiji. Breda Cigoj Leben Δ na kazalo domov na vrh Δ

KRŠČANSKO BRATSTVO BOLNIKOV IN INVALIDOV Oče Henrik in Bratstvo VII. poglavje:   Mednarodni duhovni pomočnik (nad.in konec) Rim ni bil konec poti,ampak začetek. Giba- nje bolnih za bolne se je vedno bolj širilo. Srečanja Mednarodnega odbora so se vr- stila na različnih krajih Evrope. L. 1974 so na Dunaju natančneje določili odgovornost vodilnih bratov in sester. Dve leti pozneje so se v Frankfurtu, Nemčija, posvetili or- ganizacijskim vprašanjem. V katero vrsto Cerkvenih gibanj je treba uvrstiti KBBI? O tem srečanju je treba reči, da je bil v sre- dišču vsega očetov nagovor, ki je za KBBI ohranil trajno vrednost. KAJ JE BRATSTVO? Radi bi ugotovili,kje je pravi predal za KBBI Je posebna vrsta Katoliške akcije? Ne, ker pozna tudi srečanja z veliko udeležbo bratov in sester. Je to socialna dejavnost? Ne, bolniki naj bi se približali Kristusu. KBBI ima duhovne voditelje. Gibanje v zvezi z družino? Ne, ker so v KBBI tudi neporočeni. Združenje z apostolskimi cilji? Ne,njegov interes je v zdravju bolnih, v njihovem na- činu življenja. KAJ JE BRATSTVO? Menda ne bo potrebno, da mu poiščemo poseben predal! Priznam, da sem bil glede tega vedno negotov in odgovarjal sem, da ne vem. »Pustite mi, da živim in ne zadušite me,« nam pravi. Kaj je Bratstvo? Kristus nas uči, da moramo drug drugega ljubiti. Medsebojna ljubezen bo znamenje, da ste moji učenci. »Poglejte, kako se ljubijo,« so govorili o prvih kristjanih. Bratstvo prinaša ljubezen v svet bolnih. Ljubezen nam pomaga, da jasno vidimo. Ljubezen nam odkrije,da ima moj bližnji do- bre lastnosti. Ljubezen nam pomaga odkriti, kaj naš bliž- nji potrebuje. Potreb je veliko: družinske, kulturne, ma- terialne. Kako naj te potrebe rešujemo?S prispevki? Ne,ampak tako,da bolnemu bratu pomaga- mo, da si bo sam pomagal ... naj pokaže, da je zmožen začeti z nečim novim; da računa na lastne zmožnosti in moči. Zgledi za tako ravnanje so številni. Razume se,da ne morejo prek svojih zmož- nosti,a to, kar sami dosežejo, jim da obilno zadoščenje. Edino, kar je pomembno v življenju, so sledi ljubezni, ki jih predajamo naprej, ko odhajamo in se moramo posloviti. Albert Schweitzer Preidem na duhovne potrebe. S tem ne mislim reči, da pridejo na vrsto za drugimi, ker je gotovo,da so materialne in duhovne potrebe v medsebojni zvezi. Treba se je le prepričati,da so duhovne potrebe pomem- bnejše in da je treba priti tako daleč, da se zavemo, kako bi jim bilo treba najprej zadostiti. Tisti, ki je stopil v bratsko družino, si silno želi, da bi svojim bolnim bratom pomagal najti Kristusa, ki je zanj prvi na svetu. Ob- čuduje Božje delo v svojem bolnem bratu, ki mu prav nič ne skriva,da je kristjan. Po- govor se bo dotaknil tudi duhovnih zadev in Kristusov obraz se bolniku že kaže. Kar zadeva mene, mislim,da je vsako deja- nje,naj si bo naravno ali duhovno,že evan- gelizacija. Čudovito delo v pomoč bolnim,ki zbuja ob- čudovanje, med razvitimi in nerazvitimi na- rodi že poteka. Na sto tisoče je bolnikov, ki si prizadevajo,da bi svojim bolnim bratom pomagali prevzeti odgovornost za svoje življenje. Kaj vse je v tem smislu storil oče Duato! Za zgled sem dal nekoga, ki je že med pokojnimi. Mislim, da bo ta dejavnost,če se bo bolj in bolj stopnjevala, vplivala tudi na zdrave. Za bolnike se bodo veliko bolj zavzemali. Cerkev in država bosta več napravili za bolnike, ki si želijo živeti polno naravno in nadnaravno življenje. Upam,da bodo ljudje,ki jih je Bratstvo "pre- ustvarilo", iskali možnosti, da rešujejo tudi socialna vprašanja. Ni pomembno, če bodo povedali, da jih je za socialno delo pripra- vilo Bratstvo; morda tega ne bodo storili, a delali bodo v duhu Bratstva. KBBI naj opravlja svoje delo tako, da ne bi hoté zbujalo pozornosti! Posebej prosim, da Bratstva ne kazite; preveč je lépo." V KBBI se je pojavilo tudi vprašanje ekume nizma. V Švici, Nemčiji, na Nizozemskem in morda še bolj v J. Ameriki so se Bratstvu pridružili tudi protestantski bolniki in priza- deti. Razumljivo je, da je bilo v tem nekaj dobrega. Pri tem pa je bilo treba opozoriti na dve nevarnosti: Bratstvo ni smelo pos- tati pripomoček za vabljenje protestantov v katoliško Cerkev, ali pa sploh ne delati razlike med eno in drugo veroizpovedjo. Oče François se je zatekel h koncilskim tekstom, da bi mu dali odgovor. Prišel je do dveh modrih sklepov: Če protestanti hočejo sodelovati v Bratstvu, naj bo to z njihovimi pastorji in ob množičnem zbiranju članstva naj povabijo tudi nje. Kar zadeva skupne molitve, se je treba varovati takih, ki posamezne veroizpovedi ločijo. Glede evharistije pa je ločitev nujna:katoličani in protestanti se morajo ločiti in ostati zvesti svojemu verovanju glede daritve sv. maše in obhajila. In še nekaj se je spremenilo: ime. Odslej naj bi se Bratstvo uradno imenovalo:"Med- narodno Krščansko Bratstvo Bolnikov in Invalidov." Na sestanku Mednarodnega odbora v Ci- neyu (Belgija) je bil zelo zanimivo poročilo članov iz J. Amerike. Pri njih se je Bratstvo širilo neverjetno hitro.Na koncu poročila so predlagali, naj bi očeta Françoisa uvrstili med kandidate za Nobelovo nagrado.Lahko razumemo, da se je oče François pošteno prestrašil: "Kaj so rekli? Saj ste norci. No, to je šala. Naš program je resen." Južnoa- meričani niso razumeli, zato so protestirali: "Pred vašim nastopom, oče, južna Amerika sploh ni vedela za invalide. Vi ste nas po- kazali in nam dali besedo.Mnogo Nobelovih nagrajencev se ne more ponašati z delom, ki bi bilo enakovredno vašemu." Oče se o zadevi ni hotel niti pogovarjati in bratje iz J. Amerike so bili vsi razočarani. Avto pelje, dokler ima bencin. Božje delo se razvija glede na to, koliko bolečine je spremenjene v ljubezen. Chiara Lubich Dodajmo anekdoto, ki tudi nekaj pove o značaju očeta Françoisa.Njegov pomočnik, oče Patois,je prvikrat odšel na obisk k sku pnostim Bratstva, ki so zrasle v J. Ameriki. Njegovo poročilo je bilo eno samo upanje na izredno prihodnost gibanja na tem kon- tinentu. Oče François je poročilo prebral svojemu škofu in dodal: "Potrebno bo ime- novati posebnega duhovnega asistenta za Južno in Srednjo Ameriko. Vendar, če naj opravlja svoje delo,mu bomo morali poslati dva milijona (starih) frankov, ker bo moral potovati le z letalom." Škof je vprašal: "Imate dva milijona?" Odgovor: "Nimam, a Bog dobro ve,da jih potrebujem" Drugi dan ga je obiskal škof in obvestil: "Monsignor, dobil sem dva milijona. Včeraj je prišel ček na katerem je bilo napisano: Dva milijona za J. Ameriko!" Tako je oče François kar pogosto urejal težave s stroški, ki jih je KBBI moralo sprejeti. Počasi se je rešil "denarnih skrbi". Medna- rodni odbor je stvari vzel v svoje roke.Nje- mu je še vedno ostala naloga duhovnega pomočnika in ustanovitelja. Že l. 1979, na vrhovnem srečanju v Loyoli,se je hotel po- polnoma umakniti. Naslednje leto,v Cineyu, se je dokončno odločil. Peter Boillon, upokojeni škof v Verdunu prevod: Stanko Boljka (se nadaljuje)   Levántate y anda! (Vstani in hodi!) Mednarodni kongres KBBI v Madridu V prejšnji številki ste lahko prebrali,da je bil v juliju v El Escorialu pri Madridu mednaro- dni kongres KBBI, na katerem je bilo izvo- ljeno tudi novo vodstvo.V tej številki lahko preberete še nekaj o vsebini tega srečanja Vzdrževati vnemo Delegati so ugotovili pomemben napredek v stikih mednarodnega vodstva Bratstva z Bratstvi posameznih držav in celin.Vodstvo hoče videti, preden sodi, in ima veliko za- upanje v delo vodstvenih skupin vsake dr- žave. S tem jim daje možnost delovati sa- mostojno, svobodno in ustvarjalno.Mogoča je postala tudi večja povezanost z novimi Bratstvi. Bratstvo na afriški celini in Mada- gaskarju je spoznalo,da mu vodstvo prislu- hne in da ni nobenega obsojanja. Bratstvo v Aziji odkriva povezanost in vidi,da ni sá- mo na svetu. Bratstvo postarane Evrope odkriva možnost prenove.Bratstvo v latin- ski Ameriki usklajuje načrt organiziranosti na nivoju svoje celine z ustvarjanjem bo- gatega materiala in sodelovanjem vseh svojih dežel. Mednarodno vodstvo Bratstva je med zad- njima kongresoma sodelovalo z organizaci- jami za človekove pravice ter s socialnimi in pastoralnimi organizacijami. To sodelo- vanje pa ni vedno prineslo želenih sadov. Ustvarjalnost in vztrajnost sta pomagali, da je Bratstvo z zelo skromnimi človeškimi in materialnimi možnostmi udejanjilo kar ambiciozne načrte. Kadar predlagamo kak- šen načrt,najprej pomislimo,kako ga zaradi tolikerih težav sploh ne bo mogoče uresni- čiti. Potem se zgodi, da se načrt čisto ne- doumljivo uresničuje,kar je naravnost veli- častno. To posebej velja za stike z Afriko in Madagaskarjem,pa tudi z Ameriko in Azi- jo, katerim naj sledi tudi Evropa. V Bratstvu vlada velika edinost v različno- sti.Vsakdo ima svoj ritem.Združeni v istem duhu čutimo obenem svojo samobitnost. Čutimo, da se namen ustanovitelja Bratst- va, o. Henrika, ohranja,pa tudi neprestano prenavlja. Bratstvo stoji pred naslednjimi izzivi: Še naprej je treba vzdrževati vnemo, ki se kaže na srečanju v Španiji. Bratstvo naj bo odprto drugim združen- jem bolnikov in invalidov. Naj ne bo nekak- šen geto, v katerega bi se zapiralo, ampak kvas. Bratstvo je namreč včasih preveč zaprto samo vase. So sicer ustrezni odzivi v posameznih deželah, ne pa v Bratstvu kot celoti. Še naprej je treba vzdrževati edinost, ne da bi izgubili samostojnost posameznih delov Bratstva.Vsaka temeljna skupina naj prisluhne vodstveni skupini na svoji celini in ga spoštuje. Prizadevati si je treba za dobre odnose z vodstvom katoliške Cerkve v Vatikanu, da bi dosegli večje spoštovanje bolnikov in invalidov. Bratstvo mora biti navzoče v različnih mednarodnih organizacijah, da nas te spo- znajo in sodelujejo z nami pri skupnem pri- zadevanju za spoštovanje pravic bolnikov in invalidov. Odpirajmo se tem organizaci- jam in resničnosti življenja, da ne ostane- mo ločeni od tega, kar nas obdaja. V duhu ustanovitelja Bratstva,o.Henrika glejmo v medverskem dialogu predvsem to,kar nas združuje in prek tistega,kar nas ločuje. Obnoviti moramo duha sodelovanja tudi glede materialnih sredstev.Tisti v Bratstvu ki imajo več sredstev, naj radi pomagajo drugim, ki jih imajo manj. Tisti,ki jih nimajo, pa naj pomoč iščejo. Pri tem se je potreb- no izogibati pokroviteljstvu in podpiranju, ki sta tako pogostna. Vsi naj kaj prispe- vajo za vzdrževanje Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov, četudi morejo dati le malenkost. Svoja sredstva mora imeti tudi mednarodno vodstvo Bratstva. Izboljšati je potrebno medsebojne stike, med drugim tudi s tem, da je bolje poskrb- ljeno za prevode. Iz kongresnih materialov prevedla in povzetek pripravila: Breda Cigoj Leben Duhovnost in mistika Bratstva (iz predavanja F. Nelsona Jungesa, dosedanjega duhovnega pomočnika mednarodnega Bratstva) Našega gibanja ni vzpostavil noben dekret kakšne doktrine ali vere, pač pa je nastal kot sad določenega udejanjanja, sad izku- šnje bivanja, nahajanja, skrbi za bližnjega. Oče François, sam bolnik,se je odločil slu- žiti. Iz ljubezni do Boga je svoje življenje postavil v službo ljudi, ki so bili prikrajšani in ki so potrebovali njegovo pomoč. Razvil je način, kako biti ponižen. V darežljivosti se je postavil kot branilec in s tem poma- gal tistim, ki so prikrajšani; navdihoval ga je evangeljski duh. Ta način bivanja in de- lovanja se je izoblikoval v pot duhovnosti in posredoval nalezljivo in neustavljivo mi- stiko. Ni bil avtoriteta, ki vsili stvari, pač pa brat, ki ga skrbi za brate. V tem duhu je druge povabil,naj bodo prav tako bratje in sestre, naj svojemu življenju s službo bližnjim podarijo smisel. 'Šel je k srečanju', nato pa je še druge povabil, naj gredo k srečanju.To je bil njegov preprost in nepo- sreden navdih. Zaradi Božje podobnosti,ko postane človek, da bi iz čiste ljubezni so- deloval z našo človečnostjo, je oče Henrik sklenil spoštljivo deliti življenje s tistim, ki trpi. Iz tega navdiha in delovanja je nastalo gi- banje,ki mu je že od samega začetka jasno da njegova moč ni v zakonih,ampak v ure- sničevanju -uresničevanju obiskov in ose- bnih stikov, spoštljivega pogovora, poslu- šanja,odkritih in prosojnih odnosov.Uresni- čevanje se je izoblikovalo v delu v skupini, v sprejetju razlik, v delitvi življenja znotraj zmožnosti in načinov vsakega posamezni- ka. V razvoju in v poteku tega gibanja se ohranja povabilo, naj kar se da razvijamo duha ob čim manjših strukturah.Prav zara- di tega gibanje ostaja dinamično in odprto. Z namenom, da ohranimo tega duha, se med seboj vabimo in spodbujamo k vzgoji duhovnosti in mistike KBBI. Kakšna je naša duhovnost? Izhajamo iz načela,da so naši temelji v du- hu evangelija. To pomeni, da se sklicujemo na duhovnost Jezusa Kristusa. V Jezusu duhovnost izhaja iz zavesti Božjega Sina, v sinovskem odnosu z Božjim - presežnim. V občutju in izkušnji odnosa z Bogom kot Očetom; v zaupljivi intimnosti, v gotovosti da smo priznani in sprejeti takšni, kakršni smo; ta zavest se je prelila v Jezusov na- čin molitve: "Oče,kaj želiš,da storim?" Bož- ja volja je njegova življenjska usmeritev. V uresničevanju se je vse to prelilo v odnose v Jezusov način bivanja. Jezus je sprejel vse, kar je zelo človeško. Jokal je in tako izrazil žalost ob smrti prijatelja Lazarja. Ohranjal je prijateljstvo z ženami: Marto in Marijo,ter z Marijo Magdaleno,ki se je ime- novala njegova sopotnica, pa naj je to bilo v tistem času še tako pohujšljivo.Bil je poln Božje jeze, ko je videl, da so sveti prostor spremenili v tržnico.Nepopisno nežen je bil ko je objemal otroke... On je Bog,ki ga naj demo v naši notranjosti in v našem vsak- danjiku,ne da bi ga morali iskati tu in tam.. To je duhovnost odpuščanja, spoštovanja svobode z občutkom pravičnosti.To je du- hovnost odločitve,da srečamo in prepozna- mo-s pomočjo povrnitve samospoštovanja - vse tiste, ki so bili na robu življenja in družbe svojega časa. Naša duhovnost se poistoveti v ljubezni, v prijateljstvu, v de- litvi življenja, v želji,da bližnjemu podarimo dobro in v podaritvi priznanja. Vse to je oče François uresničeval z življenjem, saj se je Božja ljubezen prenašala preko lju- bezni do bratov in sester. Kot član KBBI je vsakdo izmed nas odgovoren za ohranjanje in uresničenje te duhovnosti; prav tako pa bo moral najti najboljši način,da jo bo sku- paj s svojo skupino spoznal,poglobil in živel Kakšna je naša mistika? Ta duhovnost bo našo mistiko zaznamovala z držo brata in prijatelja. Prav tako, kot se preizkusi okus nečesa, bo tisti, ki nas vidi, okušal v našem načinu bivanja in delova- nja nekaj več kot samo dejanja.Prve krist- jane so prepoznali po odnosih,ki so jih imeli med seboj. Nas bodo prav tako prepoznali v naših medsebojnih ljubečih in zastonjskih odnosih. Zato moramo gojiti pozornost, željo po služenju in sposobnost, da v dru- gem vidimo dobro; prerasti želimo sleherno obsojanje in sodbo, da bi se v zaupanju zmogli pridružiti na poti tistim, ki jih sreču- jemo. Je pa tudi res, da nas vse to vodi k osebnemu delu, da bi nas sprejeli takšne, kakršni smo, da bi se ljubili takšne, kakršni smo, da bi prerasli vnaprejšnje modele in primerjanje z "modelčki",ki nam jih vsiljuje- jo. Tako bomo z nogami na zemlji ustvarili svoj delež pri celostnem preoblikovanju, ki je tako nujno. To vključuje tudi zmago nad nujnostjo delati primerjave, saj ni nihče boljši od drugega,vsi smo različni v sposo- bnostih in omejitvah. Kar zares velja, je dejstvo, da vsakdo prinese svoj delež in svoj način v iskanju skupnega cilja, kako zgraditi bratstvo (življenje bratov). Misti- čne razsežnosti, ki prihaja iz najglobljega navdihnjenja očeta Françoisa, pa zakoni ali norme ne bodo dali ali odvzeli. Naš napor, da izstopimo iz negativizma in se naučimo opazovati same sebe in vse, ki jih srečamo, bo gotovo pripomogel k ures- ničenju naše mistike. Potrudili se bomo na- učiti in ceniti vse,kar je pozitivnega v vsa- kem človeku. V ničemer nam ne pomaga dejstvo,da ostajamo jetniki v manj dobrem; to ne prinaša veselja in še manj pomaga k napredku. Jezus ni prišel, da bi pokazal na greh, pač pa nas je prišel vabit, da bi se dvignili in mu sledili. Načelo: "Vstani in hodi!" je nje- govo vabilo in naše geslo. Vemo, da smo sposobni ljubiti,zato ljubimo brez strahu, da bi bili srečni. F. Nelson Junges prevod: Marko Mehle   Skupna vera nas povezuje U radosti zajedništva, Majci  u  pohode Bila je prekrasna, sončna in topla sobota, 24. septembra 2005. Ta dan smo bili tudi bolniki in invalidi od Jesenic do obale Dona- ve priča pomembnemu dogajanju.Ob sode- lovanju vseh slovenskih ter številnih hrva- ških škofov je zagrebški nadškof in kardinal Josip Bozanič pred več tisočglavo množico romarjev vodil somaševanje v slovenskem narodnem svetišču sredi Gorenjske.Ta dan je namreč potekalo slovensko hrvaško ro- manje k Mariji Pomagaj na Brezjah. Seveda je bila sv. maša osrednji dogodek srečanja,ki pa je imelo poleg čaščenja Bre zjanske Marije še dodaten namen-pokazati na številna dogajanja, ki so oba naroda povezovali v preteklosti, povezujejo pa ju tudi danes. Že uro pred glavnim dogodkom se je na prostoru pred baziliko izmenoma v slovenskem in hrvaškem jeziku dvigala v nebo molitev rožnega venca. Posamezne desetke sta med seboj povezovala mlada Hrvatica in Slovenec s prošnjami za oba sosedska naroda. Pred začetkom sv. maše smo prisluhnili slovenski in hrvaški himni,na to pa so v slovesnem sprevodu in v sprem- stvu številnih praporov posameznih župnij prinesli na oltar milostno podobo Marije Pomagaj. V pozdravnem nagovoru nas je slovenski metropolit, msgr. Alojz Uran, spomnil, kako nas je prav Božja previdnost postavila v stvarnost, da smo si Slovenci in Hrvatje sosedje. Še več, drug drugemu smo tudi bratje in sestre, saj imamo istega Očeta, isto Mater ter istega Odrešenika. Marin Barišić, splitski nadškof in metropolit je v pridigi - njena podlaga je bil evangelij o Jožefu in Mariji, ki iščeta Jezusa v temp- lju - razmišljal o tem, da smo ljudje vedno iskalci. Na vsakem izmed nas -tudi na bol- nikih in invalidih - je, da iščemo! "Vendar, ali pogosto ne iščemo kar tako, kar nekaj, brez pravega cilja? In kje iščemo? V odvi- snosti, v potrošništvu, v pretirani skrbi za zdravje... Ali pa smo romarji,ki vemo za cilj in smisel našega iskanja!" so bile njegove besede. V nadaljevanju je splitski nadškof sprego- voril tudi o kraju,kamor se je Sveta Družina potem vrnila. O Nazaretu! "Kam oziroma h komu se mi danes vračamo? Kje je naš Na- zaret? Ali je v našem osebnem in družbe- nem vsakdanu še prostor za Nazaret?Ali ni ta vse prepogosto v anonimnosti? Nazaret mora biti moje in tvoje osebno življenje, moj zakon, družina, družba... Nazaret mo- ra biti vsa Slovenija, Hrvaška, Evropa ...!" Besede in misli, o katerih bi morali razmiš- ljati in po njih živeti vsak dan! V izmenjavi darov predstavnikov Cerkve na Slovenskem in Cerkve na Hrvaškem je bila prepoznavna tudi zgodovinska povezanost svetišča na Brezjah s Trsatom nad Reko, kjer je bila Marija Pomagaj v letih druge svetovne vojne v izgnanstvu. Predsednik Slovenske škofovske konferen- ce, mariborski škof Franc Kramberger, je v zahvalnem govoru poudaril, da oba sosed- nja naroda povezuje veliko skupnega. V nesmislu druge svetovne vojne, škof jo je imenoval kar slovenska in hrvaška Pietá,so bila zasejana številna grobišča, kjer ležijo slovenski in hrvaški očetje in sinovi."Pove- zujeta pa nas tudi blažena škofa: Anton Martin Slomšek in kardinal Alojzij Stepinac. Kljub določenim razlikam je resnica, da je veliko več dejstev,ki nas povezujejo,kakor pa tistih nekaj še nedogovorjenih težav, ki nas ločujejo". "S tega romanja želimo vsem ljudem poslati sporočilo medsebojne povezanosti,še prav posebno sporočilo medsebojne povezano- sti dveh katoliških narodov, hrvaškega in slovenskega" je zaključil svoj pozdrav kar- dinal Bozanić. Med mašo sta prepevala cerkvena pevska zbora z Brezij in Trsata. Po njej sta nas v kulturnem programu razveseljevala še dal- matinska klapa Nostalgija in Slovenski ok- tet. Bilo je tudi nekaj priložnosti,da smo se spoznavali in pozdravili z bolniki in invalidi s Hrvaške. Ja, bilo je lepo,saj smo vsi že prišli z željo, da bi nas to srečanje in naša skupna vera povezovala. Ne le tisto septembrsko sobo- to na Brezjah,ampak da bi nas povezovala tudi v prihodnosti. Saj bomo lahko kristjani le tako pričevalci prijetnega sobivanja in sodelovanja med vsemi ljudmi obeh narod- nosti. Rafko Jurjevčič   'Okrogli' na Zaplani Vzel je kruh, se zahvalil..., vzel je vino, se spet zahvalil... Vsak dan, na vseh krajih sveta, se to os- rednje daritveno sporočilo prenaša ljudem dobre volje.Hvaležnost je krepost,ki je te- sno povezana s podarjenostjo.Vse bistveno v življenju nam je tako ali drugače podar- jeno. Naše življenje, zdravje, naši otroci, prijatelji ... Vse! S podobnimi mislimi in predvsem z željo iz- raziti svojo hvaležnost Stvarniku smo se bolniki in invalidi iz Krščanskega bratstva prvo nedeljo v oktobru zbrali v varstvu sv. Martina na Zaplani. Prijaznemu vabilu smo se odzvali tisti "okrogli", ki letos obhajamo 30, 40, 50, 60, 70 ali 80 let življenja.Že ob prihodu, ko smo se zbrali v našem Domu, smo bili deležni presenečenja, saj so nas tam čakali prikupni naprsni šopki! Bili smo veseli tolikšne pozornosti. Ob slovesnem zvonjenju zvonov smo v sprevodu odšli v cerkev,ki nas je kljub ob- novitvenim delom sprejela lepo okrašena. Pri sv.maši nismo bili sami. V mislih in proš- njah smo se spomnili naših dobrotnikov, pa tudi naših bolnih bratov in sester, ki prav tako praznujejo svoj okrogli jubilej, a jim bolezen ni dopuščala,da bi se nam pridružili Mislili in molili smo tudi za vse naše jubilan- te,ki so prav letos prestopili prag večnosti Vse sodelovanje je imelo isto rdečo nit; zahvaljevati se Bogu, da nam na najrazlič- nejše načine podarja prav tisto, kar je v danem trenutku za nas najboljše. V pozdravu miru smo lahko prisluhnili raz- mišljanju, kaj je za kristjana najboljše. Ra- zumeli smo,da so zdravje, sreča, veselje - vse tisto, kar si običajno voščimo ob praz- nikih - sicer dobro,a ne najboljše. Za našo prihodnost nam Jezus priporoča: "Veselite se, da so vaša imena zapisana v nebesih." To je tisto najboljše, za kar si moramo pri- zadevati. Poseben poudarek slovesnosti je bilo tudi sv. obhajilo, ki smo ga jubilanti imeli prilož- nost prejeti pod obema podobama.V spomin smo prejeli tudi prtičke s prikupno izveze- nim cvetjem in okroglim jubilejem vsakega izmed nas. Po bogoslužju smo si kar v cerkvi ogledali diapozitive z Madagaskarja. Predstavniki mladih iz različnih župnij, ki so letos tam preživeli več tednov in so našim misijonar- jem pomagali pripraviti oratorije, so nam 'iz prve roke' predstavili življenje tamkajšnjih ljudi, zlasti pa veselje otrok. Seveda brez praznovanja v našem Domu ni šlo. Prileglo se nam je nekaj toplega, take- ga "za na žlico". Za dobro razpoloženje sta skrbeli tudi harmonika in trobenta, ki sta veselo igrali v rokah bratov Mihe in Blaža iz Žažarja. Pridružil se jima je tudi naš ju- bilant Marko Kidrič s svojo kitaro. Veselili smo se,da smo se lahko med seboj na dol- go in široko pogovarjali.O čem? O spominih o časih, ki so bili ... Prav ti so velik del tudi mojega vsakdanji- ka. V njih so zbrani prijetni in lepi pa tudi težki trenutki. Bilo mi je lepo, saj sem od- rasla v družini, kjer nas je bilo devet otrok Starši niso bili premožni, bili pa so globoko verni. Zato so za blagoslov pri delu in v družini z molitvijo prosili za pomoč Gospo- da in nas tako izročali v njegovo varstvo. Po napornem dnevu je bilo včasih kar tež- ko zvečer še moliti. Toda še posebno v zimskem času so ata vzeli rožni venec, pokleknili,in že smo brez ugovora vsi sledili njihovemu zgledu. Cerkev smo imeli blizu doma, tako da smo brez težav hodili k sv.maši. Hodila sem kar rada, ko pa sem bila večja, sem pomagala tudi pri krasitvi oltarjev, posebno v mese- cu maju. V adventnem času so nas vabile zornice. Tudi v svet sem odšla. Živela sem v Ljub- ljani,pod varstvom Marije Pomočnice in sv. Janeza Boska. Misli in želje mladih dni se niso mogle uresničiti. Bila je Božja volja,da sem se poročila.V zakonu so nama bili po- darjeni trije otroci. Za vse to, za dobrega moža in vse otroke, sem Bogu hvaležna. Gotovo so si bili spomini vseh nas - udele- žencev praznovanja na Zaplani- zelo razli- čni,saj vsak od nas hodi po njemu določeni življenjski poti. V vseh pa je bilo navzoče isto spoznanje: Hvaležni smo za vse, kar nam je bilo v življenju podarjenega. Naj bo dejanje, beseda ali gesta hvaležnosti naša vsakdanja drža tudi v dneh, ki so še pred nami! S spoštovanjem in v zahvalo! Marija Moškon   Martinovo 2005 na Zaplani Prva polovica novembra je bila tako kot vsako leto zaznamovana s sv. Martinom, sicer ne povsod enako. Za nekatere je to čas veseljačenja in pijančevanja, za druge pa je sv. Martin zgled skromnosti in dobro- delnosti. Slednji ga sprejemajo kot varuha in zavetnika,zato so mu posvečene mnoge cerkve. Ena izmed teh je tudi župnijska cerkev na Zaplani,kjer ima Krščansko brat- stvo bolnikov in invalidov svoj Dom. Zapla- ninci so vse leto pridno obnavljali notra- njost svetišča.V teh zanje prazničnih dneh so se želeli zahvaliti Bogu za srečno opra- vljena obnovitvena dela, še posebej lepo okrasili cerkev in postavili mlaje, v svojo sredo pa povabili škofa Andreja Glavana. Škof Andrej se je pri maši zahvalil prizade- vnim domačinom za opravljeno veliko delo, pri katerem je cerkev je dobila tudi nov oltar.Prav oltar je bil osrednja misel škofo- vega nagovora.Oltar v stari zavezi je služil kot prostor,kjer so ljudje z vsem zaupanjem svoje klavne darove zažigali in jih tako da- rovali Bogu. S Kristusom pa se je pomen oltarja do temeljev spremenil! Še vedno je oltar prostor darovanja, vendar je Bog-Kri- stus tisti,ki se je daroval za ljudstvo. Tako je oltar že skoraj dva tisoč let prostor Bo- žjega odrešitvenega darovanja za vse nas V nadaljevanju je škof poudaril, kako sicer res blagoslavlja obnovljeno cerkev na Za- plani, vendar je ta blagoslov v prvi vrsti namenjen živi Cerkvi,to je vernim Zaplanin cem,ki so z najrazličnejšimi oblikami sode- lovanja in pomoči bili udeleženi pri obnovi. Prekrasna cerkev je tudi znamenje, da ta- kšna ne bo le še en sakralni objekt na Slo- venskem, temveč bo to prijeten prostor, kjer se bodo župljani radi in z veseljem zbirali v živo krščansko skupnost. Na Zaplani je bil praznik! V vsaki hiši! Zato je bilo povsem naravno, da smo tudi v na- šem Domu praznovali. V njem se je oglasilo mnogo ljudi. Vseh smo bili zelo veseli. Kot poseben dar smo razumeli obisk gospo- da škofa. Sprejel je vabilo na kavo, prišel je med nas kot najboljši prijatelj. V sproš- čenem pogovoru ni bilo zadrege, ni zmanj- kalo naših vprašanj in njegovih tehtnih od- govorov. Predstavili smo naš Dom,povedali nekaj zanimivosti iz življenja Zaplane, ga povprašali o tem in onem. Ob tem smo za- čutili, kako zelo mu je pri srcu nedavna sinoda škofov, pri kateri je sodeloval kot predstavnik Slovenske škofovske konfe- rence. Le nekaj stavkov je bilo potrebnih, da smo začutili njegovo posebno ljubezen do evharistije, kar je bila osrednja točka te sinode. Gospod škof! Bili smo srečni,da ste bili med nami. Hvala za vaš obisk! Rafko Jurjevčič V svetlobi jutra Srebrni lesk skalnih ledij mi odpira oči, hrapavost me drami, drobni cvetoči biseri ob poteh mi govorijo o življenju, o trdem življenju, rojenem v skalni razpoki. Umikam se v Tvoje zavetje, sonce me nežno greje s svojimi žarki mi boža prezeble ude. Greje me, in ogreva dobre misli, ki bodo v dolini postale modrost. S trdim korakom odzvanjam svojo prisotnost v tišino in mir, s pogledom objemam vse te lepote in budim v srcu jutro, ki ne mine. Tina Rot Δ na kazalo domov na vrh Δ LJUDJE S POSEBNIMI POTREBAMI V SVOJEM OKOLJU Vstani in hodi-tudi pozimi! Vstani in hodi! To so besede ki mi v vseh letih moje bole- zni odmevajo v glavi in srcu. Kje so tisti časi, ko tega še nisem razumela... No,vsaj jasno mi ni bilo, kaj pomenijo... Sedaj teče že dvaindvajseto leto,kar so mi dali pečat: SM-skleroza multipleks.Sprva je bila ta bo- lezen do mene še kar prizanesljiva: bergle v roke in na avtobus ali pa na kolo. Sedem let sem se vozila s svojim navadnim kole- som, kasneje pa s triciklom na baterije. Prav v času slovenske osamosvojitve pa je SM udarila z vso močjo. Toda vera mi je pomagala. Bog ti zapre vrata, toda odpre vsaj kakšno okno. Spominjam se,kako sem prvič šla na srečanje na Trstenik. Spozna- vala sem prijatelje, drugega za drugim. Za zimski čas sem se založila z gobelini in volno. Vse dneve sem delala ročna dela, dokler je šlo. Tudi za roke in oči me je ta bolezen kar dobro potipala. Ko ne bi imela pred očmi Jezusa, bi gotovo vse to teže prenašala.Tako pa si vedno rečem:"Saj on tudi ni tarnal in se spraševal: Zakaj jaz? Njegov križ je bil veliko težji.Ko je padel,se je s težavo pobral in šel naprej, čeprav je vedel, da ga čaka smrt. Tudi on si ni sam izbiral križa." Tudi mi bodimo vsaj malo, malo podobni njemu! Ko nas bo kakšna gripa položila v posteljo,ne vzdihujmo preveč. Čim prej naj vsak, kdor more, vstane. Meni podobni pa se spravimo na voziček. Pogled skozi okno bo nagrada. To je tudi že hvale vredno,če le človek ni prezahteven. Kakšna lepa mi- sel, kakšen obisk in molitev, pa pisanje... in tudi zimski dan ne bo predolg. Tu sta še naš 'Prijatelj' in radio 'Ognjišče', kjer nas čakata Veronika in Tone. Ker ne moremo iti kam ven, v mislih poglejmo okrog sebe! Ko korak zastane, je lepo hoditi po poteh spominov. In uberimo pot k Jezusu ter se radi pogo- vorimo z njim. Tudi pozimi vstanimo in ho- dimo za Njim! Lepe pozdrave od Marinke Δ na kazalo domov na vrh Δ DOGODKI dr. Tone Jamnik - novi ljubljanski pomožni škof V torek, 15. novembra, je apos- tolski nuncij povedal dobro novi- co: Sv. oče Benedikt XVI. je za ljubljanskega pomožnega škofa imenoval dosedanjega direktorja Zavoda sv. Stanislava in profesorja filozofije na Teološki fakulteti, dr. Antona Jamnika. Spominjamo se ga tudi kot tajnika nadško- fa dr. Alojzija Šuštarja. Ker sta zadnja leta oba bivala v "škofovih zavodih" v Šentvidu je dr.Jamnik še sedaj tudi osebno pomagal nadškofu, da se je lahko udeležil kakšnih slovesnosti, saj mu pomoč ljudem na vozi- čku nikakor ni tuja. Če še imate prvo šte- vilko Prijatelja l. 2005, si še enkrat oglejte lepo sliko na ovitku (zadaj), kjer je g. Ja- mnik ob nadškofu Šuštarju in sestri Miri, ki skrbi zanj. Kako čuteč človek je, boste spoznali tudi iz njegovega lanskega veliko- nočnega razmišljanja, objavljenega v Pri- jatelju (2004, št. 2, str. 4 in 5), kjer med drugim pravi: "Vsak po svoje smo povab- ljeni, da odgovorimo na vprašanje vstalega Kristusa, ki ga postavi ženi: 'Koga iščeš?'. (Jn 20, 15) ... Iščeš njega, ki bo obrisal tvoje solze, ki te bo v polnosti sprejemal, ljubil in varoval. Prisluhniti temu vprašanju danes pomeni srečati se z vso resničnostjo svojega bivanja, sprejeti tudi svojo ranje- nost, nemoč, krhkost, kajti samo tako nas more Gospod ozdraviti, sprejeti v celoti takšne, kot smo,dati našemu življenju smi- sel. ... Odkrijmo to svetlobo, to Luč, ki je premagala vse temine, da bo naša pot bolj gotova, naš pogled v prihodnost pa poln upanja in veselega pričakovanja!" G.Jamnik je kot bogoslovec rad priskočil na pomoč tudi pri razpošiljanju revije Prijatelj. To je še razlog več, da se veselimo njego- vega imenovanja in mu vsi skupaj obljubi- mo molitveno pomoč pri njegovem novem odgovornem poslanstvu. Prijatelj   Ljudje odprtih rok 2005 Sredi novembra je revija Naša žena v Na- rodni galeriji v Ljubljani dvanajstič priredila lepo slovesnost kot sklep akcije 'Ljudje od- prtih rok'. Namen akcije je bil lepo povzet v uvodnih besedah prireditve, namenjenih letošnjim nagrajencem,med katerimi je bilo zopet nekaj takšnih,ki so se tako ali druga- če že pojavljali tudi na straneh Prijatelja: Srečni smo, da se ukvarjate s človekoljub- jem, saj je v tem ponorelem svetu, v ka- terem so dobiček, naglica in brezobzirnost na prvem mestu,čedalje več revnih, zapo- stavljenih, bolnih in osamljenih, preziranih, prezrtih, celo zlorabljenih, trpinčenih, ogo- ljufanih, diskriminiranih in izločenih. Tudi zaradi vas je marsikomu, ki se znajde v takšni ali drugačni stiski, manj hudo, saj znate v pravem trenutku stisniti roko, po- tolažiti strto srce,obrisati solze z lic, daro- vati denar,pomagati s svojim prostovoljnim delom, urediti zadeve za tistega, ki jih ne zna,ter s svojim vplivom in znanjem poka- zati in opozoriti javnost na to, da je treba razumeti in pustiti živeti tudi drugačnim. Dobrotnica leta 2005 je postala Danica Kranjc Ložnar iz Logatca,ki pomaga svoj cem dementnih ljudi, k čemur jo je vodila izkušnja iz lastne družine. Podobno velja tudi za go. Marijo Božič iz Škofje Loke -izjemno osebnost leta. Je voditeljica izobraževanja in svetovanja Zveze Sonček in direktorica invalidskega podjetja Sonce, d.o.o. Kot mamica otroka s cerebralno pa- ralizo je bila pobudnica ustanovitve Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije. Dobri človek leta po izboru bralcev je Ivica Žnidaršič iz Ljubljane, rojena pa v Bučki na Dolenjskem, ki je med 2.svetovno vojno doživela izgnanstvo,po njej pa veliko pripomogla k temu, da so izgnanci, čeprav šele po desetletjih,prišli do primerne odško- dnine za prisilno delo v Nemčiji. Donator leta je postala Dijaška skupnost srednje ekonomske šole z mentorico Senko Žerič iz Ljubljane - zaradi več uspešnih zbiralnih in delovnih akcij. Med ostalimi, ki so prejeli priznanje, je bila letos tudi Polona Malovrh iz Polhovega Gradca,ki se je boste bralci in bralke Prija telja spomnili po mnogih člankih v Prijatelju in intervjuju v letu 2000 (št. 2). Polona je že veliko let tudi sodelavka Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov. V obrazloži- tvi priznanja je zapisano: Polona Malovrh je pri petnajstih letih za- čela pomagati invalidom in bolnim. Je tudi botra enemu izmed afriških otrok. S svojo energijo je pomagala dobiti slovenske bot- re še mnogim otrokom iz Afrike,da se lahko šolajo. Skrbi tudi za ljudi, ki so potrebni konkretne in duhovne pomoči. Pri tem je nesebična,odprtih rok in srca,predvsem pa nikoli ne misli, da dela kaj posebnega, če- prav je pri pomoči drugim vedno zelo do- miselna in vztrajna. Priznanje je dobila tudi slovenska misijo- narka v Indiji Marija Sreš. Od leta 1976 živi med staroselci na goratem severu in- dijskega Gudžarata v zahodni Indiji. Zlasti opogumlja tamkajšnje žene,da same pride- jo do sredstev za preživljanje in postajajo bolj enakopravne ter da se njihove otroci lahko šolajo. O teh ženah in njihovem živ- ljenju je napisala tudi več knjig.Tako s svo jim življenjem pričuje za Jezusa Kristusa. Kdor je bral intervju v peti številki Prijatelja letos, se bo spomnil,kako je misijonar Jože Letonja omenjal zdravnico,ki je bila na Ma- dagaskarju, zelo pa je pomagala tudi nje- mu, ko je prišel domov na zdravljenje. Med drugim ga je z voznikom prišla čakat na letališče v Milanu. Ta zdravnica je Tadeja Kotar iz Ljubljane, skupaj z dr. Jernejem Pikljem zaslužna za delovanje Sekcije za tropsko medicino pri Medicinski fakulteti v Ljubljani. Sad te sekcije so zlasti humani- tarne odprave naših zdravnikov ter štu- dentov medicine v dežele v razvoju. Med posamezniki in organizacijami, ki so letos prejeli priznanje revije Naša žena, je tudi omenjena sekcija. pripravil: vd Δ na kazalo domov na vrh Δ SVET IN MI Adventni čas "Zato bedite in vsak čas molite,da bi zmogli ... stopiti pred Sina človekovega." (prim. Lk 21, 36). Vsako novo obdobje v letu nas nagovarja, da premislimo in naredimo neko osebno bi- lanco. Advent je čas, ki nas spodbuja, naj pripravimo svoja srca na Jezusov prihod - na Njegovo rojstvo in tudi na tisti prihod, ki se mu z vsakim dnem bolj približujemo. Začenjamo adventni čas in stopamo v no- vo cerkveno leto. Ko začenjamo novo leto ali novo obdobje, je to za vsakogar od nas nova priložnost za osebna in skupna priza- devanja. "Z Bogom začni vsako delo,da bo dober tek imelo," pravi slovenski pregovor. Adventni čas je čas veselega pričakovanja in tudi čas resnosti, pokore in zmernosti. To je čas,ko so v stari zavezi željno priča- kovali Odrešenika - Mesija. V božji besedi pri bogoslužju v adventu beremo in poslu- šamo preroke, ki so napovedovali obljub- ljenega Odrešenika in spodbujali ljudstvo, naj pripravi pot Kralju, ki prihaja. Na vsak pomemben dogodek se skušamo skrbno pripraviti, pa naj bodo to rojstvo in krst otroka, družinska, društvena ali žup- nijska praznovanja, poroke, nove maše ter drugi pomembni dogodki ali prazniki v cerk- venem letu. Veseli december se je tudi pri nas hitro u- veljavil. Verjetno se tudi kristjani med pri- pravo na božič ne bomo odpovedali veselju Ne pozabimo pa, da je pristno le tisto ve- selje,ki ga nosimo v sebi in vsebuje pozor- nost do drugega. Adventni čas je čas pričakovanja našega Gospoda, ki trka na našo dušo, da mu pri- pravimo pot,ko nas čaka v naših najbližjih, sestrah in bratih, ki jih srečujemo in nas potrebujejo in tudi mi njih. Prepogosto vse preveč hitimo in se nam zgodi, da spregle- damo bližnjega.Mnoge delo in zaslužek ta- ko prevzameta, da nimajo več časa zase, kaj šele za Boga in drugega. Naše hiše in stanovanja tako lahko kaj hitro postanejo podobna hotelom, kamor vsakdo le še pri- haja in odhaja po svoje. Ne pozabimo, da je družinska miza veliko več kot le prostor za hranjenje. Je družinski oltar, kjer pride- mo skupaj pri obedu, pogovoru in molitvi. Tudi v domovih in skupnostih se odgovorni tega vse bolj zavedajo in se v tem smislu trudijo. "Slovence skupaj z drugimi narodi čaka velika šola, skozi katero bomo morali iti in odkriti vrednote za svoje življenje," sem pred dnevi slišal od človeka, ki še nedavno do kristjanov ni bil ravno prijazen. Potrudi- mo se, da bomo kristjani vsak trenutek, ne le v krstni knjigi, ampak z dušo in s srcem, s pokončnostjo in z odprtostjo za Boga in bližnjega. Dovolj smo izkusili, da vemo, kaj pomeni živeti in poskušati delati brez Boga Zato nikoli ne bodimo tako zaposleni, da si ne bi vzeli časa,ko nas Jezus čaka v naših bližnjih. Čas bo, če bo ljubezen. Ostanimo povezani v Bogu in med seboj,da bomo po- stali in ostali ljudje betlehemske svetlobe! Jože Raduha   Najlepši prazniki Božični prazniki so zame najlepši v vsem letu. Spomin na novorojeno Dete mi znova daje novih moči in voljo do življenja, čep- rav sem že veliko božičev preživela sama v svojem stanovanju. Božič je bil in bo moj praznik,katerega nikomur ne dopustim ska- liti (pokvariti). Trudim se, če sem sama,da ga preživim v miru ob jaslicah in lepi božični glasbi. Z voščilnicami se spominjamo svojih prijateljev in znancev. Vsem želim mnogo svetonočnega miru. Darinka C.   Kurja juha V času,ko se zaradi nevarnosti ptičje gripe našim domačim kokoškam ne obetajo nič kaj sončni dnevi, so znanstveniki na uni- verzi v Omahi (Nebraska, ZDA) tudi znan- stveno dokazali, da kurja juha resnično pomaga pri nadležnih prehladnih obolenjih. V juhi so učinkovine, ki blažijo simptome, kot sta kašelj in nahod. Verjetno se še mnogi od nas spomnijo, ka- ko so porodnice, ko so rojevale še doma, bile deležne krepčilne domače kurje juhe. Spomnim se, ko je podeželski človek pred desetletji obležal zaradi kakšne bolezni, kako je bila kurja juha tista prva hrana, ki jo je bolnik dobil v posteljo. Kot že tolikokrat doslej so tudi tokrat izku- šnje in modrost naših babic dobile znanst- veno potrditev. Jože R. Δ na kazalo domov na vrh Δ USTVARJALNI KOTIČEK Bonton pri prazničnih voščilih, obiskih in obdarovanju Pri srečevanju z ljudmi doma, na cesti ali v službi, med prijatelji in znanci, na vasi ali v mestu, doma ali v tujini, skratka, povsod se je potrebno lepo vesti. Tako nas drugi ljudje spoštujejo,ne branijo se naše družbe in tudi mi sami bomo zadovoljni.Rada bi vas opozorila na pet pomembnih besed, ki so temelj lepega vedenja,prijetnih odnosov in medsebojnega spoštovanja.To so besede: "dober dan", "izvolite", "prosim", "hvala" in "oprostite". Te kratke,a pomembne besede ki so, žal, premalo v rabi, pridejo prav ob vsaki priložnosti in nam na stežaj odpirajo vrata do bližnjega. Ni dovolj,da se jih nau- čimo na pamet,poskušajmo jih čim večkrat in čim lepše uporabljati v vsakdanjem živ- ljenju. Po tem kratkem,a pomembnem uvodu bi se rada ustavila,kadar mi sami ali drugi zbolijo za lažjimi ali hujšimi boleznimi. Poglejmo nekaj pravil bontona, kako ravnati v takih primerih. 1. Bolezen je včasih na zunaj neopazna,po vzroča pa nam druge težave,ki si jih ljudje ne znajo razložiti. Zato smo dolžni svojim bližnjim povedati, da smo bolni. BOLEZEN NI SRAMOTA. 2. Veliko bolezni se posebno v teh zimskih dnevih prenaša z rokami in kapljicami sline. Zato smo dostikrat krivi sami ali pa obolela oseba, da se prenašajo viroze, ki so vse pogostejše. BACILI, BACILI. 3. Kadar smo prehlajeni ali oboleli za gripo, se izogibamo druženju z ljudmi. Če hodimo v službo, raje ostanimo doma. POČITEK JE POTREBEN. 4. Če se ne moremo izogniti rokovanju z obolelo osebo, si vsaj čimprej umijmo roke. Če smo sami bolni, ne ponujajmo znancu v pozdrav roke, v kateri smo ravnokar držali robec. VARNOSTNA RAZDALJA. 5. Če dobimo goste,kadar imamo doma bol nika z nalezljivo boleznijo, je prav,da jih na to opozorimo.Od daleč ga lahko pozdravijo naj pa ne stopajo v njegovo sobo ali celo odidejo. BOLJE OPAZOVATI KOT LEŽATI. 6. Z nalezljivo boleznijo škodujemo tudi drugim. Zato je dobro, če kar po telefonu vprašamo zdravnika, kako je najbolje rav- nati. PO ŽICI BACILI NE ZNAJO HODITI. 7. Če zbolijo naši otroci ali starejše osebe, ki obiskujejo dnevno varstvo, je potrebno obvestiti pristojne in se ravnati po navodilu zdravnika. NE RINI Z GLAVO SKOZI ZID. 8. V primeru kožne bolezni ali odprtih ran, tudi če so zaščitene, se ne smemo kopati v javnih odprtih ali zaprtih bazenih. TOLA- ŽIMO SE V LAVORJU. 9. Kadar obiščemo bolnika v bolnišnici, je dobro,če prej vprašamo o njegovem zdra- vstvenem stanju pri svojcih. Preveč vpra- šanj in naše močno začudenje ob bolniški postelji slabo vplivajo na bolnikovo počutje NIMA KONDICIJE KAKOR MI. 10. Nevarno utegne biti, če kljub zdravni- kovi prepovedi izpolnjujemo vse bolnikove želje - mu dajemo piti vodo po nekaterih operacijah, prinašamo alkoholne pijače,ci- garete ipd. Prinašamo mu lahko samo tisto kar sme in si nemara sam želi.PREVIDNOST NI ODVEČ. 11. Obiski naj ne bodo predolgi.Govorjenje in zbranost bolnika utrujata in mu jemljeta prepotrebnih moči. ZMERNOST. 12. Najpomembnejše je,da se ga z obiskom spomnimo in mu tako izkažemo pozornost. Večini bolnikov je to zelo ljubo.BOLAN SEM BIL IN STE ME OBISKALI. 13. Skrbimo,da v pogovore ob bolniški po- stelji vpletamo upanje in dobre misli ter se izogibajmo morečih tem. Pogovarjajmo se o čem lepem. UPANJE NE SME UGASNITI. 14. Preveliko število obiskovalcev pri bol- niku v bolnišnici ali doma ni primerno. Pre- verimo,če kaj o tem piše na vratih bolniške sobe. Nasploh je primerno, da ob prihodu novih obiskov prvi odidejo.Seveda upošte- vamo sorodstvene vezi. GNEČA JE ODVEČ. 15. Ko stopimo v bolniško sobo, kjer leži več bolnikov ali so že drugi obiskovalci,vse navzoče pozdravimo z enim samim pozdra- vom. PRIJAZNO IN GLASNO. 16. Na prerekanje, glasno govorjenje, ka- jenje ali kaj podobnega v bolniški sobi niti pomisliti ne smemo! KAR JE PREVEČ, JE PREVEČ. Tina Rot Našemu zvestemu sodelavcu Cirilu Remicu smo 4. novembra, na dan njegove šestde- setletnice, darilce - prtiček z izvezeno letnico in rožami - izročili kar v bolnišnici, mu zaželeli uspešno zdravljenje in obljubili molitveno pomoč. S svojim obiskom, voš- čilom in dobrimi željami za zdravje ga je ta dan presenetil tudi sam nadškof, msgr. Alojz Uran. Δ na kazalo domov na vrh Δ ZVENI MODRO V Božjem imenu V domu starejših ... Večerja... Tudi Jožica je dobila svojo skodelico mlečnega zdroba. Sama ne more jesti.Edino kar zmore sama. ... odpira usta in govori... Pristopim k njej in vprašam, če jo smem nahraniti. V očeh se zaiskri in nasmeh se razleze po obrazu. Pogleda proti skodelici mlečnega zdroba in reče: "To je pa zanič!" Začudeno jo pogle- dam in odgovorim: "Joj, saj res!" Počasi in glasno jo pokrižam na čelo, usta in prsi in naredim križ tudi nad skodelico mlečnega zdroba. Potem ji rečem:"No, se- daj pa ni več zanič.Sedaj pa lahko začne- va v Božjem imenu." Kakšna sprememba na njenem obrazu... Z nasmehom odpira usta in z neverjetno sla- stjo poje vse do poslednje žličke mlečnega zdroba.Čutim Božjo pomoč in njeno veselje Hvala, Oče, za blagoslove Tvoje ljubezni! Mojca   Za 'boglonaj' Jezus je tisti cvet, ki vsako trpljenje spre- minja v blagoslov. Tako blagoslavlja tudi življenje prijateljice Olge,ki svoja zadnja leta življenja preživlja v domu počitka.Po dveh letih in pol zakon- skega življenja je postala vdova z dvema otrokoma. Ko se je rodila hčerka,njen drugi otrok, je bil mož že na smrtni postelji. Umrl je leta 1948. Tako je vse življenje sama skrbela za sina, hčerko, kmetijo in tudi za mnoge uboge v svoji bližini, saj ji je mož na smrtni postelji položil v srce naslednje naročilo: "Le glej, da boš vsak dan naredila vsaj eno dobro delo, da si boš boglonaj zaslužila!" Na smrtni postelji je tako svoji ženi položil v srce neminljivi biser, ki je bil sad njegove molitve med internacijo, kjer je tudi staknil hudo bolezen. Položite tudi vi ta lepi biser komu v srce. Za boglonaj. Mojca Biti drugim luč Drugim bi morali biti luč in ne tema, svetloba in ne senca. Kadar izžarevamo luč,pomagamo bližnjemu Naša luč, naša dobrota in ljubezen morata v našem okolju razbiti vsako temo in premagati vsako zlo. Po meni mora biti svet boljši. Ni večjega veselja od tega, da je nekdo po nas postal boljši,srečnejši; da je odkril luč in ne hodi več v temi; da ni več brez življenjskega cilja, brez nasmeha na obrazu, brez pogumnega koraka in brez miru v srcu; da je srečal Boga, da živi z vero, optimizmom in z željo, da bi svojo srečo delil še drugim. Srečo je mogoče najti in doživeti le tedaj, ko osrečujemo druge. Priredila Marta Silvester Δ na kazalo domov na vrh Δ

ŽELIM SI PRIJATELJA Prostovoljcem V Štandrežu sem na srečanju romarjev in prostovoljcev,ki smo se julija letos udele- žili romanja bolnikov goriške nadškofije v Lurd,vsem prostovoljcem podarila peto šte vilko Prijatelja,kjer ste objavili zapis o tem. Zahvaljujem se vam za podarjene izvode. Anamarija Stibilj Draga Anamarija,ker imam osebno zelo le- pe spomine na romanje z bolniki v Lurd ter vem, kako močna spodbuda je bila to za vsakega romarja, upam,da bo tudi vaš za- pis spodbudil še druge bolnike k romanju, posebej, če je taka lepa možnost. Imen prostovoljcev sicer nismo objavili, ker bi jih pač morali sicer pri vsakem srečanju, ver- jamem pa, da so bili vseeno veseli vašega darila - Prijatelja. Sploh pa je tako čez- mejno sodelovanje, ko ste skupaj poromali k Mariji v Lurd, gotovo nekaj čudovitega. Hvala, da ste še enkrat oglasili.   Zahvala Leto se pomika h koncu.Praznovali smo za- hvalno nedeljo. Bogu se zahvalimo za vse milosti in dobrote, ki nam jih podarja! Vam se zahvalim za bogato revijo Prijatelj in za vse misli in spodbude,ki nam jih namenjate Bog lonaj! Lep pozdrav z Dolenjske. Zalka Strah "Ah, kaj bi s to pohvalo, ko pa naklada Pri- jatelju stalno pada" zavzdihne navadno urednik ob takšni pošti. Kadar pa kaj išče po starih Prijateljih,saj ga tako ali drugače vendarle spremlja že petindvajset let, vidi sliko in tekst tega ali onega dopisnika na vozičku ali bolniški postelji in si pravi: "Do- bro je, da lahko sodelujem pri tem delu. Marsikomu pa le lajša in lepša življenje." Zadnjič je sicer neka gospa jezno dejala, da je "en obisk več vreden kot sto Prija- teljev." Tako se mešajo pohvale in kritike. Recimo vsi skupaj: Hvala Bogu za toliko zdravja, kot ga je,da lahko še kaj dobrega storimo - tudi s Prijateljem.   Le eno je potrebno Večkrat se spomnim na naše letošnje sre- čanje pri sv. Jožefu v Celju, kjer smo še bolj spoznali svetniškega misijonarja, škofa Barago. Vsi prosimo Boga, da bi bil kmalu prištet k blaženim in svetnikom ter da bi čim več ljudi živelo po njegovem geslu: "Le eno je potrebno." Kako bi bilo dobro, da bi se mladina zanimala in resno jemala te Je- zusove besede, ki so vodile tega svetega škofa! Če bi živeli v duhu teh besed, bi bili tudi naši medsebojni odnosi lepši, z življe- njem pa bi bili bolj zadovoljni. Urška Zupančič Draga Urška, hvala, da ste nas spomnili na ta čudoviti vzor in tiste lepe dni! V življe- nju se hitro kaj zaplete, Bog pa poskrbi, da dobimo prava zdravila - tudi po takšnih vrsticah, kot so vaše. Mislim, da so lepa popotnica za prihajajoče leto. Baraga je res dober zgled tudi za današnji čas. Bil je odličen pravnik,pa ga je zgled svetniškega duhovnika Klemena Marije Dvoržaka na Du- naju tako prevzel, da se je odločil postati duhovnik, kasneje tudi misijonar. Srečanje v Celju je res celostno in simpatično prika- zalo Barago. Škoda le, da si je tako malo ljudi vzelo čas za tisto srečanje, saj je bilo namenjeno širšemu krogu, ne le Bratstvu. Gotovo nikomur ni bilo žal za dneve v Celju   Vse novo Rožni venec je vsak dan enak, pa Sveto pismo - "knjiga vseh knjig". A vendar nikoli ni eno in isto ali dolgočasno. Vsak dan la- hko dobiš nekaj malega, nekaj dobrega, v kar se lahko potopiš, pa prideš ven druga- čen - prenovljen. In že je tu novi Prijatelj, zame zelo zanimiv. Vaš - naš Prijatelj vse- lej prinaša vse novo,branje, ki prinaša to- ploto, tolažbo, gotovo vsakemu kaj korist- nega. Hvala in lepo pozdravljeni! Zbogom! Pavla Velkavrh Draga ga.Pavla,tole se prav lepo bere,naj- prej zaradi vašega lepega odnosa do moli- tve in branja Svetega pisma. Upam,da bo- do vaše besede dobra spodbuda k molitvi in prebiranju Svetega pisma vsem bralkam in bralcem.Zadnjo nedeljo v januarju bomo praznovali tudi nedeljo Svetega pisma. Ali je v Prijatelju res čisto vse novo? Upam, čeprav je možna tudi takšna napaka, da bi kaj dvakrat objavili. Ali ste bralci in bralke po branju Prijatelja zadovoljni, pomirjeni, razočarani, razjezeni... ali pa tudi prenov- ljeni,to lahko samo ugibam. Lepo bi bilo,če bi bili prenovljeni in če bi ta prenova trajala dva meseca. Ampak saj gotovo preberete še kaj drugega lepega,kar vas tedensko ali mesečno prenavlja.   Nagrada Zvesta bralka vašega verskega lista se vam prav lepo zahvalim za nagrade od iz- žrebanih križank.Mnogo uspeha in Božjega blagoslova vam želim in pri nadaljnjem delu Lep pozdrav iz Suhe krajine. Marija Pečjak Spoštovana Marija, očitno imate poleg znanja tudi kar precej sreče pri žrebu. Naj vsem reševalcem prišepnem, da je statis- tična verjetnost za nagrado, če Prijatelju vsakič pošlješ pravilno rešitev,približno en- krat letno. To pa niti ni tako slabo, čeprav ne gre za denarne nagrade. Teh si pač ne moremo privoščiti. Glede na tematiko kri- žank -vedno je kaj takega,kar je povezano z vero, Svetim pismom, Cerkvijo ..., nihče tudi more reči,da je reševanje Prijateljevih križank izgubljanje časa. Ko pa človek v bolnišnici vidi,kako vsak drugi bolnik rešuje križanke, se ta zadeva pokaže v še druga- čni luči. Če se bo vse prav izšlo, jih boste tudi drugo leto lahko reševali.Imate morda kakšen predlog za tematiko?   Kričeče Želim si tudi,da bi v prihodnje Prijatelj bolj "šparal" pri barvah naslovov člankov in po- dlage za besedilo. Močne intenzivne barve so zelo agresivne, BIO (bolniki, invalidi in ostareli) pa imamo raje pastelne tone. Te pomirijo in so bliže večni svetlobi,ki ne bo- de v oči. Prijateljica v zrelih letih se naj ne bi ličila kričeče tako kot "ena pubertetnica". (za primerjavo). Hudo bolni tako ali tako ne potrebujejo več nobenih ličil, nakita...; samo belo posteljo, bele stene, šopek rož, kozarec vode, angela varuha, mir, tišino... Upam, da je še kdo takšnega mnenja. Cveta Spoštovana bralka Cveta, hvala za tole opozorilo! Včasih si je Prijatelj vroče želel izhajati v barvah, pa je bilo predrago. Da- nes v želji po privlačnosti morda z barvami pretirava. Vsekakor bo naš oblikovalec dobil navodilo, naj bo podlaga bolj svetla, robovi pa so lahko obarvani.   Nauk Zelo sem vam hvaležna za vsak zapis in vsak nauk v Prijatelju. Zelo, zelo ga imam rada in v naši hiši ga vsi pregledajo. Še veliko uspehov in moči želim vsem vam... Jurica Pivk Draga Jurica,lepo se berejo vaše zahvalne besede. Vsakdo, ki kaj pomaga pri pripravi revije, jih bo vesel, čeprav naj bi kot krist- jani delali tisto, kar čutimo, da moramo, ne glede na odziv. Je to že nauk? Kakorkoli, med darovi, ki jih v življenju prejemamo, dobri nauki niso na zadnjem mestu. Prija- teljevi nauki naj bi pač vedno bili nasvet dobrega prijatelja,ki v bralcih ne vidi le na- ročnikov, pač pa brate in sestre v Kristusu in to obtežene z mnogimi križi. Δ na kazalo domov na vrh Δ TAKO ODHAJAJO Po dolgotrajni bolezni (skleroza multipleks) je umrl Ciril Jesenšek.Doživel je le petde- set let.Bil je oskrbovanec zavoda v Ponik- vah.Večinoma je zaradi bolezni moral ležati le včasih so ga negovalke dale na voziček. Zelo težko je govoril.Pri tem mu je bilo po- trebno pritisniti na prsni koš, včasih pa mu dati požirek čaja. Zelo je imel rad sina Marka in hčer Polono. Rad je imel ljudi in bil hvaležen vsem, ki so ga prišli obiskat - bratu in sestrama ter drugim obiskovalcem. Ciril je bil tudi član Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov Dokler je mogel,se je rad udeležil kakšnega srečanja ali romanja. Rad je zbiral dobre misli. Mnoge so mu po- sredovali uslužbenci. Na steni svoje sobe je imel na primer zapisano misel: "Bodi prvi ki odpušča!" In drugo: "Bog, daj mi razum, da sprejmem to, kar ne morem spremeniti! Bog, daj mi razum, da spremenim to,kar se da spremeniti! Bog, daj mi razum, da razli- kujem to dvoje." Iskreno sožalje sorodnikom in vsem, ki ste ga imeli radi ter hvala vsem, ki ste mu po- magali v njegovi bolezni! Jože Puc Dan pred Vsemi svetimi smo se v Šmarjeti poslovili od človeka, ki je bil gotovo eden najzvestejših in najskrbnejših bralcev Prija- telja vse od njegovega začetka. Oče Jože Pajk je kljub hudim preizkušnjam v življenju dočakal kar dvaindevetdeset let. Še pri devetdesetih je prišel na srečanje Krščan- skega bratstva bolnikov in invalidov v Se- mič ter s svojo preprostostjo, odprtostjo, veselostjo in življenjsko modrostjo opogu- mljal vse navzoče. Ob koncu pogrebne maše je tamkajšnji žu- pnik, g. Zdešar, lepo orisal njegovo življe- nje,ki je bilo eno samo služenje - v domači družini in v župniji, kjer je bil dolga leta cerkveni ključar, pomagal pa je tudi mež- nariti. Bil je čevljar po poklicu, rodili so se mu štirje otroci, obe hčerki, Tilka in Vida, pa sta zboleli za mišično distrofijo in sta že pokojni. "Tudi v njihovi hiši se je rojevalo Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov," je bilo rečeno na pogrebu. Ne samo bolni hčerki, ampak tudi oče in mama ter brata so bili tesno povezani z gibanjem.Hiša Paj- kovih je bila ena tistih oaz, v katerih se je velikokrat ustavila pokojna s. Mihelangela z drugimi sodelavci, pa duhovni pomočnik Bratstva ter drugi bolniki in invalidi. Tako kot pokojni hčerki,ki sta napisali vrsto lepih člankov za Prijatelja, je tudi oče Jože vse do zadnjega rad napisal vrstice pozdrava Prijatelju in nas opogumljal. "Naj še pripo- mnim, da je bolnik Božji blagoslov pri hiši," je zapisal v enem teh voščil. Hvala, dragi oče Jože, tudi za to vašo misel, ki naj spremlja in opogumlja vse bralke in bralce Prijatelja! V začetku septembra (7. 9. 2005) je umrl Kornelij Teran, zadnja leta oskrbovanec doma upokojencev Ljubljana - Bežigrad. Prijatelj je z njim objavil intervju leta 1998 (št. 5). Dolga leta je z vso bratsko ljube- znijo s pomočjo sester usmiljenk skrbel za svojo sestro Elido,ki je zaradi napredujoče skleroze multipleks obležala na bolniški po- stelji. Ko je obujal spomine na svojo bolno sestro, je med drugim izrekel misel: "Niti zdravnik ni več verjel, da se takšne rane še morejo zaceliti. Jaz pa sem verjel. Pre- vijali smo jo, ji čistili rane ... in končno je uspelo. Rane so se zacelile." Naj se,g.Neli, vaša vera, da se vse rane z veliko ljubezni morejo zaceliti, uresniči še pri kom in hvala za vaš čudoviti zgled! Vlado Bizant Posloviti se od koga,ki ti je drag, je težko. Posloviti se od ljubeče mame, ki je le ena, je še težje. To je v vsej bridki resničnosti doživljal naš prijatelj Željko, ko smo se 26. oktobra poslavljali od njegove mame Juste Denžič, Brode 13, Vransko. Še teže je bilo zato, ker je izgubljal mamo,ki je petin- petdeset let skrbela zanj - vse od njego- vega rojstva, in to z vso ljubeznijo. Mama Justa je bila zares mama v vsej polnosti. Naučila ga je brati in vsega pomembnega v življenju. Njuni srci sta bili uglašeni, saj sta vse dneve preživljala skupaj,po očeto- vi smrti prav vse trenutke Nekoč je rekla: "Ves dan govoriva. Vedno se kaj najde... O domačih, o prijateljih,o doživetih obiskih, pa tudi o raznih domačih in tujih dogodkih, saj je z vsem na tekočem. Dovolj je, da mi pove le prvo besedo, pa že vem, kaj bi rad povedal. Včasih ga tudi pokaram, če je preveč zahteven, vendar on to razume." V kraju so ju poznali, saj ga je vedno pe- ljala s seboj: v trgovino, na sprehod ali v domačo cerkev. V pogovoru s sovaščani se ni nikoli pritoževala nad svojimi križi, ampak jih je pogosto še spodbujala. Njena moč je bila trdna vera: "Z Božjo pomočjo in dobro voljo človek vse naredi." Njeno življenje je bilo vse predano družini, možu in sinovom, predvsem pa Željku, ki je najbolj potreboval njeno pomoč. Zdaj se je zanj življenje povsem obrnilo. Pokojna ma- ma je velikokrat rekla, da računa na Božjo pomoč. Zdaj, ko je sama pri Bogu, še bolj ve, da bo Bog pomagal tudi sedaj. Naj se mama Justa spočije v Božjem naro- čju, nam pa ostaja dolžnost prijateljske pomoči, da pomagamo Željku pri vključitvi v novo življenje. s. Edith   "O srečni bratje in sestre ..." "O srečni bratje in sestre, ki v Bogu se ra- dujete!" To čudovito lepo,tolažbe in upanja polno pesem smo slišali na praznik Vseh svetnikov in naslednji dan,ob spominu ver- nih duš, ko smo se spominjali naših dragih pokojnih. Ker pa morda vsi naši dragi niso tako srečni,da bi že bili pri Bogu, morda so še v očiščevanju,smo se družba prijateljev kot že več let tudi letos, in to v soboto, 5. novembra, zbrali na ljubljanskih Žalah k daritvi svete maše. Sveto daritev je ob somaševanju g.Dolfeta Mežana in g.Toneta Kompareta vodil bolni- ški župnik, g. Miro Šlibar. V govoru nam je lepo orisal pomen in potrebnost tega na- šega srečanja,prošnje za pokojne,ki morda še potrebujejo očiščenja in s tem naše pomoči.S prošnjo za pomoči potrebnim po- kažemo usmiljenje in tako moremo upati, da bomo usmiljenja deležni pri Bogu tudi mi, ko ga bomo potrebovali. G. Miro nam je tudi prenesel pozdrav in zahvalo nadškofa Urana - zahvalo za molitve in darovanje težav zanj. S tem se je seveda tudi pripo- ročil v nadaljnji spomin v prošnji za njego- vo odgovorno delo. Po sveti maši smo se - po zaslugi Marijinih sester -zbrali v veroučni učilnici ob pecivu čaju in soku ter tako obnavljali in poglab- ljali še naše prijateljstvo z živimi. Razhajali smo se, upam, s hvaležnostjo Bogu in vsem, ki so to srečanje pripravili, duhovnikom za sveto mašo,sestram za po- strežbo ter organiziranje, voznikom pa za vožnjo. Razhajali smo se z upanjem v srcu da tudi mi ne bomo pozabljeni, ko se bomo poslovili iz tega življenja v večnost. Angelca Š. Δ na kazalo domov na vrh Δ NAŠE SLUŽENJE BRATOM IN SESTRAM Skupaj na poti Konec septembra je župnijska Karitas v Domžalah organizirala svoj tradicionalni do- brodelni koncert pod geslom: SKUPAJ NA POTI. Tudi nekateri bolniki in invalidi smo se s pomočjo našega pomočnika in voznika Zlatka udeležili čudovitega koncerta. Nastopilo je sedem glasbenih skupin, ki so nas popeljale v skrivnostni svet glasbe. Spremljali smo jih s ploskanjem v ritmu, z žvižgi in bučnimi aplavzi.Program sta s top limi in lepimi besedami vodila Blaženka Mali in Jure Sešek.Njune besede so se verjetno marsikoga dotaknile in ga nagovorile. Kun- tnerjeva pesem pravi: Joj, če si lačen, si čisto drugačen in čisto drugače gledaš na svet. In kako prav ima! Kajti kdor je lačen kruha, resnično ne more živeti. Med nami so tudi ljudje, ki so lačni topline, ljubezni, prijazne besede, ki iščejo le poslušalca ali potrebujejo dlan, da se oprejo nanjo ... Bog združuje na poti vse ljudi.Zato bodimo odprti za svet okoli nas in na svoj način pomagajmo drug drugemu! Tako bomo laž- je in hitreje videli smisel svojega življenja. Saša Rolih   Sonce v srcih V Radečah je bilo zadnjo nedeljo v oktobru župnijsko srečanje starejših,bolnikov in in- validov, kamor sem bila kot gostja iz sose- dnje "fare" povabljena tudi jaz. Ni ga čez dobrega soseda ... Sveta maša je bila uvod v naše druženje, ki jo je vodil gospod Miro, novomašnik in kaplan iz Zagorja. Ta nam je na koncu dal še novomašni blagoslov.Po duhovnem delu srečanja smo se zbrali v župnijski dvorani še na družabnem delu. K sproščenemu po- govoru ob jedači in pijači sta se pridružila še "muzikanta" in najbrž so koga zasrbele tudi pete. Prepričana sem, da je bil za marsikoga ta dan edini v letu,ko se ni počutil osamljene- ga in pozabljenega. Za te svetle trenutke gre zahvala župniku in dekanu g. Slavku Kalanu ter njegovim dobrim faranom. Jožica A.   Zahvala in povabilo v Štandrežu Na misijonsko nedeljo, 24. oktobra 2005, smo se vsi slovenski romarji,ki smo se ude- ležili romanja bolnikov goriške nadškofije v Lurd od 17. do 23.julija,v Štandrežu pono- vno srečali s prostovoljci, ki so nas takrat spremljali. Ob prihodu so vsakega romarja prijazno pozdravili prostovoljci. Pri maši je pel mešani cerkveni pevski zbor iz Vipavskega Križa, sveto mašo pa je da- roval domači župnik, g. Karlo Bolčina. Vo- dilna misel njegovega nagovora med sveto mašo je bila, da moramo svojega bližnjega ljubiti z vsem srcem,mišljenjem in vso dušo Člani pevskega zbora iz Vipavskega Križa so župljanom Štandreža prinesli simbolično darilo - dve veliki košari doma pečenega kruha. Kruh so po maši razrezali in ga po- nudili vsem,da ga ponesejo v svoje družine kot simbol miru in prijateljstva. Prizadevni prostovoljci so nam po maši pri- pravili prijetno družabno srečanje v prosto- rih kulturnega doma. Ponudili so nam polno domačih dobrot, obilo peciva, z nami pa so se zadržali tudi pevci. Med prijetnim dru- ženjem so podelili priznanje prostovoljcem. Prijazno nas je nagovorila predsednica U. N.I.T.A.L.S.I. v Gorici, ga. Nevina Petarin, in nas povabila na prihodnje romanje, ki bo od 23. do 28. julija 2006. Srečanje je popestril tudi lepo pripravljen srečolov. Z organizacijo srečanja so nam prostovolj- ci ponovno dokazali, kako jim je preprosto, prijazno in prostovoljno srečanje v veselje. Hvala vsem, ki so srečanje pripravili! Od- hajali smo obogateni, polni veselja in novih moči, ki nam je potrebna v vsakdanjem življenju. Srečanje nam bo vsem ostalo v lepem spominu. Anamarija Stibilj   Med vinogradi Neko oktobrsko nedeljo smo se povabili na obisk k našemu staremu prijatelju Janezu Roškarju.Zbrala se nas je kar lepa druščina z ljubljanskega, dolenjskega in nekaj male- ga s štajerskega konca. Pot nas je vodila po vinogradnih gričih v kraj Sovjak, kjer imajo Roškarjevi vinograd in seveda hišico s kletjo. Po degustaciji se je bilo prijetno pogovarjati na toplem jese- nskem soncu. Trgali smo tudi grozdje,ki so ga ob trgatvi pustili na trtah,nam in pticam v veselje. Sodelovali smo pri sveti maši, ki jo je daroval g. Jože Krnc iz Veržeja. Po- navadi so lepi trenutki kratki. Tako je tudi dan, ki smo ga preživeli z Roškarjevimi, minil, kot bi trenil. Hvala jim za nepozabno srečanje! Tistemu, ki je bil povabljen med nas, pa ni prišel, naj bo kar žal, saj pravi stara mod- rost,da 'ura zamujena-ne vrne se nobena'. Jožica A.   Je še kaj dobrih ljudi na svetu? Nekateri ljudje skoraj nimajo sorodnikov, drugi jih imamo veliko,da vseh še poznamo ne ali komaj vemo zanje. Tako doživljamo razna presenečenja; hvala Bogu, v glav- nem prav lepa in spodbudna. Eno takšnih je bilo tudi spoznanje, da župnijsko Karitas v Žabnici pri Škofji Loki vodi moja niti ne tako daljna sorodnica, upokojena patro- nažna sestra. G. župnik in člani Karitas so drugo oktobrsko nedeljo tam pripravili lepo župnijsko srečanje bolnikov, invalidov in ostarelih. Ker je večina obiskovalcev nedeljske maše tako ali tako starejših, so takšna srečanja -če so med glavno župnijsko mašo- v sami cerkvi na prvi pogled komaj opazna. So pa lepa prilika za duhovno in telesno okrepčilo ostarelih in tistih mlajših, ki jim zdravje ne služi najbolje,obenem pa spraševanje vesti za marsikoga, ki se še šteje za zdravega, kakšen odnos ima do svojih onemoglih star šev, drugih sorodnikov in znancev pa tudi do bolnikov nasploh.Lepo župnijsko sreča- nje,pri katerem sodelujejo tudi mlajši mož- je, žene pač tako ali tako, je gotovo eden od dokazov za dober odnos njih, s tem tudi za zdravo župnijo. Tako je bilo tudi v Žabnici.Poudarek v nagovoru je bil:Imejmo čas, znajmo se ustaviti: med tednom za molitev, ob nedeljah za mašo, pa tudi ob naših ostarelih sorodnikih in bolnikih. V letu ko smo doživeli vrh življenjskega darovanja papeža Janeza Pavla II.,si še posebej vze- mimo k srcu vse,kar je on govoril in zapisal o smislu življenja in trpljenja, predvsem pa njegov osebni zgled, saj je bil do konca,do zadnjega diha oznanjevalec v Božji službi. Najbolj odmevne in v srce segajoče njego- ve besede so bile tiste ob koncu - neizgo- vorjene. Velikokrat se je zahvaljeval bolni- kom za molitveno podporo in vabil k življe- njski daritvi. Hvala vsem na srečanju za lepo sodelova- nje in lep zgled! Vlado Bizant   Slovenski Lurd 'Slovenski Lurd' je Brestanico imenoval du- hovnik, ki je somaševal pri sveti maši. Da- roval jo je upokojeni beograjski nadškof dr. Franc Perko v baziliki Lurške Matere Božje, ki stoji na hribčku nad mestom. To sreča- nje invalidov,bolnikov in ostarelih je bilo na angelsko nedeljo, 4. septembra. Prišlo je tudi kar nekaj članov Bratstva. Čeprav je Brestanica za nas blizu, sva se z mojo mlado spremljevalko dogovorili, da bova od doma šli malo prej, da bi si pred mašo lahko v miru ogledali cerkev. Ko sem bila še zdrava,sem se večkrat peljala skozi to mesto, videla na hribčku dva zvonika, tudi zvonove sem slišala, toda nikoli kot vabilo k maši. Moja spremljevalka za ta dan me je pripe- ljala na hribček, kjer stoji cerkev. Poma- gala mi je, da sem lahko sedla v invalidski voziček in odšli sva malo okoli cerkve. Bila je odprta. Našli sva vhod, ki je bil urejen tako,da lahko vstopi vsak invalid.Odšli sva dalje, do župnišča. Videlo se je, da ga ob- navljajo. Spremljevalka je šla v župnišče, ki je imelo precej stopnic, do vhodnih vrat. Pozvonila je in vstopila, jaz pa sem opazo- vala okolico. Zdelo se mi je, da je na vrhu hriba kot nekakšna oaza miru in pobožnosti Ozirala sem se okoli in pri župnišču videla vhod, ki je bil pokrit, tla pa so bila gladka in čista. Med tem časom sta do mene pri- šla gospod kaplan in moja spremljevalka. Kaplan je bil ves nasmejan in videlo se je, da kar izžareva dobro voljo in jo širi okoli sebe. Kmalu je prišel še župnik. Takoj sem ugotovila, zakaj je vstop v cerkev tako lepo urejen za invalide. Pokazal je na so- doben vhod, ki je vodil v kletne prostore župnišča in za katerega sem se spraševala za kaj je namenjen. Razložil mi je, da so tam urejeni sanitarni prostori za invalide. Ljudje so se pričeli zbirati in odšla sem v cerkev. Najprej smo molili rožni venec,nato se je pričela sveta maša.Škof Perko je imel čudovito pridigo. Med mašo smo prejeli zakrament svetega maziljenja. Opazila sem,da je za zakrament zaprosil tudi škof. Pevci v baziliki so čudo- vito peli, organist pa je nepozabno igral na orgle. Po sveti maši so vse romarje domači farani prijazno postregli. Prehitro je bilo vse končano,mnogo tudi po zaslugi ljudi, ki so pripeljali očeta, mamo, sestro ali koga drugega k tej maši in na srečanje, vendar se je vsem nekam mudilo Slišala sem kar nekaj nestrpnih klicev, naj se že vendar odpravijo domov, češ da oni nimajo časa,da bi mi klepetali in se zadrže vali po nepotrebnem. Nihče od njih najbrž ni pomislil,da je taka prilika za mnoge samo enkrat letno.Zato,zdravi in mladi ljudje,po- skusite biti vsaj enkrat na leto malo strpni do nas in nam privoščite nekaj ur sprosti- tve. Saj to ni preveč, kajne? Iskreno se zahvaljujem vsem faranom za postrežbo in gospodu župniku za tako lep in slovesen sprejem. Janja Blatnik Δ na kazalo domov na vrh Δ ČRTICA Moji otroci Redovna družba,ki svojo dejavnost usmer- ja predvsem v blagor mladine,so salezijan- ci. Občudovanja vredno je njihovo delo v vzgojnih zavodih in oratorijih,tako v katoli- ških deželah kakor tudi v misijonih. Čeprav nisem stopil v njihovo družbo, ampak k la- zaristom, lahko mirno zapišem, da imam otroke in mladino rad. Med njimi se dobro počutim in tudi oni niso bežali pred menoj. Že leto po novi maši so mi predstojniki za- upali vodstvo Dijaškega doma na Taboru v Ljubljani. V misijonih na Ognjeni zemlji, v Peruju in Argentini je bilo delo med mladino nekaj nujnega.Všeč mi je salezijanska pre- ventivna metoda: bodi med njimi in z njimi ter tako preprečuj zlo. V Winnipegu ni bilo veliko otrok, ko sem prišel tja. Največ je bilo mladih družin,ki so šele začele rojevati. Najbolj mi je bilo pri- jetno med najmlajšimi. Štirih se še posebej rad spominjam. Stanko Sinček edinček, lep za pogled, pa 'brihten' in navihan. Oba starša sta ga imela zelo rada, mamica je pa bila skrbna in dobra vzgojiteljica.Ko sem bil prvič pri njih na ko- silu, je lepo opravil molitev pred jedjo. Ko je pokusil juho, je mamico pohvalil, da je juha zelo dobra. "Glej ga, pobiča, kakšen kavalir postaja," sem si mislil. Po kosilu je vzel svojo harmoniko in začel igrati. Pove- dali so mi, da ga bom lahko videl v nedeljo popoldne med najmlajšimi harmonikarji na TV kot bodočimi upi na tem področju. Naj kar povem,da je kasneje kot osemnajstlet- nik s tremi prijatelji sestavil svojo glasbeno skupino, izdal ploščo in postal priznan v mestu! Mama ga je po mojem odhodu vpra šala,če bi hotel postati duhovnik.Brez pre- mišljanja ji je odgovoril: "Ne! Naš pop še avtomobila nima!" Ko sem ga kupil, lepega in novega, sem Stanka povabil,naj prisede Popeljala sva se po mestu. Tisti dan je mamo razveselil z izjavo, da se je premislil in da želi postati duhovnik. S sosedovim fantičem - bili so Judje - sta se pogosto igrala. V velikem tednu sta se pa sprla. Stanko mu je očital,da so oni kri- vično umorili Jezusa.Prišlo je tako daleč,da sta se stepla in da je morala posredovati mama. Najhujše je pa prišlo dober teden pozneje. Ko je prišel iz šole domov, je bil molčeč in slabe volje.Na mamino vprašanje kaj se je zgodilo, ni odgovoril. Na ponovno vprašanje je končno le povedal: "Trpeti sem moral, ker hočem postati duhovnik." "Kako?" "Po odmoru, ko smo se že postav- ljali v vrsto, da gremo v učilnico, je ena od deklic stopila predme in kar zahtevala, naj jo poljubim. "Pop tega ne sme,"sem ji rekel ter jo pahnil od sebe. Učiteljica je videla samo to,kako sem jo pahnil,me takoj pokli- cala in hotela vedeti, zakaj sem to storil. Ker nisem hotel povedati, me je kaznovala in postavila za pet minut v kot." Egiptovski Jožef je Putifarki ušel, Stanko je pa zaradi podobnega primera stal v kotu! Sonja Proti večeru sta prišla oče in mati s šest- letno deklico v župnišče na pogovor. Otrok se je verjetno začel dolgočasiti, pa me je vprašal:"Ali smem malo pogledati po vašem stanovanju?" - "Seveda,saj ni veliko: spal- nica, kopalnica, mala kuhinja, dnevna soba in pisarna." V petih minutah je bil njen og- led končan in stopi predme z ugotovitvijo: "Gospod župnik, vi potrebujete ženo!" - "Kako pa to? Ali ni postelja lepo postlana, kopalnica in vsi drugi prostori pa lepo pos- pravljeni?" - "To že,ampak to delamo žen- ske!" -"Sonja,jaz bom kmalu star petdeset let. Katera pa bi marala tako starega mo- ža?" - "Ali ste že katero vprašali?" - "Si ne upam... Sram bi me bilo, če bi rekla ne! Ali ti veš za kakšno,ki bi rekla ja?" Malo je po- mislila, potem pa rekla: "Kaj pa naša Viki?" To je bila njena dvajsetletna sestra, po poklicu medicinska sestra. "Njo vprašajte!" - "Sonja, to pa ne. Bojim se,da bi tudi ona rekla ne."-"Jo bom pa jaz vprašala za vas!" - "No,pa naj bo,kar ti jo vprašaj!" Čez te- den dni sem se zaradi opravkov oglasil pri njih.Sonja je odprla in povedala,da staršev še ni domov. Povabila me je, naj vstopim, ter spraševala, s čim naj mi postreže, s kavo ali čajem. Nisem vstopil, vprašal sem jo pa le: "Sonja, si vprašala Viki?" - "Sem," je žalostna odgovorila. - "In kaj je rekla?" - "Da ne!" - "Vidiš, da sem imel jaz prav?" Gledala me je, potem pa veselo rekla: "Kar mene počakajte, saj bom hitro zrasla!" Čez sedem, osem let, ko je postala že če- den deklič, sem jo šaljivo vprašal: "Sonja, se še spominjaš svoje obljube,da boš hitro rasla?" - "Seveda se spominjam. Samo vi mi niste povedali, da se župniki ne smete poročiti." Jolanda, Sonjina prijateljica. Na prvi božič pride po maši v zakristijo z lepo pokrito košarico v roki. "Tole vam pri- našam, da boste tudi vi imeli potico za praznike. Odkrijem košarico in prikaže se okusna potica. "Kdo jo je pa spekel?" sem radoveden. "Jaz, pa mama mi je malo po- magala." Pet, šest let mi jo je za božič in veliko noč prinašala, jaz sem jo pa pričakal s primernim darilom.Potem je pa ni bilo več Na obisku pri njih sem radovedno vprašal: "Jolanda, tvojo potico sem pogrešal.Kaj se je zgodilo?" - "Oh, oprostite, sedaj sem že velika.Da ne bi kdo kaj napačnega mislil..." Vladka Teden dni po blagoslovitvi cerkve sem jo kot prvo faranko krstil v naši cerkvi. Že tri mesece je bila stara,pa smo malo počakali, ker je bil oče predsednik župnijskega odbo- ra in je tudi vodil gradbena dela v cerkvi. Kako rada me je imela, pa tudi jaz njo. V mrzli zimi me je videla plešastega in odkri- tega,pa je tako sočutno vprašala: "Ali vas zelo zebe?" Zanimala se je, kako sem lase izgubil. "Huda burja je bila, jaz pa brez ka- pe, pa mi jih je odneslo. Nekaj jih je pa le še ostalo. Daj, preštej jih!" In začela je šteti: deset, enajst... petnajst - naprej pa ne znam." Bila je izreden talent za glasbo. Dvanajstletna je že igrala na koru, njen oče pa je bil zborovodja. Ko sem zadnjo nedeljo pred odhodom v Toronto po pridigi oznanil,da bom čez dva dni odšel, je zajo- kala in pri tisti maši ni bilo več slišati orgel. Ko je končala šolo, mi je poslala svojo fo- tografijo. Kot nevesta me je prosila, naj pridem na poroko z željo, da blagoslovim njeno zvezo.Seveda sem ji ustregel in tudi sam sodoživljal njeno srečo. Čeprav duhovniki nismo telesni očetje,smo pogosto zelo povezani z otroki. Zato tudi jaz takšnim, kot so Stanko, Sonja, Jolanda in Vladka pravim kar: "Moji otroci!" Jože Mejač CM Božična noč Mrak na zemljo lega tiho sneg prši, večer skrivnost prinaša med ljudi. Smrečica v okrasju, jaslice pod njo čakajo na Jezuščka, ki rodil se bo. V srebrno noč se zvonovi oglase in njihova pesem zaplava čez polje, da vsem oznani veselje, ker Jezus - Otrok rodil se je. Mir in radost vsem deli, da vsi srečni bi bili. Zahvaljen Gospod za skupnost staršev in otrok, tudi ti si rasel v zavetju skrbnih rok. Varuj naše družine vedno in povsod, da rasel bo trden slovenski rod. Zalka Strah Δ na kazalo domov na vrh Δ ČRTICA Mož na tleh Sonce je pripekalo z brezoblačnega modre- ga neba. Na pločniku med pešci je bilo ži- vahno, vsem se je mudilo. Fantič z rokami v žepu je malomarno stopical ob izložbah. Zagledal je moža, sedečega na tleh. Pribli- žal se mu je,naslonil hrbet ob zid in počasi drsel niže. "Usedel se bom k tebi," je rekel možu, položil roke na prekrižani nogi in se mu nasmehnil. Temno zagoreli,razorani,s svetlosivo brado obrobljeni obraz moža je ostal negiben. "Zakaj imaš to dvoje tukaj?" je pobič vpra- šal in pokazal na bergli, naslonjeni ob zid. Mož je nagnil glavo malo postrani in ga gledal. "Si vedno tako radoveden?" mu je rekel. "No, pa ti povem. Noge me ne držijo več prav. Stara vojna poškodba, veš." "Kaj pa ta beli krožnik tukaj?" je fant spra- ševal dalje. "Ti si pa posrečen," je rekel mož in se malo nasmehnil, "tega ne veš? Če imam srečo, mi sem in tja kdo vrže novec na krožnik." "Si reven?" je vprašal fantič. "Da," je pokimal mož, "to res lahko rečem. Še nisem prišel do sobe zase. Ta trenutek stanujem v mestu v domu za brezdomce." "Ali jih imaš že šestdeset?" je fantič vprašal "Ooooh," se je mož našobil, "kaj res tako zgledam? Ne, moj mali, imam jih že štiriin- šestdeset!" "Kaj pa delaš ves dan?" je naprej neutrud- no spraševal fantič. "Moj Bog," je zastokal mož, "mogoče boš še vprašal, koliko lukenj v hlačah sem že moral zakrpati. Torej: nikoli nisem dolgo v istem kraju. Motovilim se od enega zaveti- šča do drugega, dokler me hočejo imeti." "Imaš kaj prijateljev?" je vprašal deček. "Nee," je odgovoril mož, "pravzaprav ne. Kdo pa me bo še maral za prijatelja,ko sem bolan in betežen? Toda poročen pa sem bil nekoč. Ti strmiš, kaj? Samo malo počakaj." Vznemirjeno je brskal v jopiču,potegnil ven zguljeno usnjeno denarnico in pokazal fan- tiču neko fotografijo." "Vidiš,to je bila moja žena!" - "Ta je pa prav lepa," je menil fant "Da," je povzel mož, "to je bila ona. Toda pri sedeminštiridesetih letih je umrla.Srčna kap. V nekaj minutah mrtva. To je bil hud udarec zame. Zato sem počasi po tistem tako propadel. Nisem več delal, nekaj časa sem tudi veliko pil in kot se potem zgodi: naenkrat si na cesti,nihče te ne mara več. Ampak prej,moja žena,da,ona me je vedno dobro razumela. Poznala me je popolnoma z dušo vred." Oči so se možu orosile. "Ne," je rekel fantič, "ne joči. Tega nisem hotel." "Je že dobro," se je mož rahlo nasmehnil, "je že mimo. Toda veš, včasih me zagrabi, ne morem nič za to.No,nekako je še dobro če se človek lahko malo zjoka." "Boš jutri opoldne tudi tukaj?" je fant vpra- šal. "Če ne bo deževalo, gotovo." "Jutri pridem spet," je rekel deček. "Če boš hotel" je menil mož,"meni bo ljubo" "Torej velja,jutri!" je zaklical deček in tekel najprej zložno, nato vedno hitreje k svoje- mu kolesu ob kiosku. Štiriindvajset ur kasneje. Sonce se je danes skrilo za grmado temno sivih oblakov. Na pločniku je bil enak vrvež kot prejšnji dan. To pot fantiček ni potisnil rok v hlačna žepa, tudi brezciljno ni pos- topal, temveč se je z naglimi koraki bližal možu s poševno nataknjenim klobukom in sivo brado; ta ga je sprejel s skoro sijočim obrazom. "A, si že tukaj," je rekel in videlo se mu je, kako ga je bil vesel. Fantič je postavil pla- stično vrečko poleg krožnika, kjer je ležalo nekaj kovancev. "Zate,"je rekel,"mi je dala s seboj mama." "Kaj pa je notri?" "Kruh, sir, jabolka, breskve, banane, nekaj sladkega in dve steklenički soka." Mož je začudeno strmel v vrečko, zdelo se mu je neverjetno, kar je videl. "Zakaj si to storil?" je vprašal. "Mami sem včeraj pripovedoval,da sem tu- kaj naletel nate. Potem je vse to pripravila zate. Če boš še večkrat tukaj, ti bom kdaj spet kaj prinesel." Naglo je mož segel v vrečko, prinesel ven svetlozeleno jabolko in krepko ugriznil.Fan- tič ni nič rekel, gledal je moža, ki je z vol- čjo lakoto in s sijočimi očmi jedel jabolko. Hans Orths, Fraternität VSTANI IN HODI! oddaja za bolnike,invalide in njihove prijatelje 20. DECEMBER     17. JANUAR vsak 3. torek ob 20.30 ponovitev naslednji dan v sredo ob 23.00 na Radiu OGNJIŠČE Stopaj po sledi mavrice, stopaj za zvoki pesmi in vsepovsod te bo obdajala lepota. Po sledi mavrice vodi pot iz najbolj goste megle. Δ na kazalo domov na vrh Δ OBVESTILA, RAZVEDRILO Čez DRN in STRN Ali veste, da so soglasniki nosilci pomena besede? Nekateri stari narodi so pisali sa- mo soglasnike, kar je kasneje pri razume- vanju povzročalo precejšne težave in celo spore. V slovenščini je kar nekaj besed, ki nimajo nobenega samoglasnika. Največ jih ima tri črke (na primer črt,hrt, krt, prt,srt, vrt), pa tudi več (čmrlj). Ali poznate kak- šno besedo, ki ima še več črk, toda samo soglasnikov? Iz besedic v naslovu (DRN, STRN) se da napraviti veliko slovenskih besed. Kaj ko bi šli v mislih - kdor lahko, pa tudi s pomočjo papirja ali računalnika - čez drn in strn be- sedišča in se ustavili pri vseh besedah, ki vsebujejo te soglasnike? Da ne bo nespo- razuma: posebej tiste besede,ki imajo črke DRN, in posebej tiste, ki imajo črke STRN. Tokrat pač lahko dodajate samoglasnike med navedene soglasnike, pa tudi spredaj ali zadaj.Vrstni red soglasnikov tudi zame- njajte, pazite le, da ne bo nova beseda vsebovala kakega novega soglasnika. Tudi omenjeni naj se pojavijo samo enkrat v isti besedi. Nekaj primerov: DREN (grm) - RO- DINE (rojstni kraj pisatelja Jalna) - NAROD - ANDORA (evropska državica). Opla, tu smo pa že preko roba slovenskega besedi- šča, pa nič ne dé. Ko vam bo zmanjkalo slovenskih besed, nadaljujte še s kakšnim tujim imenom oseb, krajev, rastlin ... Na primer: DRINA,RONDO... Pojdimo torej čez DRN in STRN! Ampak kaj vam bodo te besede? Iskanje bo vsakomur gotovo krajšalo čas, lahko pa jih pomešate med seboj, uporabite večkrat dodaste še kakšno in nastal bo spis ali celo povest. Pretiravam? Morda napišete spomine na mladost, naslovite 'Čez drn in strn' ter nam pošljete? Zakaj bi brali samo spise od drugih ... PRIJATELJ 2006 Posamezen izvod: 450 SIT Letna naročnina: posamezniki  2.700 SIT poverjeniki   10% popusta podporna     5.400 SIT Za tujino 20 USD,25 CAD ali 16 EUR.Letal- sko pošiljanje 30 USD ali 40 CAD. Plačajte s čekom na upravo Prijatelja ali na naš transakcijski račun,ki je hkrati tudi devizni Uprava in uredništvo: MAISTROVA 2, 1000 Ljubljana. Tel. 01/431-61-15, fax 01/230-24-74 Urednik - GSM: 041/282-908 Zagotovo nas dobite od ponedeljka do petka od 9h do 12h. Posamezni naročniki boste položnice za naročnino ali dar z vsemi vpisanimi podatki dobili po pošti v prvi polovici decembra, poverjeniki pa konec januarja. Vsem naro- čnikom in dobrotnikom hvala za vsak vaš dar! Prosimo vse,ki Prijatelja dobivate za- stonj,da se nam do novega leta z nekaj vr sticami ali po telefonu oglasite.Na naslove kjer več let ni nobenega odziva, Prijatelja prenehamo pošiljati. Δ na kazalo domov na vrh Δ OBVESTILA - NOVE KNJIGE Mohorjeva družba iz Celja je pred kratkim izdala odlično knjigo kirurga in docenta Medicinske fakultete v Ljubljani dr. Uroša Ahčana "Govoreči prsti". Ali je bil čas izida -pred decembrskim pokanjem petard - nalašč tako izbran, ne vem, vsekakor pa je to knjiga, ki je prav nenavadna, a nujno potrebna. Z ene strani je prikupna in lepo ilustrirana pripoved o vsem, kar doživljajo prsti, če pa jo obrnemo okrog, imamo pred seboj strokovni del. Ta kar malo šokira s slikami ter pojasnjuje poškodbe, ki jih do- življajo otroci, zlasti poškodb prstov in ob- raza. Pri vseh vrstah poškodb so dodana navodila za prvo pomoč. Italijanski jezuit Silvano Fausti je avtor knji- ge 'Zapomni si in pripoveduj evangelij!' Naslov je zgovoren in dober napotek tistim ki resnično želijo živeti po veri.Šele ko sku- šamo še drugim posredovati svoje versko izkustvo, naša vera dozori in postajamo apostoli. Knjiga razlag in premišljevanj ob Markovem evangeliju je sicer zahtevno bra nje, a dober pripomoček za premišljevanje, molitev in poglabljanje svoje vere. S knjigo "Verzi Toneta Pretnarja" je Mo- horjeva družba počastila šestdesetletnico rojstva pokojnega slavista,literarnega zgo- dovinarja, prevajalca ter povezovalca Slo- venije in Poljske. Med drugim je sodeloval tudi pri prevodu del Karola Woytile-papeža Janeza Pavla II. v slovenščino.Poleg pesmi knjiga prinaša še izbor iz avtorjeve stro- kovne in esejistične proze. Svojo zgodnjo smrt (pri šestinštiridesetih letih) zaradi od- povedi srca je očitno slutil, saj je le nekaj dni pred tem dejal:"Nihče ni gospodar svo- jega življenja." Tistim,ki radi berejo romane,bo veliko pove- dal podatek, da gre za delo, nagrajeno s prestižno francosko literarno nagrado Gon- court (2004)."Sonce Scortovih" je roman mlajšega francoskega pisatelja Laurenta Gaudéja in govori o južnoitalijanski družini skozi rodove od l. 1870 do današnjih dni. Znamke vseh vrst Dragi prijatelji misijonov,iskrena zahvala za vse znamke in telefonske kartice 'Telekom' ki sem jih prejel med letom za misijonske potrebe. Še vedno se ta akcija nadaljuje, zato se toplo priporočam vsem tistim, ki bi radi tako pomagali našim skrbnim misijo- narjem. Še naprej lahko izročite znamke v Misijonski pisarni v Ljubljani (Krekova 1a) ali pa na moj naslov: Saksida Franc, ul. Biasoletto 125, 34142 TRST - TRIESTE, ITALIJA. Obenem vsem voščim in želim srečen božič ter obilo blagoslova in Božjega varstva v novem letu 2006. Prijatelj - posebno obvestilo Zaradi večmesečne temeljite obnove sta- vbe na Taboru 12 v Ljubljani vas prosimo, da do -predvidoma- marca 2006 pošto pošiljate na naš stari naslov: Prijatelj, Maistrova 2, 1000 Ljubljana, telefonirate pa nam lahko na številko: 01/431-61-15 (uprava, uredništvo) ali 041/282-908 (urednik). Δ na kazalo domov na vrh Δ RAZVEDRILO Nagradna križanka: Najlepši vzor vsake družine je Sveta Druži- na,katere praznik obhajamo po božiču.Obi- čajno je prikazana z majhnim Jezuščkom, v neki cerkvi na Primorskem pa je tale zani- miva slika, ki smo jo uporabili tudi v naši križanki. Besedici,ki izvirata iz slike,sta to- krat ime in priimek slikarja. Prepoznamo ga po značilnih linijah,predvsem pa po sloven- skih barvah. Rešitev križanke je ime kraja, kjer se v cerkvi nahaja ta slika. Najdete jo na modrih poljih,ki jih berete od zgoraj na- vzdol. Prepišite jo na dopisnico ali karton v njeni velikosti in jo do 1.januarja 2006 po- šljite na naš naslov: PRIJATELJ, Maistrova 2, 1000 Ljubljana; s pripisom: KRIŽANKA. Nagrade 6/2005: 1. redna zbirka Mohor.družbe za leto 2005 2. CD 'Aere Perennius' (zbori škofijske kla- sične gimnazije) 3. Knjiga J. Jalna: 'Sončne sence' 4. 2 prtička z vezenjem 5. voščilnice (dar sester usmiljenk) 6. glasb.kaseta Z.Modreja:'Kanček upanja' 7. komplet (izdelek Toneta Planinška): obesek za ključe, ogledalce in odpirač. Rešitev nagradne križanke št. 5/2005: PET IN DVE RIBI Nagrajenci 5/2005: 1. večji lesen rožni venec:Zvezdana Zadnik Stara Loka 31, 4220 Škofja Loka 2. mapa za dva letnika Prijatelja: Branka Vrhunec Žnidaršič, Topolje 6, 4227 Selca 3. kaseta 'Kanček upanja': Marija Štamol, Rimska c.85, 3311 Šempeter v Sav. dolini 4. knjiga 'Narod naš spomine hrani': Marija Globočnik, Letališka 20, 4208 Šenčur 5. vezen prtič: Ljudmila Korošak,Sketova 6 1000 Ljubljana 6. knjiga 'Pesem duše': Marija Praček, Gra- dnikove brigade 1, 5271 Vipava 7. komplet - obesek za ključe, ogledalce in odpirač: Majda Podobnik, Dražgoška 28, 1000 Ljubljana. Bog povrni darovalcem nagrad! Šale o zdravilih Glede zdravil se je včasih najbolje držati na- vodila na steklenički: "Imejte dobro zaprto." Najboljše zdravilo je smeh. Le pomislite, kaj to pomeni v času tako dragih zdravil. Križanka Δ na kazalo domov na vrh Δ POKAL PRIJATELJA Svetnico na sliki prepoznamo po več zna- čilnih predmetih, zlasti po kelihu s hostijo in stolpu. Povejte: 1. Ime svetnice: a) sv. Doroteja b) sv. Irena c) sv. Barbara 2. Zakaj ima v roki kelih s hostijo? a) Zaprli so jo (v stolp),ker je hotela rešiti kelih z Rešnjo krvjo in posvečene hostije pred oskrunjenjem. b) Vsak dan je pobožno prejemala sveto obhajilo pod obema podobama. c) Pomeni okrepčilo,ki ga je prejemala (za- kramente). 3. Zakaj ima stolp? a) Tudi zanjo, podobno kot za Marijo,velja vzklik: 'Stolp slonokosteni!' b) Bila je zelo lepa in oče jo je zaradi var- nosti dal zapreti v stolp. c) Bila je kraljična in je živela na gradu. Pravilni odgovor PP 5/2005: C A C "Zakaj pa nisi poslala odgovora za Pokal Prijatelja?" sem vprašal eno od tekmovalk. "Če pa nisem vedela..." Tudi sv. Bernardin je najbrž bil pretežka uganka za marsikoga zato ni bilo prav veliko odgovorov in še med temi je bilo nekaj nepravilnih. Toda prav gotovo je tudi ta svetnik vreden našega zanimanja in posnemanja. Kljub težavnosti v tem krogu je še vedno 5 tekmovalk z vsemi možnimi točkami (30). To so: Ljubica Zakovšek in Tina Rot (Ljub- ljana), Minka Mihovec (Medvode), Katja Miklič (Radomlje) in Marija Pečjak (Hinje). Čestitke! Sledijo: Marija Globočnik(Šenčur), Zvezda- na Zadnik (Škofja Loka), Milena Manfreda (Most na Soči) in Zalka Strah (Mirna) s 26 točkami, Danijela Stenšak (Gornji Grad) in Tilka Tomažin (Sevnica) s 24 točkami itd. Odgovore pošljite do 1. januarja 2006 na naslov: PRIJATELJ, za PP, Maistrova 2, 1000 Ljubljana Pravilni odgovor za PP 6/2005: 1) a b c  (pravilno obkroži) 2) a b c 3) a b c Priimek in ime: ...................... Naslov ................................ Δ na kazalo domov na vrh Δ USTAVLJENI TRENUTKI Fotografije "Poveselili smo se ... s šopkom (fant ženski pripenja nagelj) s pecivom (Polona nudi pecivo invalidu) z darilcem (darilo ob goreči sveči) z napitnico (nazdravljajo s pijačo) ... in se še bomo". Lepe praznične trenutke z vsem,kar spada zraven, želi: Tone Planinšek   Kolofon Δ na kazalo domov na vrh Δ OVITEK ZADAJ Iščemo luč, ki bo kljubovala temi. Iščemo luč, ki vodi k življenju. Iščemo človeka, pa ne nas same. Iščemo mir, ki ga nimamo. Iščemo toploto, ki bo odtajala led. Iščemo zavetje, ki bo pregnalo strah. Iščemo Boga, ki je z nami. Slavimo človeka, ki nam ga je Bog poslal: Jezusa Kristusa, brata in Gospoda. Eleonora Beck Δ na kazalo domov na vrh Δ

KOLEDAR - PRIJATELJ 2006
JANUAR  1. N Novo leto-Marija, B.mati  2. P Bazilij, Gregor  3. T Genovefa, Meliton  4. S Elizabeta Ana B. Seton  5. Č Milena, Edvard  6. P Gospodovo razglašenje  7. S Rajmund, Valentin  8. N Jezusov krst - Severin  9. P Julijan, Hadrijan 10. T Agaton, Viljem 11. S Pavlin Oglejski 12. Č Tatjana, Alfred 13. P Veronika, Hilarij 14. S Feliks (Srečko), Oton 15. N 2. nav.-Pavel, Habakuk 16. P Marcel, Berard 17. T Anton Puščavnik 18. S Marjeta Ogrska, Priska 19. Č Kanut, Arsen 20. P Boštjan in Fabijan 21. S Agnes (Neža, Janja) 22. N 3. nav. - Vincencij 23. P Ildefonz 24. T Frančišek Saleški 25. S Spreobr. apostola Pavla 26. Č Timotej in Tit 27. P Angela Merici 28. S Tomaž Akvinski 29. N 4. nav. - Valerij 30. P Hijacinta, Martina 31. T Janez Bosko	FEBRUAR  1. S Brigita Irska, Sever  2. Č Svečnica  3. P Blaž, Oskar  4. S Andrej Corsini, Gilbert  5. N 5. nav.-Agata,Liharda  6. P Pavel Miki  7. T Egidij, Rihard  8. S Hieronim E. -         Slovenski kulturni dan  9. Č Apolonija 10. P Sholastika 11. S Lurška Mati Božja -         Svetovni dan bolnikov 12. N 6. nav. - Evlalija 13. P Beatrika, Jordan 14. T Valentin (Zdravko) 15. S Klavdij 16. Č Julijana, Onezim 17. P sedem sv.ustan.servitov 18. S Frančišek Regis Clet 19. N 7. nav. - Konrad 20. P Sadot 21. T Peter Damiani 22. S Sedež apostola Petra 23. Č Polikarp, Dositej 24. P Matija 25. S Viktorin 26. N 8. nav. - Aleksander 27. P Gabrijel 28. T Roman - pust	MAREC  1. S ++ pepelnica - Albin  2. Č Neža Praška  3. P Kunigunda, Marin  4. S Kazimir, Lucij  5. N 1. post. - Hadrijan,Olivija  6. P Fridolin  7. T Perpetua in Felicita  8. S Janez od Boga  9. Č Frančiška Rimska 10. P 40 armenskih mučencev 11. S Konstantin, Benedikt 12. N 2.post-Doroteja,Inocenc 13. P Kristina 14. T Matilda, Pavlina 15. S Klemen Dv., Ludovika 16. Č Hilarij Ogl., Herbert 17. P Patrik, Jedrt (Jerica) 18. S Ciril Jeruzalemski 19. N 3. postna - Teofil 20. P Jožef, mož Device Marije 21. T Nikolaj Flue, Serapion 22. S Lea, Zaharija 23. Č Turibij iz Mongroveja 24. P Dionizij Palestinski 25. S Gospodovo ozn. Mariji 26. N 4. postna - Larisa (Lara) 27. P Rupert Salzb. 28. T Vojan (Bojan) 29. S Bertold, Kvirin 30. Č Amadej 31. P Modest	APRIL  1. S Hugo, Teodora  2. N 5. post.-Frančišek Paol.  3. P Rihard, Irena  4. T Izidor  5. S Vincencij Ferrer  6. Č Irenej Sirm., Viljem  7. P Janez de la Salle  8. S Valter, Julija  9. N cvetna - Tomaž Tolent. 10. P Ezekiel 11. T Stanislav 12. S Zenon, Julij I. 13. Č Veliki četrtek - Ida 14. P ++ Veliki petek -Valerijan 15. S Velika sobota - Helena 16. N VELIKA NOČ-Bernardka Lurš. 17. P Vel. ponedeljek - Rudolf 18. T Apolonij 19. S Leon 20. Č Hilda, Teotim 21. P Anzelm, Konrad 22. S Leonid, Aleksander 23. N Bela nedelja - nedelja         Božjega usmiljenja - Jurij 24. P Fidel 25. T Marko 26. S Pashazij,Mati dobr.sveta 27. Č Hozana,Cita-Dan upora 28. P Peter Chanel, Ciril 29. S Katarina Sienska 30. N 3. velikonočna - Pij V.
MAJ  1. P Jožef, delavec  2. T Atanazij, Boris  3. S Filip in Jakob  4. Č Florijan (Cveto), Silvan  5. P Angel, Gotard  6. S Dominik Savio  7. N 4. velik. - Gizela, Boris  8. P Viktor (Zmago)  9. T Pahomij 10. S Gordijan, Job 11. Č Mamert, Ignacij Lakonski 12. P Leopold Mandić 13. S Marija Mazz., Servacij 14. N 5. velik. - Bonifacij 15. P Zofija (Sonja) 16. T Janez Nepomuk 17. S Pashal, Jošt 18. Č Janez I., Erik 19. P Ives (Ivo), Urban 20. S Bernardin Sienski 21. N 6. velik. - Serapij 22. P Julija, Renata 23. T Željko 24. S Marija, pomoč. kristjanov 25. Č Vnebohod - Gregor VII. 26. P Filip Neri, Lambert 27. S Avguštin Canterburyjski 28. N 7. velik. - German Pariški 29. P Maksim 30. T Ivana Orl., Kancijan 31. S Obiskanje Device Marije	JUNIJ  1. Č Justin, Pamfil  2. P Marcelin, Peter  3. S Karel Lwanga-ugand.muč  4. N BINKOŠTI - Kvirin  5. P Marija, Mati Cerkve  6. T Bertrand, Norbert  7. S Robert Newminstrski  8. Č Medard, Armand  9. P Primož in Felicijan 10. S Bogumil 11. N SVETA TROJICA -         Barnaba 12. P Eskil, Adela 13. T Anton Padovanski 14. S Valerij, Elizej 15. Č SVETO REŠNJE TELO IN KRI 16. P Beno, Gvido 17. S Gregor, Adolf 18. N 11. nav. - Marcelijan 19. P Romuald 20. T Mihelina, Silverij 21. S Alojzij Gonzaga 22. Č Ahacij, Tomaž More 23. P Srce Jezusovo-Jožef Caf. 24. S rojstvo Janeza Krstnika 25. N 12.nav.-Dan državnosti 26. P Vigilij (Stojan) 27. T Ema Krška, Ladislav 28. S Irenej (Hotimir) 29. Č Peter in Pavel 30. P prvi muč. rim. Cerkve	JULIJ  1. S Estera, Teobald  2. N 13. nav. - izseljenska  3. P Tomaž, Bernardin  4. T Elizabeta Port., Urh  5. S Ciril in Metod  6. Č Marija Goretti  7. P Izaija, Vilibald  8. S Hadrijan III.  9. N 14. nav. - Veronika 10. P Amalija (Ljubica) 11. T Benedikt, Olga Kijevska 12. S Mohor in Fortunat 13. Č Henrik (Hinko) 14. P Kamil Lelijski, Božidar 15. S Bonaventura, Vladimir 16. N 15. navadna -         Karmelska Mati Božja 17. P Aleš, Vesna 18. T Friderik (Miro), Arnold 19. S Simah, Arsen 20. Č Marjeta Antiohijska 21. P Danijel, Lovrenc Brind. 22. S Marija Magdalena 23. N 16. nav.-Brigita Švedska 24. P Krištof, Kristina 25. T Jakob starejši 26. S Joahim in Ana 27. Č Gorazd, Kliment 28. P Viktor, Nazarij 29. S Marta 30. N 17. nav. - Justin 31. P Ignacij Lojolski	AVGUST  1. T Alfonz M. Ligvorij  2. S Porciunkula  3. Č Lidija, Nikodem  4. P Janez M. Vianey  5. S Marija Snežna (Nives)  6. N Jezusovo sprem. na gori  7. P Kajetan, Donat  8. T Dominik  9. S Terezija Benedikta         (Edith), Jaroslav 10. Č Lovrenc 11. P Klara, Suzana 12. S Ivana Šant.,Inocenc XI. 13. N 19. nav. - Hipolit 14. P Maksimilijan Kolbe 15. T MARIJINO VNEBOVZETJE 16. S Rok, Štefan Ogrski 17. Č Hijacint, Liberat 18. P Helena, Firmin 19. S Janez Eudes 20. N 20. nav. - Bernard 21. P Pij X., Zdenko 22. T Devica Marija Kraljica 23. S Roza iz Lime 24. Č Jernej, Avrea (Zlata) 25. P Ludvik, Jožef Kalasanc 26. S Zefirin 27. N 21. nav. - Monika 28. P Avguštin 29. T Muč. Janeza Krstnika 30. S Mihael Gh., Feliks 31. Č Rajmund Nonat, Pavlin
SEPTEMBER  1. P Egidij (Tilen), Verena  2. S Emerik, Maksima  3. N 22.nav.-angelska-Gregor Vel.  4. P Rozalija, Mojzes  5. T bl. Mati Terezija,         Lovrenc Giust.  6. S Bertrand, Evelina  7. Č Regina,Marko Križevčan  8. P Marij.rojstvo-Mali Šmaren  9. S Peter Klaver, Gorgonij 10. N 23. nav.-Nikolaj Tolent. 11. P Janez Perboyre 12. T Marijino ime 13. S Janez Zlatousti 14. Č Povišanje sv. Križa 15. P Žalostna Mati Božja 16. S Kornelij in Ciprijan 17. N 24. nav. - Robert Bellar. 18. P Irena Ciprska 19. T Januarij 20. S Korejski mučenci, Svetlana 21. Č Matej 22. P Tomaž Villan., Mavricij 23. S Lin, Marta Perzijska 24. N 25. navadna -         bl. Anton Martin Slomšek 25. P Avrelija (Zora) 26. T Kozma in Damijan 27. S Vincencij Pavelski 28. Č Venčeslav 29. P Mihael, Gabrijel, Rafael 30. S Hieronim	OKTOBER  1. N 26. nav. - rožnovenska -         Terezija Deteta Jezusa  2. P Angeli varuhi, Bogoljub  3. T Evald, Gerard  4. S Frančišek Asiški  5. Č Marcelin, Flavija  6. P Bruno  7. S Rožnovenska Mati Božja  8. N 27. nav. - Pelagija  9. P Dionizij 10. T Danilo (Danijel) 11. S Emilijan (Milan), Firmin 12. Č Maksimilijan Celjski 13. P Fatimska Mati Božja 14. S Kalist 15. N 28. nav. - Terezija Av. 16. P Hedvika, Marjeta M.Alak. 17. T Ignacij Antiohijski 18. S Luka 19. Č Pavel od Križa, Peter Al. 20. P Irena, Vendelin 21. S Uršula, Celina 22. N 29. nav. - misijonska         Marija Saloma 23. P Janez Kapistran 24. T Anton Marija Claret 25. S Darija (Darinka) 26. Č Lucijan, Demetrij 27. P Sabina 28. S Simon in Juda Tadej 29. N 30. nav.-žegnanjska-Narcis 30. P Marcel, German 31. T Volbenk - Dan reform.	NOVEMBER  1. S VSI SVETI  2. Č Spomin vseh ver. rajnih  3. P Viktorin Ptujski  4. S Karel Boromejski  5. N 31. nav. - zahvalna         Elizabeta  6. P Lenart, Mitja  7. T Ernest  8. S Bogomir  9. Č Božidar 10. P Leon Veliki 11. S Martin (Davorin) 12. N 32. nav. - Jozafat, Emil 13. P Stanislav Kostka 14. T Nikolaj Tavelić, Lovro 15. S Albert Veliki, Leopold 16. Č Jedrt, Otmar 17. P Elizabeta Ogrska 18. S posvetitev bazilike         sv. Petra in Pavla 19. N 33. nav. - Matilda 20. P Edmund, Feliks 21. T Darovanje Device Marije 22. S Cecilija 23. Č Klemen, Kolumban 24. P Flora, Vietnamski muč. 25. S Katarina Aleks. 26. N 34.nav. - KRISTUS KRALJ 27. P Virgil, Valerijan 28. T Katarina Labouré 29. S Radbod, Saturnin 30. Č Andrej	DECEMBER  1. P Natalija, Eligij  2. S Bibijana, Herta  3. N 1. adv.-Frančišek Ksaver        mednarodni dan invalidov  4. P Barbara, Janez Dam.  5. T Saba (Savo)  6. S Miklavž (Nikolaj)  7. Č Ambrož  8. P Brezmadežna  9. S Valerija, Abel 10. N 2. adventna - Melkijad 11. P Damaz, Sabin 12. T Amalija, Epimah 13. S Lucija 14. Č Janez od Križa, Dušan 15. P Kristina 16. S Albina 17. N 3. adventna - Lazar 18. P Vinebald 19. T Darij, Teja 20. S Evgen 21. Č Peter Kanizij 22. P Frančiška Cabrini 23. S Janez Kancij, Viktorija 24. N 4. advent. - Sveti večer 25. P BOŽIČ - Gospodovo rojstvo 26. T Štefan - Dan samostojnosti 27. S Janez Evangelist 28. Č Nedolžni otroci 29. P Tomaž Becket, David 30. S Rogerij, Sabin 31. N Sveta Družina - Silvester
slike in tekst za koledar: 1. stran: Preiščimo svoja pota in preudarimo, vrnimo se h Gospodu. (Žal 3,40) slika: blagoslov križa, Šmartno pri Litiji (foto: Tone Planinšek) 2. stran: Kdor sprejme takega otroka v mojem imenu, mene sprejme." (Mt 18,5) slika: otrok vabi na pot (foto: Klemen Čepič)			na kazalo  domov  na vrh