Zlatko Novak: ROMANJE V SVETO DEŽELO   stran 8/25

Izrael se od severa proti jugu razteza v dolžini 500 km, na vzhodu meji na Jordanijo,
na zahodu na Sredozemsko morje.
Spoznavanje judovske zgodovine
Država Izrael je velika skoraj 22.000 km2, približno toliko kot Slovenija. Dve tretjini ozemlja pokriva puščava. Kljub temu Izrael v severnih  krajih  pridela zase dovolj hrane in jo še celo izvaža. Prebivalcev imajo približno 11 milijo- nov, tako so nam razlagali naši vodniki, čeprav v uradnih podatkih piše, da je bilo leta 2013 v Izraelu 8 milijonov in 100 tisoč prebivalcev.
V petek, 19. februarja, na 6. dan romanja, smo zajtrkovali ob 6.45 uri. V teh krajih je ob tako zgodnji uri že povsem svetel dan. Tudi temperatura je bila to jutro že zelo prijetna. Za puščavske kraje je značilno, da so noči hladne, čez dan pa se ozračje močno segreje. Ob 7.30 uri smo dali na avtobus vso svojo prtljago in se odpeljali do nekaj kilometrov oddaljenega mesta Beer Sheva.
Tam smo obhajali sv. mašo v hišni kapeli skupnosti duhovnikov. Župnik don Pietro,Poljak po rodu,ki nas je prijazno sprejel,nam je svojo župnijo predstavil
V Beer Shevi smo srečali Rubljovo ikono, na kateri trije angeli obiščejo Abrahama.
kot najmanjšo župnijo na svetu. Ob nedeljah se v tej kapeli pri maši zbere okrog 100 vernikov. Tu- kaj molijo po hebrejsko, saj pripadajo latinskemu patriarhatu. Od Eliata na jugu do  Jeruzalema, ki leži na sredi Izraela, je to edina katoliška župnija. Tukaj s katoličani molijo tudi drugi kristjani (pro- testantje in še kdo). V Beer Shevi je Abrahamov prostor. V kapeli je v središču Rubljova ikona, na kateri so trije angeli, ki obiščejo Abrahama. Četrti prostor pri mizi je pripravljen za nas. Povabljeni smo, da bivamo z Gospodom. Ko so prišli popot- niki mimo in jih je Abraham lepo sprejel, ni vedel, da je s tem sprejel samega Gospoda. Šotor, ki je odprt, lahko sprejme kogar koli. Župnik je še povedal, da si prizadevajo biti gostoljubni do vsakogar,ki pride. Barve na tej znameniti fotografije so barve puščave Negev. Tudi naše življenje je kot pot po puščavi. Luč prihaja od Abrahama, iz šotora. Svetloba prihaja od Gospoda. Župnik nam je še zaželel,da bi bilo to naše romanje duhovna izkušnja vere. Vprašal se je, kaj je torej Gospod videl,da se je zaljubil v to deželo? Skalovje,Azijo, Evropo? Kaj je tu tako pomembnega? Očitno je to,da se je Gospod zaljubil v to deželo in mi smo tu, da bi odkrili zakaj. Gospodu se je zahvalil za njegovo gostoljubje,
Izrael je edina številčno večinska judovska država na svetu.
za luč, ki prihaja iz njegovega šotora.
Pri maši smo poslušali sledeče svetopisemske odlomke:
1. berilo: 1 Mz 18,1-19
2. berilo: Heb 11,8-12, 17-19
Evangelij: Jn 8,51-58
Misli iz pridige škofa Jurija: Božja beseda se nas lahko dotakne. Na tem kraju se je začela Abrahamova pot. Gospod je Abrahama poklical in ta je šel na določen kraj. Po izročilu je to v Jeruzalem,kjer stoji sedaj mošeja. Sedaj nam prihajajo v ospredje Adam, Abel in Abraham. Toliko stvari tu šumi. Besede so počasi odzvanjale. Vzemi svojega edinca, sina, ki ga ljubiš, Izaka. Da prideš do takšne drže darovanja, so potrebna desetletja. Lahko Izaka ne bi dobil nazaj. Abraham je dvignil nož. Vedel je, da to ni v skladu s tem, kar mora narediti. To je bilo nekaj nemogočega. Bog je imel na voljo sto poti,da bi mu tega sina vzel (lahko bi ga pičila kača,ga ubili sosedje,ga ukradli itd.) in ne bi izgledalo, da ga je vzel Bog. Karkoli bi se zgodilo, Abraham bi se zmeraj vprašal zakaj. Abraham je zaradi potrpljenja, ki ga je premogel, mož vere. Vemo, da je tako razmišljati vsak dan težko.
Smo na posvečenem kraju in vzemimo v zakup resničnost teh dogodkov. Na tem kraju je Abraham od Boga prejel tudi obljubo, da bo postal oče velikega naroda. Ponesimo s seboj to luč, ki nam jo daje Abraham s svojo vero.
Škof Jurij nam je te dogodke pripovedoval in osvetljeval v svojih razlagah pri svetih mašah, na posameznih krajih, kjer smo se ustavili in med vožnjo v avtobusu.
Po maši smo se odpeljali do zgodovinskega dela mesta, kjer smo si ogledali nekaj ostankov in razvalin antičnega mesta. Posebej zanimiva sta bila daritveni oltar in poseben globok vodnjak, do katerega smo se spustili po dolgih stopnicah, ki vodijo v globino.

Mrtvo morje
Potem smo se skupaj odločili, da se zaradi časovne stiske odpovemo ogledu mesta Arad. Sedaj smo se podali na pot proti Mrtvemu morju in ogledu Masade. Kmalu smo zapustili svet in pokrajino, ki sta bila to dopoldne nekoliko zelena, in se spet podali v puščavo. Z nadmorske višine 600 m smo se začeli hitro spuščati navzdol. Ob poti smo ponekod opazili manjše črede kamel, ki so se pasle po dokaj pusti zemlji, ki je imela le tu in tam kakšen šop zelene trate. Prav tako smo ponekod videli manjše zaselke beduinov.

Cesta, po kateri se spuščaš proti Mrtvemu morju.
Ko nas je pot vodila proti Mrtvemu morju, smo se hitro spuščali po številnih ovinkih. Bili smo že na -200 m nadmorske višine, a še vedno so bili na naši desni in levi hribi in griči iz kamna in peska. Ob poti smo naredili krajši postanek, da smo lahko fotografirali čudovit razgled na Mrtvo morje in okoliško hribovje s puščavo. Proti morju smo se spuščali po lepo urejeni asfaltirani cesti. Ko smo prišli že v bližino morske gladine, smo pot nadaljevali ob morju proti severu. Ta cesta je bila urejena v zadnjih letih in je še zmeraj odlična. Pot ob zahodnem bregu Mrtvega morja vodi do nekaterih zanimivih krajev. Občasno so se na eni ali drugi strani ceste prikazali krasni palmovi nasadi,v katerih so drevesa nasajena v natančnem zaporedju in razmikih med njimi. Vsa ta drevesa imajo urejen sistem umetnega namakanja, sicer ne bi uspevala.
Mrtvo morje je nekaj izjemnega in nenavadnega, saj na celem svetu nima primere. Gladina Mrtvega morja je danes 420 m pod gladino Sredozemskega morja. Temu pojavu pravimo tudi depresija. V zadnjih 60 letih se gladina vztrajno znižuje. Vzrok za to je v človekovem poseganju v naravo.
Mrtvo morje, v ozadju gorovje v Jordaniji.
Država Izrael namreč del vode za namakanje Negeva načrpa v zgornjem toku reke Jordan. Prav tako tudi država Jordanija črpa vodo iz reke Jarmuk, ki je glavni pritok v spodnjem delu Jordana. Ime Mrtvo morje je dobilo zato, ker v njegovih valovih ni najti nobenega živega bitja. Razteza se od severa proti jugu in je dolgo približno 75 km. Na najširšem mestu meri v širino slabih 16 km. Danes morje ni več enovito ampak je razdeljeno na dva dela. Deli ju zemeljski jezik.Južni del je samo še velikanski plitev bajer, v katerega prečrpavajo vodo iz severnega dela. V severnem delu je morje globoko na najglobljih mestih do 400m. Povprečna slanost vode znaša 28%,v najbolj slanih predelih pa tudi 33%, to je 10-krat več kot je sicer v drugih morjih.
Ob hudi vročini, ko temperatura doseže od 40 do 50 stopinj, morje močno izhlapeva, tako da se komaj sproti nadomesti voda, ki jo vanj prinašajo Jordan in drugi pritoki. Posledica te izjemne slanosti je večja plovnost, saj voda Mrtvega morja dobro drži na površini tudi težke predmete. Zanimivost so tudi kraji ob obali morja, saj predstavljajo najnižje ležeče kopno na zemlji. Ob južne obronke morja postavljajo pripoved o Sodomi in Gomori, ki sta bili posuti z ognjem in žveplom in izbrisani s površja zemlje. Spomnimo se Abrahama, ki prosi za mesto. Bogu predlaga, naj ne uniči mesta, če v njem živi petdeset pravičnih. Ker jih ni toliko, počasi zmanjšuje število in ostane pri deset. (1 Mz 18 in 19)
nazaj    domov    naprej