V petek, 19. februarja, na 6. dan romanja, smo zajtrkovali ob 6.45 uri. V teh krajih je ob tako zgodnji uri že povsem svetel dan. Tudi temperatura je bila to jutro že zelo prijetna. Za puščavske kraje je značilno, da so noči hladne, čez dan pa se ozračje močno segreje. Ob 7.30 uri smo dali na avtobus vso svojo prtljago in se odpeljali do nekaj kilometrov oddaljenega mesta Beer Sheva.
Tam smo obhajali sv. mašo v hišni kapeli skupnosti duhovnikov. Župnik don Pietro,Poljak po rodu,ki nas je prijazno sprejel,nam je svojo župnijo predstavil
V Beer Shevi smo srečali Rubljovo ikono, na kateri trije angeli obiščejo Abrahama. kot najmanjšo župnijo na svetu. Ob nedeljah se v tej kapeli pri maši zbere okrog 100 vernikov. Tu- kaj molijo po hebrejsko, saj pripadajo latinskemu patriarhatu. Od Eliata na jugu do Jeruzalema, ki leži na sredi Izraela, je to edina katoliška župnija. Tukaj s katoličani molijo tudi drugi kristjani (pro- testantje in še kdo). V Beer Shevi je Abrahamov prostor. V kapeli je v središču Rubljova ikona, na kateri so trije angeli, ki obiščejo Abrahama. Četrti prostor pri mizi je pripravljen za nas. Povabljeni smo, da bivamo z Gospodom. Ko so prišli popot- niki mimo in jih je Abraham lepo sprejel, ni vedel, da je s tem sprejel samega Gospoda. Šotor, ki je odprt, lahko sprejme kogar koli. Župnik je še povedal, da si prizadevajo biti gostoljubni do vsakogar,ki pride. Barve na tej znameniti fotografije so barve puščave Negev. Tudi naše življenje je kot pot po puščavi. Luč prihaja od Abrahama, iz šotora. Svetloba prihaja od Gospoda. Župnik nam je še zaželel,da bi bilo to naše romanje duhovna izkušnja vere. Vprašal se je, kaj je torej Gospod videl,da se je zaljubil v to deželo? Skalovje,Azijo, Evropo? Kaj je tu tako pomembnega? Očitno je to,da se je Gospod zaljubil v to deželo in mi smo tu, da bi odkrili zakaj. Gospodu se je zahvalil za njegovo gostoljubje,
Izrael je edina številčno večinska judovska država na svetu. za luč, ki prihaja iz njegovega šotora.
Pri maši smo poslušali sledeče svetopisemske odlomke:
1. berilo: 1 Mz 18,1-19
2. berilo: Heb 11,8-12, 17-19
Evangelij: Jn 8,51-58
1. berilo: 1 Mz 18,1-19
2. berilo: Heb 11,8-12, 17-19
Evangelij: Jn 8,51-58
Misli iz pridige škofa Jurija: Božja beseda se nas lahko dotakne. Na tem kraju se je začela Abrahamova pot. Gospod je Abrahama poklical in ta je šel na določen kraj. Po izročilu je to v Jeruzalem,kjer stoji sedaj mošeja. Sedaj nam prihajajo v ospredje Adam, Abel in Abraham. Toliko stvari tu šumi. Besede so počasi odzvanjale. Vzemi svojega edinca, sina, ki ga ljubiš, Izaka. Da prideš do takšne drže darovanja, so potrebna desetletja. Lahko Izaka ne bi dobil nazaj. Abraham je dvignil nož. Vedel je, da to ni v skladu s tem, kar mora narediti. To je bilo nekaj nemogočega. Bog je imel na voljo sto poti,da bi mu tega sina vzel (lahko bi ga pičila kača,ga ubili sosedje,ga ukradli itd.) in ne bi izgledalo, da ga je vzel Bog. Karkoli bi se zgodilo, Abraham bi se zmeraj vprašal zakaj. Abraham je zaradi potrpljenja, ki ga je premogel, mož vere. Vemo, da je tako razmišljati vsak dan težko.
Smo na posvečenem kraju in vzemimo v zakup resničnost teh dogodkov. Na tem kraju je Abraham od Boga prejel tudi obljubo, da bo postal oče velikega naroda. Ponesimo s seboj to luč, ki nam jo daje Abraham s svojo vero.
Škof Jurij nam je te dogodke pripovedoval in osvetljeval v svojih razlagah pri svetih mašah, na posameznih krajih, kjer smo se ustavili in med vožnjo v avtobusu.Smo na posvečenem kraju in vzemimo v zakup resničnost teh dogodkov. Na tem kraju je Abraham od Boga prejel tudi obljubo, da bo postal oče velikega naroda. Ponesimo s seboj to luč, ki nam jo daje Abraham s svojo vero.
Po maši smo se odpeljali do zgodovinskega dela mesta, kjer smo si ogledali nekaj ostankov in razvalin antičnega mesta. Posebej zanimiva sta bila daritveni oltar in poseben globok vodnjak, do katerega smo se spustili po dolgih stopnicah, ki vodijo v globino.