Po zahodnem bregu Mrtvega morja smo se pripeljali do Masade. To je nekdanja utrdba rimskega cesarja na vrhu hriba, kjer je prava skalna pečina. Na hrib smo se povzpeli s kabinsko žičnico.Spodnja postaja žičnice leži na nadmorski višini -257 m, zgornja postaja pa na +33 m. Ko prideš na vrh, si sredi okoliškega hribovja, čeprav si komaj nad gladino svetovnega morja. Preden smo se z žičnico po- vzpeli na vrh, smo si v spodnjem delu ogledali kratek film, ki nam je predstavil zgodovino Masade. Ko je bil leta 70 po Kr. uničen jeruzalemski tempelj, so se Judje razbežali. Skupina kakšnih 900 Judov se je zatekla v to cesarjevo gorsko utrdbo. Ker je bilo v skla- diščih utrdbe veliko živeža, so Judje tukaj vztrajali 2 leti. Rimska vojska jih je večkrat poskušala napasti, a ji trdnjave ni uspelo zavzeti. Končno so poslali na delo najbolj spe-
Nekdanja rimska utrdba Masada ob Mrtvem morju. cializirano enoto. Ta je prodirala toliko časa, da je trdnjavo osvojila. Ker so Judje videli, da bodo kmalu padli v roke krvoločnih Rimljanov,so se odločili,da si sami vzamejo življenje. Tako so junaško obranili svojo čast in ostali nepremagani, čeprav so vsi pomrli. Zato je Masada za Jude še danes svetinja.
Področje Masade je zavzemalo 5 hektarjev površine. Zgradbe so bile na ožjem prostoru. Danes so tukaj le še posamezni zidovi in ostanki nekdanje trdnjave. Na tem ogledu smo se zadržali eno uro. Od tukaj je čudovit razgled na Mrtvo morje, ki leži pod Masado. Na drugi strani morja se razteza dolga veriga gorskega sveta, ki ves leži v državi Jordaniji.
Naj omenim še, da v Izraelu vladajo stroge varnostne razmere. Vojake in voja- kinje s puškami v rokah smo srečevali po vsej državi. Posebno velika skupina pa jih je bila v turističnem kompleksu ob spodnji postaji žičnice Masade, kjer jih je ena izmed romaric naštela okrog 40.

V Mrtvem morju zaradi velike slanosti ni mogoče potoniti. Po tem ogledu smo se zapeljali do obale Mrtvega morja in se po- dali kopat na urejeno kopališče. Kopanje je bilo zelo zanimivo in zabavno. V Mrtvem morju lahko plavajo tudi neplavalci, saj zaradi velike slanosti v njem ni mogoče potoniti. Tisti, ki smo šli v vodo, smo preizkusili, da lahko na njej ležiš neovirano. Za spomin smo posneli nekaj posnetkov,na katerih smo med iztegnjenim ležanjem na vodi brali časopis in se zabavali. Hrbtno se da z lahkoto plavati. Plavanje v prsnem slogu je tudi mogoče,vendar je težje,ker ti voda dviga noge zadaj v zrak.
Že pred odhodom na kopanje nas je voditelj opozoril, da je od- svetovano potapljanje oči in ust v vodo. To bi lahko imelo hude zdravstvene posledice. Tako smo vodo le pokusili z jezikom in se prepričali o njeni izredni slanosti. Voda je bila
Mrtvo morje leži na nadmorski višini –420 m. prijetno topla in jaz sem ostal v njej več kot eno uro. Tudi temperatura zraka je bila ta dan zelo visoka, morda celo do 30 stopinj. Torej je bil dan kot nalašč za kopanje. Na obali so imeli urejene tuše s sladko vodo in smo lahko po kopanju s sebe sprali vso sol. Ob morju se nahaja tudi blato, ki naj bi imelo zdravilne učinke, če se z njim namažeš po telesu in če v to seveda verjameš. Nekateri so se res namazali do neprepoznavnosti.
Obala, kjer smo vstopali v vodo, je bila peščena z nekaj skalami. Med plavanjem sem si na neki skali malo podrgnil kožo na nogi pod kolenom. Takrat tega niti nisem začutil. Ko sem prišel iz vode, je bila koža na ranjenem mestu vsa rdeča in pekoča. Učinek te slane vode je bil takšen, kot da bi dal na rano obkladek same soli. Naslednje dni me je rana pekla in se še razširila. Ob vrnitvi domov v Slovenijo sem potreboval še dober mesec časa, da se je rana končno zaprla in pozdravila. Tudi takšne posledice lahko povzroči preslana voda.

Ob 17.00 uri smo pot nadaljevali proti Jeruzalemu in Betlehemu. V Betlehem smo prispeli ob 18.30 uri in se namestili v romarsko hišo frančiškanov Casa nova. Ob 19.00 uri smo se zbrali na večerji. Po večerji smo se nekateri šli sprehajat po trgu in bližnji okolici. Prevzemal me je poseben občutek Božje bližine, saj smo bili v mestu Betlehem, in to na kraju, kjer se je pred dobrimi 2 tisoč leti rodil naš Odrešenik Jezus Kristus. V srcu in na ustnicah se mi je kar naprej ponavljala stara slovenska pesem, ki opeva to skrivnost. Glasi se:
Ta večer sem se dalj časa zadržal v pogovoru s s. Ivanko, redovnico salezijanko iz Novega mesta. Ponoči se nam je ob 1.00 uri pridružila druga skupina slovenskih romarjev, ki so prišli na ogled le novozaveznih krajev. Teh je bilo 20. Zdaj nas je bilo skupaj 39. Jaz sem dobil sostanovalca Vinka, prijetnega 35-letnega fanta, doma iz Rogaške Slatine.

Mesto Betlehem, v katerem je bil rojen naš Odrešenik. Betlehem je Odrešenikovo rojstno mesto, ki je oddaljeno od Jeru- zalema 10 km. Razteza se na hribu,ki se dviga nad dolino, zasajeno s trto in oljkami. Ta kraj leži v osrčju mogočne pokrajine, kjer širne rodovitne planjave prehajajo v puščavsko valovje sivih gričev, ki se spuščajo proti nižinam Mrtvega morja. Mesto Betlehem je pomem- bno že v stari zavezi. Nekoč je preko teh planot prišel sem Jakob in tu postavil svoj šotor. Na enem od teh gričev je mladi David pasel ovce svojega očeta in tedaj še malo ni slutil, da bo kmalu prejel kraljevsko maziljenje iz Samuelovih rok. Veliko pozneje, neke čudovite noči, so na bližnjih pašnikih pastirji zaslišali angele, ki so v zamaknjenju nebeških višav peli Gloria in excelsis Deo.
Betlehem je danes lepo urejeno mesto,v katerem živi približno 45.000 prebivalcev. Mesto je gosto naseljeno, hiše in stanovanjski bloki so vsi bele barve, nad njimi pa se na vseh straneh proti nebu dvigajo zvoniki raz- ličnih krščanskih cerkva. Do leta 1948 je bil Betlehem popolnoma krščansko mesto. Po tem letu so se pričeli priseljevati begunci in islam si je pridobil domovinsko pravico. Od tedaj tudi vse številnejši minareti oznanjajo svojo navzočnost. Danes živi tukaj več kot 33.000 arabskih muslimanov in le 12.000 kristjanov.
V Betlehemu so nam voditelji povedali, da je vsaka hiša, v kateri živijo kristjani, posebej označena ali zaznamovana z nekim krščanskim simbolom. Najpogosteje je to relief ali slika kakšnega svetnika nad vhodnimi vrati. Nekaj takšnih reliefov smo tudi videli.
Različnost svetišč daje Betlehemu pečat vernosti,celo mističnosti, zato ga po pravici imenujemo sveto mesto. Poleg svetišč je tukaj tudi veliko vzgojnih in dobrodelnih ustanov: različne srednje šole Svete dežele za fante in za dekleta, salezijanska tehnična šola, katoliška univerza, več centrov za bolne in invalidne otroke, bolnišnica, zavetišče za stare ljudi in še kaj. V Betlehemu poleg rimokatoličanov živijo in delujejo še grški pravoslavni verniki, sirski verniki, grkokatoliki, sirokatoličani, ločeni Armenci in protestantje. Če prištejemo k Betlehemu še dve predmestji, Bet Sahur in Bet Džala, živi v tem mestu številčno najmočnejša krščanska skupnost v Sveti deželi, blizu 25.000 vernikov.