Na kraju, kjer stoji sedaj bazilika Božjega rojstva, je bil rojen Jezus. Ko sta Marija in Jožef zaradi ukaza o popisu prebivalstva prišla iz Nazareta v Betlehem, nista mogla v nobenem gostišču dobiti prenočišča, zato je moral mladi par poiskati zavetje v votlini pod vasjo. V tem zavetišču, ki je bilo navaden hlev, se je v temini noči rodil Jezus, Luč sveta.
To votlino so poznali in častili od vseh začetkov krščanstva. Po judovskem uporu leta 70 po Kr., so Rimljani ta kraj oskrunili. Ko je postala krščanska vera v Rimskem cesarstvu priznana, je leta 326 sv. Helena na tem kraju zgradila veliko pet ladijsko baziliko. Ko so kasneje tukaj zavladali Perzijci, so do te cerkve pokazali spoštljiv odnos in je niso porušili. Prizanesli naj bi ji zaradi poslikave na pročelju, na kateri so bili sv. Trije kralji predstavljeni v perzijskih oblačilih. Med križarskimi vojnami so baziliko obogatili z lepim okrasjem. Po obdobju križarskih spopadov so baziliko dobili v last frančiškani. Toda leta 1757 so bili iz nje dokončno izgnani in deloma tudi iz svete votline. Ta bazilika je eno najstarejših krščanskih svetišč na svetu.
Glavni vhod v baziliko - Mala vrata ponižnosti. Glavni vhod v baziliko predstavljajo Mala vrata ponižnosti. Gre za ozko odprtino, ki je visoka le 120 cm. Tako se romar ob vstopu ponižno prikloni pred veliko Božjo skrivnostjo učlovečenja. Hkrati pa so majhna vrata v času vojnih nemirov preprečevala vstop konjenikov v cerkev. Najprej se pride v velik zgornji del cerkve, ki ga sedaj obnavljajo. Šli smo po stopnicah v spo- dnji del cerkve, kjer se med drugim nahaja votlina rojstva. Mimo nje nas je pot vodila do votline, ki je posvečena sv. Jožefu in njegovim sanjam, ko mu je prišel angel povedat, naj z Jezusom in z njegovo materjo bežijo v Egipt. Zraven te je še nekaj drugih votlin. V votlini sv. Jožefa smo imeli to jutro sv. mašo. Ker smo bili na kraju Jezusovega rojstva, smo obhajali božično mašo in peli božične pesmi. Pesem Sveta noč nas je na tem svetem kraju prestavila v dogajanje pred dva tisoč leti, ko se je Bog učlovečil. Škof Jurij nas je v uvodu povabil, naj se zbrani na tem skrivnostnem in svetem kraju veseli pridružimo zborom angelov in slavimo Gospoda.
Pri maši smo prisluhnili evangeljskemu odlomku o Jezusovem rojstvu (Lk 2,1-14)
Nekaj misli iz pridige škofa Jurija: Obudimo spomin z jaslicami in Detetom. Vsako leto se spomnimo tega prizora. Stopiš, bereš, premišljuješ o sveti Družini. Pomembno je začutiti svetost družine. Začutiti to, kaj pomeni biti svet. Svetost je nekaj trdnega. Svetost je samo pot, je sredstvo. Svetost vidimo v betlehemski votlini ob sveti Družini. Nimajo nič, a imajo drug drugega. In bili so srečni. To skrivnostno dogajanje je ne- kaj čudovitega. Božje usmiljenje je prišlo na svet in razodela se je Božja milost do nas. To mora prevevati naša srca, naš razum, naš spomin in vse naše želje. V sebi je potrebno ustvariti tak svet in ga nositi okrog. Živeti v družbi Gospodovi je nekaj največjega, kar človek lahko doseže. Vsem želim, da bi na tem kraju naredili en korak naprej, da bi bili polni Božje milosti, miru in svetosti.
Po maši smo si v bližini te votline ogledali še druge. Druga votlina je posvečena nedolžnim otročičem. V
Kraj Jezusovega rojstva v Betlehemu. tretji je grob sv. Evzebija, učenca sv. Hieronima. V četrti votlini so prazni grobovi sv. Pavla, sv. Evstahija in sv. Hieronima. Peta votlina je posvečena sv. Hieronimu, ki je v njej prevajal Sveto pismo v latinščino. V tej celici je leta 419 ali 420 tudi umrl.
Po sveti maši in tem ogledu smo še malo počakali v zgornji bazi- liki, potem pa smo pristopili do votline rojstva. Tu je bilo veliko romarjev,zato smo se morali hitro pomikati naprej. Votlina je dolga približno 12 m in široka 3 m. Kraj rojstva na belih marmornih tleh označuje srebrna zvezda s štirinajstimi kraki, na kateri je napis: Tukaj je bil iz Device Marije rojen Jezus Kristus. Ko smo romarji prišli na vrsto, je vsak pokleknil na ta sveti kraj, s poljubom ali z dotikom roke počastil mesto rojstva našega Gospoda in v srcu obudil vero vanj.
Nekaj korakov od votline rojstva je z belim marmorjem obložena kotanja, ki je izdolbena na mestu, kjer so bile jasli s slamo,v katere je Marija položila Božje Dete,ki so ga prišli molit pastirji. V Svetem pismu beremo:
Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. Vsi so se hodili popisovat, vsak v svoj rodni kraj. Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto,ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodovine, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, da bi rodila. Rodila je sina, prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču. … Pastirji so pohiteli in našli tam Marijo, Jožefa in dete, v jasli položeno. Ko so to videli, so pripovedovali, kar jim je bilo rečeno o tem otroku … (Lk 2,1-7; 16-17).
Nasproti jaslic je v istem prostoru postavljen oltar, ki spominja na obisk sv. Treh kraljev.Ob odhodu od votline rojstva smo prišli do stopnišča, ki nas je pripeljalo v župnijsko cerkev, posvečeno sv. Katarini. Oskrbujejo jo frančiškani.
Zapustili smo cerkev in se sprehodili po dveh ulicah ter prišli do votline mleka. Poslopje je zgradila kusto- dija Svete dežele. Po zelo starem izročilu naj bi na tem kraju nekaj časa prebivala Devica Marija. Legenda pripoveduje, da je Božja Mati tu dojila Jezusa in ji je pri tem kaplja deviškega mleka padla na tla. Vse ženske te dežele, tudi muslimanke, ta kraj zelo častijo. To je eno najstarejših svetišč, posvečenih Devici Mariji. Voditelj romanja p. Peter nam je povedal, da se na tem kraju priporočajo Mariji zakonski pari, ki ne morejo imeti otrok. Vsako leto pride sem veliko zahvalnih pisem s sporočilom, da so bili v svoji molitvi uslišani in da so dobili naraščaj. Tudi mi smo se zaustavili v molitvi za rodovitnost tistih zakoncev, ki hrepenijo po potomstvu, a jim to še ni dano.
V votlini mleka smo občudovali tudi kip, ki prikazuje sveto Družino na begu v Egipt. Sv. Jožef vodi oslička, na katerem sedi Mati Marija z Jezusom v naročju. V kripti votline je stalno češčenje svetega Rešnjega Telesa, ki ga vodijo sestre redovnice. Stopili smo tudi tja in se zaustavili pred stekleno steno. V tihi molitvi smo počastili Gospoda.