Dragi prijatelji!

»Le tale moja glava me skr- bi...« Ste kdaj doživeli, da ste se s kom pogovarjali, mu navdušeno razlagali svoje zamisli, vaš sogovornik pa je nenadoma izustil takšen stavek? Verjetno ste do- živeli in bili začudeni, kako sogovornik razmišlja o nečem čisto drugem, kar je tema pogovora. Besedica skrb ali tudi bolečina pa vse pojasni. Obziren sogo- vornik v takem primeru takoj prisluhne, menja temo pogovora ali pa spoštljivo umolkne.
Kako pa doživljate Prijatelja? Živite svo je življenje in govorjenje, Prijatelj molči, vsaka dva meseca pa odpre usta in pravi:"Le tale moja bolezen me skrbi..." Marsikaj v njem bi lahko tako razumeli, prav gotovo papeževo pismo ob 11. februarju, svetovnem dnevu bolnikov. Vsa leta je vtis, da sicer želi opogumiti bolnike in jih pohvaliti, a je bolj name- njeno svetu zdravih, da bi ta imel več posluha za bolečino sočloveka.Za leto- šnje pismo to še prav posebej velja,saj v njem sveti oče usmerja naš pogled na težave črne Afrike. Še nekaj drugih člankov oziroma strani v tem Prijatelju je namenjenih svetovnemu dnevu bol- nikov, med drugim tudi kratka predsta- vitev Kameruna,kjer bo letošnja osred- nja prireditev.
O svojih težavah in skrbeh nam v inter- vjuju spregovori družina Šinkarjevih iz Strahinja pri Naklem.Že iz naslova (Avi- ončkov ne morem gledati) se da razbrati hude težave moža in očeta Francija, a ves pogovor bi lahko zaključili v misel: "... toda svoje oči dvigam kvišku - k Bogu,ki je moj Rešitelj." Nikakor ni samo stokanje in zveste bralce z veseljem povabim k branju.
Za nekatere ljudi bi lahko rekli, da se ne ukvarjajo s svojo boleznijo, ampak samo in samo s svojim zdravjem. Toliko časa jim to vzame, da ga za bližnjega preprosto nimajo. Tudi o tem je nekaj na straneh tokratnega Prijatelja. Pa še marsikaj.
Morda bo kdo po vsem prebranem zav- zdihnil: »Ampak tale moj Prijatelj me skrbi. Iz leta v leto je isti,nič novega ni v njem.« Vseeno hvala, da ste ga vzeli v roke!

Vlado Bizant, urednik

Fotografiji na ovitku:

spredaj: 'monštranca' na Stolu, foto Klemen Čepič
zadaj: nadškof A. Šuštar ob koncu slovesnosti umestitve nadškofa Alojza Urana, foto Tone Planinšek

Februar

Za bolne,zlasti za najrevnejše med njimi da bi bili deležni pozornosti in človeka vredne zdravniške oskrbe. Da bi misijonarji vedno bolj spoznavali, kako je za učinkovito oznanjevanje evangelija nujno potrebna velika ljube- zen do Kristusa. Da bi bilo obhajanje Prešernovega dne Slovencem spodbuda za kulturno obha- janje na vseh področjih.

Marec

Da bi vlade vseh držav v svoji politiki in v razvojnih programih upoštevale revne odrinjene na rob družbe in zatirane. Da bi se vsaka posamezna Cerkev ved- no bolj zavedala, kako nujno je rojevati svete kristjane, ki bodo sposobni od- govoriti na izzive nove evangelizacije. Da ne bi povsod videli delovanja hude- ga duha, pa tudi, da ne bi trdili, da ga nikjer ni.

... da je človeška duša neumrljiva

Peta od šestih krščanskih re- snic zatrjuje, da je človeška duša neumrljiva. Pove isto, kar izraža z drugimi besedami apostolska vera: "Verujem v večno življenje" in kar izraža tudi nicejsko - carigrajska veroizpoved: 'Pričakujem življenja v prihodnjem veku' Kdo naj večno živi? Kdo naj živi v pri- hodnjem veku? Po krščanskem pojmo- vanju je to vsaka od Boga ustvarjena neumrljiva duša, ki se ji bo kasneje pri- družilo tudi telo.
Peta verska resnica izvira iz prvih štirih: da je Bog; da je Bog pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje; da so tri Božje osebe: Oče, Sin in Sveti Duh; da se je Bog Sin učlovečil, da bi nas s svojo smrtjo na križu odrešil in večno zveličal. Če naj zaživi neumrljiva duša, mora najprej bivati Bog Stvarnik, ki de- luje po treh Božjih osebah: Očetu in Sinu in Svetem Duhu. Usoda neumrljive duše je v rokah troedinega Boga, ki jo bo pravično sodil po njenih dobrih in zlih dejanjih. Da pa more človek kljub svoji nebogljenosti delati dobro, se je Bog Sin učlovečil in nas s svojo smrtjo na križu odrešil. Zaslužil nam je vse za zveličanje potrebne milosti, predvsem zakramente, ki so pritekli iz njegovega prebodenega srca. Tako nam je z daro- vanjem samega sebe odprl pot k Očetu
Vera v naše vstajenje in večno življe- nje je utemeljena z dejstvom, da je Jezus tretji dan vstal od mrtvih. Večno življenje duše je neločljivo povezano s Kristusovim vstajenjem.Na to prepričlji- vo opozarja sv. Pavel: »Če se oznanja, da je bil Kristus obujen od mrtvih, kako morejo nekateri od vas govoriti, da ni vstajenja mrtvih?Če ni vstajenja mrtvih potem tudi Kristus ni bil obujen. Če pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše ozna- nilo prazno in prazna tudi naša vera ... Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa,potem smo od vseh ljudi naj bolj pomilovanja vredni" (1 Kor 15,12-19)
Resnica,da je človeška duša neumrljiva, odgovarja kristjanu na vprašanje o smi- slu življenja in o odgovornosti, ki jo ima pred svojim Stvarnikom. Človek bi tej odgovornosti včasih rad ubežal. Ugledni slovenski teolog Anton Strle pripovedu- je o čudni skušnjavi,ki ga je obšla,ko je bil še otrok: "Na paši - bilo mi je deset let - me je nekoč prevzela misel: 'Kako bi bilo lepo, če bi Boga ne bilo! Kako bi bil človek svoboden!' Čez nekaj trenut- kov sem se zavedel,kako strašno bogo- kletna je ta misel. Vse poznejše življe- nje pa me je jasno prepričalo, kako je prav nasprotno res: kako je prav Bog izvir resnične človekove svobode."
Veliko je ljudi, več odraslih kakor otrok, ki odklanjajo vero v nesmrtnost duše prav zato, ker se boje odgovornosti za svoje misli, besede in dejanja. Na smrt pa raje sploh ne mislijo. In vendar je sleherniku srečanje s smrtjo neizbežno. Prej ali slej se mora soočiti z njo. Fran- coski pisatelj André Malraux, ki se je imel za agnostika,je izjavil,da se človek lahko izogne vprašanju, ali Bog je ali ga ni, ne more pa mimo skrivnosti smrti in mimo vprašanja, ali je kaj, kar človeka presega, ali je kaj nad nami.
Mlad in zdrav človek malokdaj pomisli na smrt. Resna bolezen in smrt sta mu nekaj tako oddaljenega, da sta skoraj neresnični. Pa ga nenadejano doleti smrt očeta, matere, brata ali prijatelja. Ob odprtem grobu se mu ostro zastavi vprašanje, kaj je sedaj z njimi. Pred leti sem se ob obisku pokopališča po naklju čju znašla v bližini necerkvenega poko- pa mladega fanta, ki se je ponesrečil z motorjem. Še danes mi zveni v ušesih pretresljivi krik njegove sestrice: "Mitja, bratec, kje si?"
Vera v Boga in v vstajenje Božjega Si- na pripelje verujočega do upanja, da s smrtjo ni vsega konec. Verjetno pa se včasih tudi neverujoči ob izgubi ljublje- ne osebe vpraša o zadnjem namenu našega življenja in prav ob uganki smrti prične iskati Boga.
Marsikaj o verovanju sodobnikov izvemo če prisluhnemo tistim, ki se pri popisih prebivalstva opredeljujejo za pripadnike katoliške veroizpovedi.Koliko od njih ve- rjame, da je človeška duša neumrljiva? Nekdo pove, da sicer veruje v Boga, da pa ne verjame v posmrtno življenje duše in si ga niti ne želi. Najbrž je tudi tukaj v ozadju nekaj strahu pred odgo- vornostjo za dobra in slaba dejanja. Drugi spet poskrbi za cerkveni pogreb in pogrebno mašo pokojnika, ki niti ni bil veren, ker se tako spodobi. Tretji daje ob obletnicah za pokojnika mašni dar iz spoštovanja do umrlega in tudi zato,da se ob tej priložnosti zbere sorodstvo.
Vsi prižigamo sveče na grobovih, pa mnogi pozabljajo, da je to simbol vere v večno svetlobo, v kateri bomo živeli po smrti. Včasih prav tisti, ki najmanj verujejo, pretiravajo s svečavo. Tudi obnašanje obiskovalcev pokopališča na praznik vseh svetnikov je pogosto bolj podobno družabnemu srečanju kakor zbranemu in pobožnemu obisku grobov.
In vendar tudi za človeka, ki ne veruje ali veruje le mlačno in negotovo,nasto- pijo trenutki, ko začuti praznoto, ki je ne morejo napolniti ne zdravje ne udo- bje ne ugled, in se vpraša, kaj bo po smrti, kakor se vprašuje pesnik Oton Župančič:

Bo li duh v višine vzplaval,
v blaženi, razkošni Eden?
Bo li po teminah plaval
luči željan, a nevreden?
Bo li pod gomilo spaval
sen nevzdramen, pokoj večen?
(iz zbirke Čaša opojnosti)

Breda Cigoj Leben

Aviončkov ne morem gledati

»Ko si enkrat v II. kategoriji, te odstranijo od strank. Am- pak zadovoljen sem,da imam delo, čeprav sem kar precej na bolniški.« Tako pravi FRANCI ŠINKAR,Strahinj 52 4202 Naklo. Njegovo ime redni bralci in bralke Prijatelja že poznate, saj je bilo objavljenih že kar nekaj njegovih prispe vkov. Pri štiridesetih letih, prijazni ženi in treh sinovih ter službi med razume- vajočimi sodelavci v banki bi imel vse razloge za mirno in zadovoljno življenje. Bolezen pa ga je nagnala v strmine živ- ljenja. Korak je čedalje počasnejši in včasih zdrsne, kajti strmine so čedalje hujše. A nima izbire. Ker se že nekaj let poznamo, Franci predlaga, da se odslej tikamo. Z veseljem ...

V pismu si nekoč zapisal, da človek mora komu izpovedati bolečino. Za- nima me, kako to,da si pisal Prijate- lju?Ga že dolgo poznaš in mu zaupaš?
Na Brezjah sem v cerkvi prvič videl to revijo. Nekajkrat sem jo kupil, čeprav sem bil še čisto zdrav. To je bilo iz ra- dovednosti. Kasneje, ko sem zbolel in me je marsikaj težilo, sem razmišljal, komu bi to potožil. Celo pri spovedi je težko dobiti duhovnika, s katerim bi se lahko kaj več pogovoril. Rekel sem si: »Prijatelja berejo bolniki in invalidi. Oni bodo čisto drugače brali kot tisti, ki te v nekaj minutah odpravi.« Ni mi bilo pomembno, če bo to objavljeno ali ne, ampak, da bi le kdo prebral. Pač kdo v uredništvu ... Takoj, ko sem to napisal, mi je bilo laže. Naj ob tem pohvalim p. Leopolda z Brezij. On zna prisluhniti in reči pravo besedo. Pred operacijo mi je rekel tisto o krokodilu, kar sem opisal tudi za Prijatelja.

Zdi se mi, da še kar lahko govoriš o svojih težavah pa tudi nasploh o svo jem življenju. Ali vseeno kdaj pride tudi misel, da je najbolje molčati?
Najlaže seveda poveš prijatelju in to takšnemu,ki ima podobne težave. Imam prijatelja, s katerim sva med srednjo šolo skupaj hodila na duhovne vaje. On ima sedaj mišično distrofijo, pa tudi celiakijo. Je poročen in ima dva otroka. Sta nekoliko večja od naših. Nekajkrat na leto se dobimo. Ženi se pogovarjata o nama, kako prenašava bolezen, malo potožita druga drugi,midva pa tudi drug drugemu poveva,kar naju 'žuli'.Kar tako in komurkoli govoriti o bolezni seveda ne moreš.Če pa koga kaj zanima,nimam težav z odgovarjanjem. Z intervjuji pa nimam dobrih izkušenj. Pride novinar ali novinarka,si kaj zapiše v blokec, potem pa bereš tisto,kar je 'prepesnjeno' -več komentarjev kot pa dejstev. Saj sem se tudi po najinem dogovoru za intervju skorajda premislil. (smeh)

Hvala Bogu, da se nisi! Pa pustimo bolezen malo ob strani! Povej, kako človek lahko najde Strahinj -za tiste iz drugega konca Slovenije.
Živimo v župniji Naklo, naša 'ta večja' fanta - Ksaver in Krištof - ministrirata, Tadej pa je še premajhen. Z župnikom Maksom Ipavcem sva se hitro ujela,naj brž zato, ker ima zaradi sladkorne bo- lezni tudi sam težave z zdravjem. Žena je domačinka, jaz pa sem doma z Loga pri Brezovici (blizu Ljubljane).V Strahinj se pride čez Naklo. Greš čez avtocesto in si tu. Tako na hitro bi rekel, da smo na pol pota od Kranja do Brezij.Kot sem omenil, izhajam z Loga pri Brezovici iz verne družine. V isti hiši kot moji starši živi še moja teta. Čeprav zaradi bolezni težko pridemo na obisk, se vsak dan zanesljivo slišimo po telefonu. Imam pa še mlajšo sestro, ki tudi živi na Logu.

Iz povedanega bi lahko napravili sklep,da za župnijo, posebej za bol- nike, ni slabo, če je duhovnik vsaj malo bolan, ker ima bolj odprto srce
Gotovo duhovnik, ki ima izkustvo bolez- ni, drugače pristopa k bolniku. Nekateri pa imajo že po naravi čut zanje. Pri na- šem župniku je najbrž kar oboje. Tudi pri ljudeh se čuti različnost v pristopu do bolnikov.

Bi morda kaj povedal o tem, kako to da si se znašel na Gorenjskem?
Z ženo sva se spoznala na Dugem otoku Milan Knep,nekdanji kaplan na Brezovici je kot študentski duhovnik čez poletje na Dugem otoku pri Zadru vodil tedne duhovnosti za mladino.Tudi po tri tedne sem bil z njim in pomagal voditi skupine tako kot v župniji. Malo starejši sem bil od drugih udeležencev teh tednov. En- krat je tja dol prišla tudi Simona.Da sva se bolj spoznala, je bilo krivo slabo vre- me. V vseh letih, kar sem bil tam doli, ni bilo nevihte, tistikrat je pa bila. Ker s kopanjem ni bilo nič, smo se odločili za sprehod. Kot pripravo na sprehod smo vlekli listke, kdo bo šel s kom skupaj. Spomnim se, da sem tisti udeleženki, ki je pisala listke z imeni deklet -fantje pa naj bi jih vlekli, dejal: »Če pa to dobim, bo 'ta prava' zame.« In res sem potem listek z njenim imenom prav jaz poteg- nil. Tako sva šla skupaj na sprehod in se pogovarjala o določeni temi. Ko smo šli potem nazaj s hriba, bi se morali zamenjati, midva pa se nisva hotela... Najin pogovor se nadaljuje do danes. Petnajst let je tega, trinajst let pa sva poročena.

Iz tega sklepam, da sta oba v mla- dosti živela lepo in dejavno krščan- sko življenje, verjetno lepše kot pri večini mladih. *
Ali se je treba hvaliti? (smeh)

Malo pa že lahko ... *
No ja,mladinski verouk,tedni duhovnosti nekaj let župnikov tajnik na Brezovici... Veliko lepega je bilo.

Kako pa je šlo življenje potem?
Oba z ženo sva po poklicu ekonomska tehnika. Delam v banki, žena pa je za- radi otrok in moje bolezni pustila službo Po poroki sva tukaj, v hiši Simoninih staršev,v nadstropju izdelala svoje sta novanje. Na srečo sem dobil službo v Kranju, kajti v sedanjem stanju bi se bilo prenaporno vsak dan voziti v Ljub- ljano, kjer sem prej delal. Delam po štiri ure,čeprav sem trenutno zaradi opera- cije kolka na bolniški. Lahko se pohva- lim, da me sedanji sodelavci razumejo, prej pa ni bilo vedno tako.Tudi zdravni- ki mi v začetku niso verjeli. Ko slišijo za bolečine v hrbtu, rečejo: »Išias, lumba- go ... « Dajo ti tablete proti bolečinam in te pošljejo domov. Na zunaj res ni kaj videti. Malo šepaš, boli te križ. Ko pa bolezen zares 'udari ven', se cela hrbtenica vname, ker se kalcij nalaga v vretencih. To se ne da pozdraviti. Od vratu do trtice imam čisto trdo hrbte- nico. Glavo še lahko obračam, čeprav 'aviončkov ne morem gledati ...'«
Spominjam se,kako sem včasih,ko tega še nisem poznal, samo stvari zlagal na polico, na hitro pogledal kvišku, v vratu je nekaj počilo,čez nekaj ur pa je sledi- lo bruhanje in tista strašna vrtoglavica. Dokler bolezen ali invalidnost ni razvid- na,te okolica ne razume. Grozno je,ob- sojajo te, v tebi pa raste občutek kriv- de. Ljudje smo pač površni ... Mogoče bo to prebral tudi kakšen zdrav človek in bo bolj razumevajoč do bolnikov. Se- daj sem si nabral že dvesto odstotno invalidnost: na hrbtenico sedemdeset, na črevesje trideset, na en kolk štiride- set, na drugega petdeset, pa še deset odstotkov, ker imam že oba kolka ume- tna ... Glede telesnih okvar imam torej priznano sto odstotno invalidnost in okvaro prve stopnje, z berglami pa še vedno hodim.

Ali bi morda svojo bolezen lahko s čim preprečil,na primer z drugačnim načinom življenja,s pravočasno dia gnozo, z drugačnimi zdravili? Kako je s tem?
Bolezen je menda v devetdesetih od- stotkih gensko pogojena oziroma dedna Tihotapi se čez rodove in vsake toliko časa 'udari na dan'. Nekaj jo pač sproži Če bi vedel, da imam to bolezen, bi se v začetku verjetno z zdravniki prepiral in vse storil,da bi me dali na vse možne preiskave in terapije. Ta bolezen ima svoje značilnosti. Najprej se kaže kot nekaj čisto drugega. Potem se za več let potuhne, nato pa zopet izbruhne, takrat pa je prepozno in se ne da več pomagati. Danes se da s krvnimi preis- kavami natančno dokazati,da je ta an- tigen v krvi ter postaviti diagnozo. Na osnovi potrjene diagnoze dobiš vsaki dve leti zdravljenje v toplicah. S tem 'profitiraš' nekaj let, odvisno od bolnika do bolnika. Zdravniki prisegajo na telo- vadbo, s katero ohranjaš gibljivost hrb- tenice in kljubuješ zatrditvi, toda silno težko je telovaditi, ko imaš enkrat tako hude bolečine, da se komaj premikaš. Imam pa prijatelja, ki je nekaj mesecev mlajši od mene,a je že čisto trd ter skri vljen naprej. Pa je bil pri boljših zdrav- nikih in prej so ga začeli zdraviti,ampak ni pomagalo. Pri meni bi se morda bole- zen pojavila kakšnih pet let kasneje. Zdravila preizkušajo, vsako novo pa je zelo drago in ne pride vsakdo do njih. Včasih je kar hudo, čeprav se po drugi strani, posebej, ko kaj napišem za dru- štveni časopis,tudi pošalim iz svoje bo- lezni in iz doživetij v bolnišnici. Saj veš, za društveni časopis napišem šaljivo, v Prijatelja izlijem svojo dušo, za občins- kega pa kaj pokritiziram ... (smeh)

Odločitev za takšen poklic je bila - gledano s tvojega današnjega polo- žaja - pravilna. Ali pa si se odločil po načelu: 'Tako bom najlaže dobil službo'?
Ne, nisem šel za ekonomskega tehnika zaradi tega.Moj pokojni stric je bil ban- čnik in tudi sam sem želel nekoč delati v banki. V svojem poklicu sem zelo za- dovoljen. Delam v majhnem oddelku pri plačilnem prometu s tujino. Pet nas je in se zelo dobro razumemo. Gre za delo za računalnikom. S strankami v bistvu nimam osebnega stika. Ko dobiš drugo kategorijo invalidnosti, tako ali tako ne smeš več neposredno delati s stranka- mi.Po telefonu te stranke pač ne vidijo Poleg drugih težav imam namreč zaradi vnetij občasno velike težave tudi s kožo na obrazu. Vnetje čisto 'zdivja' in koža je vsa rdeča. Verjetno kdo pomisli da je to nalezljivo, pa ni. Zdravniki so mi povedali, da teh težav ne bo več, ko bom pozdravil hrbtenico in črevesje. Imam namreč tudi kronično vnetje čre- vesja, kar je prav zoprna zadeva. Tudi sodelavci vedo, da se tega ne bom več rešil. Delam, kot sem rekel, po štiri ure, in to ravno takrat,ko je največ prilivov. Tako, upam, kar nekaj naredim. Popol- dne je namreč teh manj.

Kaj pa je najbolj pomembno pri tak- šni bolezni? Na kaj je potrebno po- sebej paziti?
Vem, na kaj mi ni treba paziti. Zaradi težav s črevesjem (vnetja z drisko in krvavenjem), mimogrede izgubim po pet kilogramov. Določenih stvari - na primer kave - si ne smem privoščiti.Saj je tudi prej nisem pil, nikoli, ampak ko so mi jo prepovedali, mi je pa tako dišala, da je bilo kaj. Drugače pa iz tega nikoli nisem delal kakšne znanosti o prehranjevanju. Zdravnica sicer vedno 'stoka' kaj vse mi manjka, od železa naprej.

Te zelo zanimajo članki o zdravju? Se zaradi bolezni zanimanje poveča ali te nasprotno to odbija, ker te spominja na bolezen?*
Odbija ne, pač pa iščem čisto določene stvari.Sedaj pred operacijo kolkov in po njej me je zanimalo vse v zvezi s kolki. Temu, kar je v zvezi s hrano, je pa še bolj kot jaz sledila žena. Če v časopisu vidim kaj v zvezi z revmatizmom, kajti moja bolezen je neka oblika revmatiz- ma, gotovo preberem. Včasih me tudi kdo opozori na kakšen članek, ki je v zvezi z mojo boleznijo. Ponavadi so pa članki v časopisu napisani zelo poljudno - 'sfrizirano', za nevedneže. Kot bi bral zdravstveni leksikon, določnega napot- ka pa ni.

(V pogovor smo pritegnili tudi ženo Si- mono) Gospa Simona, kaj vas glede zdravja oziroma zdravljenja najbolj zanima? Se da v knjigah in časopi- sih najti kaj uporabnega?
Glede priprave čajev za uravnavanje prebave. Po Ašičevi knjigi sem nekaj skupaj spravila in res se je navsezadnje izkazalo, da možu pomaga, kadar ima hude driske. Članke o zdravju navadno preletim, tiste, ki so v zvezi z njegovo boleznijo,pa natančno preberem.O vsem kar bi mu lahko pomagalo, preberem.

Kako pa ste vi doživljali moževo bolezen?
Ko pri poroki obljubiš zvestobo v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, si niti predstavljaš ne, kaj vse te lahko potem v življenju doleti. Te besede dojameš šele takrat, ko je kaj narobe, ko se na primer začne bolezen. Prej jih rečeš ta- ko kot: »Dober dan!« Ko pa gre zares, takrat marsikdo reče: »Grem ... Ukvar- jaj se sam s seboj...« Takrat moraš kot veren človek pomisliti: »Saj sem vendar pri poroki obljubil-a!« Lahko rečem, da je bilo včasih zame morda prav tako ali pa še bolj težko kot za Francija.Gledati ga, ko je stal ob postelji in se zaradi bolečin ni mogel uleči, pa nisem mogla pomagati, je bilo zelo hudo. Hodila sem okrog njega, ga spraševala, kje naj ga primem in kako naj mu pomagam,pa sva bila oba nemočna in razbolena.Vsaj gle- de drisk sem mu s čaji lahko pomagala.
Franci doda: Zmeraj pravim, da bolniki pridejo v nebesa zaradi tega, ker trpijo, žene pa zato, ker jih prenašajo in jim pomagajo. Še nogavic si ne morem sam obuti. Včasih sem si jih leže v postelji, zdaj pa ne gre več. V kopalnici imam zmeraj palico,da si spodnjice gor povle- čem. Moja težava je, ker se ne morem pripogniti. Poleg trde hrbtenice imam zaradi ankilozirajočega spondilitisa tudi skrajšane kite. Tiste stopnje sprejema- nja bolezni se večkrat ponovijo: zani- kanje, črnogledost, sklep o bojevanju, sprijaznjenje, nato včasih celo šaljenje na svoj račun. Ko sem bil nazadnje v bolnišnici,so sestre rekle,da se že dolgo v sobi niso toliko smejali, kot smo se mi takrat. Pa je bil en pacient operiran na hrbtenici, drugi je imel 'koleno razsuto', jaz pa z operiranim kolkom ... Vem, da ne bo nikoli bolje, ampak le še slabše. Vedno se še kaj naklada zraven.Najprej je bila hrbtenica,potem je prišlo še čre- vesje, pa ledvični kamni, potem vrto- glavice, gluhota na desnem ušesu, pa vnetje oči, nosnega hrustanca, ušes- nega hrustanca ... Sem še kaj pozabil?

Kako pa bolezen doživljajo vajini otroci?
Čeprav imava tri otroke, sva si vedno predstavljala večjo družino.Zdaj se na- ma zdi, da je ta, kakršno imava, tista optimalna,ki jo še zmoreva. Otroci kljub moji bolezni niso nič manj dovzetni za otroške nagajivosti in puberteto, z njimi je treba delati naloge za šolo itd. Vedo sicer, da je ati bolan in da tega in one- ga ne zmore ter da morajo pomagati. Drugače jih pa doleti isto kot vse druge otroke, kar zaradi bolezni pomeni, da je za naju breme še večje kot za zdrave starše. Trije fantje pri hiši niso trije angelčki. Vseeno pa pravim: Otroci so veselje pri hiši. Jaz ne potrebujem no- bene opere ali gledališča.

Recimo še kaj glede vere! Iz pove- danega pa tudi iz znamenj v stano- vanju sklepam o res verni družini. Kako pa vpliva bolezen na doživlja- nje vere?
Oba izhajava iz globoko vernih družin. Obojni starši so nama ogromno poma- gali, v vseh pogledih, tako duhovno kot materialno. Ko sem zbolel, se je pomoč še pomnožila. Osebno se mi nikoli ni zdelo, da bi me Bog zapustil. Bolezen doživljam podobno kot službo,kjer velja načelo:"Tistemu naloži,ki dela..."(smeh) Seveda pride misel, da je Božje pozor- nosti kar dovolj in preveč. Ko gledam nazaj v dneve po bolnišnicah in na bol- niški, se res sprašujem, kako sem vse to prenesel.V trenutkih bolečine je zelo težko, ker vidiš le 'eno ped' pred seboj. Kar zadeva vero in bolezen, bi rekel takole: Bog mi je dal bolezen, a mi tudi pomaga. Všeč mi je zgodba o sledovih dveh oseb, bolnika in Boga. Ko je bilo najhuje, so bili le sledovi enih nog. Bol- nik je kasneje očital Bogu: »Kje si bil pa takrat?« Božji odgovor je bil:»Na svojih rokah sem te nosil.« Jaz v to verjamem Ko me je najbolj bolelo, sem bolečine daroval za svoje otroke. Kar pa zadeva molitev v bolečinah, tudi te izkušnje imam, bi rekel: Takrat težko moliš ozi- roma samo stokaš in prosjačiš, da bi te Bog rešil bolečin. Mislim, da je marsika- kšen očenaš namesto mene zmolila kar Simona. Pomaga mi tudi moliti, ne samo pri telesnih težavah. Kot družina smo včlanjeni v molitveno skupino (binkošt- no dvorano). Če le zdravje dopušča, gremo k maši vsako nedeljo. O tem pri nas debate ni. Nobenega popuščanja! Laže pa grem k maši v soboto zvečer, ker se mi včasih čez noč stanje zelo po slabša.Pa ljudi je manj in s tem manj ne varnosti,da bi me kdo zadel in bi padel.

Kaj pa pri ženi? Je zaradi moževe bolezni vera kdaj prišla v krizo?
(Simona) Ne.Sem se pa večkrat spra- ševala, zakaj je ravno pri nas takole. Posebej, kadar se je ob Francijevi bo- lezni razbolel še kakšen od otrok, sem zavzdihnila: »Bog,ali nimamo še zados- ti?« Zdi se mi celo, da se je vera zaradi bolezni v hiši poglobila in utrdila. Vera me resnično 'gor drži'. Ne predstavljam si, kako bi bilo brez nje. Ne vem, če bi zmogla. Dostikrat se zatečem k Bogu in k Mariji, da mi pomagata. Lahko tudi rečem,da se moji sorodniki zelo zanima- jo za Francija. Nikoli nisem imela obču- tka, da bi se kdo zaradi bolezni bal priti k nam.

Verjetno si včlanjen tudi v kakšno društvo. Kako je poskrbljeno za du- ševno tolažbo?
(Franci) Da,bolniki s spondilitisom ima- mo svoje društvo s podružnicami prak- tično po vsej Sloveniji, tudi v Kranju. V zdravstvenem domu je bazen, ki ga lahko uporabljamo in telovadnico enkrat tedensko, vse to pod vodstvom fizio- terapevtke. V društvenih prostorih se člani zbiramo enkrat tedensko,navadno pred telovadbo. Imamo tudi dežurni te- lefon,da lahko vprašamo za nasvet. Gre bolj za pravne ali zdravstvene nasvete. Kar pa zadeva duhovno oporo, je v društvu ni. Vem pa, da je veliko članov vernih.To se zlasti vidi pri kakšnem po- grebu. Pri psihičnih težavah imamo mo- žnost pomoči zdravnice psihiatrinje v Begunjah. Ne vem,koliko jo kdo od čla- nov izkoristi.Najbrž si pomaga vsak sam kot ve in zna ... Kakšno knjigo vzameš v roke, največ pa pomagajo pogovori.

Gotovo bo tudi tale intervju komu v pomoč. Pa tudi vse drugo, kar zapi- šeš ...
Tudi sebi lahko pomagaš,če si kaj zapi- šeš. Tako vem, kaj moram vzeti s seboj v bolnišnico in kako se lahko izognem določenim težavam.Pa kakšno težavico opišem.Da bolniki po operaciji kolka po- trebujemo višjo školjko... Si lahko pred- stavljaš, kakšna težava je za moškega, ki ne more stati brez opore, že samo deska na stranišču, če ne obstoji ob zidu? Ali pa,ko zmanjka toaletnega pa- pirja, jaz pa težko hodim in s hudo dri- sko ... Takšne stvari obrnem na šalo, sestre pa v smeh, ker se zavedajo, da bi jih lahko tudi nahrulil. No, kar zadeva pisanje, naj povem, da sem dolga leta 'nažigal' na pisalni stroj še iz srednje šole, potem sem 'mučil' računalnik, da je revež kar konec vzel, za štirideset- letnico pa so mi podarili 'eno pošteno kišto'. Če ne bom mogel več delati,bom pa spomine pisal... Pa kaj prebral... Dru gače tudi rad rišem. Že v osnovni šoli sem rad risal. Vizitke za praznike nare- dim sam.

Imaš še kakšno posebno sporočilo bralkam in bralcem?
Ali nisem že dovolj povedal ... (smeh) Življenje ne ponuja samo rožic, ampak vse prevečkrat tudi bodice.O smislu tr- pljenja razmišljajo filozofi,mene pa skozi bolezen spremljajo spodbudne misli, da je vse,kar doživljam, 'malenkost za kro- kodila'. Tako mi je namreč rekel p. Leo- pold Grčar na Brezjah. Marija Pomagaj nam pravi: »Vse bolečine bodo minile!«

...z veseljem in spoštovanjem objavlja- mo ta pogovor. Z veseljem zato, ker se Franci kljub bolečinam in invalidnosti še zmore pošaliti, s spoštovanjem zaradi vsega,kar sva slišala in opazila pri njem pri ženi Simoni in pri njunih treh 'angel- čkih'.

na obisku sva bila:
Vlado Bizant in Tone Planinšek

Op: vpraš. z oznako* v reviji niso bila objav.

Sprejemanje bolezni

Vsak dan se srečujem z bolniki in njiho- vimi svojci.Kako različni so si med seboj v sprejemanju bolezni! Vedno znova se sprašujem,od česa je odvisno ali bolnik bolezen sprejme ali ne?
Prisluhnimo starejšemu bolniku, ki ima raka: "Kakšna milost je, da sem lahko sprejel resnico o svoji bolezni!Prepričan sem, da je to izmoljeno. Mnogi molijo zame. Vedno bolj spoznavam, da smo vsi na poti v večnost in da je to življe- nje le trenutek. Razlika med menoj in zdravimi je samo ta, da se minljivosti zavedam in se lahko na smrt pripravim. Ko sem prišel iz bolnišnice,sem si za pr- vi cilj postavil, da se čimprej postavim na noge. Ponoči, ko nisem mogel spati, sem telovadil z rokami in nogami, kot so mi pokazali v bolnišnici. Vesel sem, ker grem sedaj že sam po stopnicah iz drugega nadstropja in vsak dan nare- dim deset krogov okoli hiše.Nekateri me čudno gledajo, ker ne stopim v dvigalo. S hojo si krepim telo in voljo. Veliko mi pomeni, da sem samostojen, neodvisen od drugih.V bolnišnici me je najbolj mo- tilo, ker so me zaprli za železno ograjo. Počutil sem se kot v kletki. Vsak teden grem v hišno knjižnico in berem z lupo. Ob močni svetlobi še kar gre.Vedno sem rad potoval. Sedaj potujem od strani do strani in živim od spominov. Lepi so. Tako rad sem imel naravo. Spoznal sem da preizkušnja človeka res izoblikuje v človeka. Vsak dan zmolim eno desetko rožnega venca za vsakega,ki me obišče"
Bolnica je zapisala: »Ali verjamete, da se vse dobro,plemenito in sveto rodi na križu,ki je zasajen v zemljo ljubezni?« Bolnik ima le dve možnosti: ali bolezen sprejme ali pa ne.Če bolezni ne sprejme zboli še za boleznijo nesprejetja, zaradi katere se zdravljenje osnovne bolezni upočasni. Naravno je, da je človek ob soočenju z boleznijo šokiran,jezen, obu pan,se pogaja, obtožuje druge in sebe, je žalosten in jo zanika. Od nikogar ne moremo zahtevati, da bolezen sprejme. Sprejemanje bolezni je milost. Kdor bo- lezen sprejme,je z njo dobro seznanjen, sodeluje pri zdravljenju, zna živeti z njo, čeprav mu prinaša omejitve, hkrati pa odkriva v sebi skrite vire moči.
Gotovo vsi poznate zgodbo o človeku s strganimi čevlji, ki se je pritoževal čez Boga, ker ga pusti v takšni revščini. Ko pa je nekoč videl invalida brez nog, je umolknil in se zamislil.Vedno se je dobro iz lupine svojih težav ozreti okoli sebe in pogledati, kako se z boleznijo spopa- dajo drugi.
Zdravnik flavtistke Irene Grafenauer je tudi pianist. Prosil jo je,če bi skupaj ig- rala bolnikom. Tako je Irena Grafenauer kot bolnica z levkemijo ob spremljavi pianista –zdravnika– v adventnem času dvakrat igrala v bolniški kapeli v Nemčiji Prek videa so koncert prenašali bolnikom v zadnjem stadiju levkemije. Ne samo flavta, flavtistka Irena Grafenauer je tista, ki prinaša bolnikom upanje z be- sedami: »Če si bolnik, je radost bivanja še stokrat večja. Če pa se kot bolnik in glasbenik razdajaš drugim, potem se ti življenje podaljšuje v večnost.«
Največ sem se naučila od bolnikov, ki so svojo bolezen sprejeli. Njim ni težko biti zdravnik. Stopamo v postni čas in pripravljali se bomo že na veliko noč.Se je z vstajenjem sploh kaj spremenilo? Še vedno se borijo za življenje novoro- jenčki v inkubatorjih, Onkološki inštitut je poln, na pokopališčih zmanjkuje pro- stora. Nič se ni spremenilo za naše oči, za naša ušesa, za dotik, a vse za našo vero. Vse! Doslej še nisem srečala umi- rajočega bolnika, ki bi verjel, da gre v nič.
Z zaupanjem v Trpečega in Vstalega sprejmimo vse,kar nam življenje daruje!

Janja Ahčin

Čudežno zdravljenje

Zdravje je Božji dar in velika vrednota. Sama si večkrat sprašujem vest: »Sem dovolj hvaležna za zdravje? Ali dovolj skrbim za svoje zdravje?« Po drugi stra ni vem, da mnogi nasedajo vsemogočim priporočilom in oglasom za zdravje. Ko- liko in kako naj bi človek, še posebej kristjan, skrbel za svoje zdravje? Odgovor pišem,spoštovana Marjetka,tik po novem letu, ko smo drug drugemu izrekali praznična voščila in dobre želje. Brez posebnega statističnega izračuna bi lahko potrdila, da so se delila na dve skupini. Mladi so mi zaželeli sreče in us- peha pri delu ter v osebnem življenju, starejši pa samo zdravja.Takšna je pač filozofija življenja in prav je tako.Bog je dobro vedel,zakaj je ustvaril mladost in zakaj starost, dve gonilni sili toka zgo- dovine.
Kaj je zdravje? Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije je to stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje in ne le odsotnost bolezni. Lju- dska modrost je že davno ugotovila, da tega nihče nima. Zato je zdravje zožila na odsotnost bolezni. Po tej razdelitvi so torej mladi v glavnem bolj zdravi, starejši pa po večini ne. Posledično naj bi bili mladi srečni in zadovoljni,ne da bi imeli še karkoli drugega, starejši pa po- navadi ne, pa čeprav imajo vsega dru- gega na pretek. Če verjamemo propa- gandi, potem so tudi stari ljudje prav lahko srečni, saj imajo na razpolago ra- znovrstna zdravila za lajšanje težav in bolezni ter večanje zadovoljstva. Ali nismo nekje zgrešili smisla življenja?
Živimo v svetu, ki je poln vsakodnevnih sprememb in napredka na vseh podro- čjih. Tehnika napreduje z neverjetno hitrostjo. Dnevi so polni vsakovrstnih dogajanj in obveznosti, ki jim komajda še sledimo. Kolesje naglice in nenehne tekme s časom nas je zajelo nepriprav- ljene. Bombardirani smo z neštetimi informacijami, ki jih niti ne znamo več opredeljevati kot dobre ali slabe, prave ali lažne, koristne ali nekoristne. Tudi zdravje je postalo tržna kategorija, od katere si kar nekaj ljudi služi vsakdanji kruh ali ustvarja velik dobiček. Manipu- lacija z miselnostjo ljudi postaja vse lažja, saj si človek v poplavi informacij skoraj ne more več ustvarjati svojega lastnega mnenja. Ena zdravila so boljša od drugih, pravzaprav je vsako zdravilo najboljše glede na propagando lastniš- kega podjetja. Za vsako težavo ob- stajajo tablete ali mazila. Človek mora funkcionirati popolno, brez najmanjših okvar v svojem psihičnem in fizičnem sistemu. Če le ena stvar ne deluje, kot bi morala, je treba pojesti to in to tab- leto,pa je dobro. Če ni dobro,gremo ta- koj k zdravniku. In če zdravnik ne ugo- tovi, kaj je narobe z nami,se odpravimo k zdravilcu. Ta nas bo le pogledal, pre- slikal ali položil dlani na nas in bo takoj ugotovil,da nam vsaj deset organov ne dela dobro. Seveda nam bo priporočil nadaljnje preiskave.Morda nam bo pred pisal kakšna draga zdravila ali čudežno zdravljenje in nam vlil upanje v zdravo in dolgo življenje.Morda se bomo potem začeli ukvarjati sami s seboj, s svojim telesom in njegovimi potrebami ter se učili normalnega življenja. Nekoč, pred mnogimi leti, stoletji in tisočletji so ga ljudje že poznali. V potrebi za preživet- je so se dovolj gibali, jedli so zmerno in zdravo, počivali so po vsakem dnevu in tednu, se družili v okviru ožje ali širše družinske skupnosti. Rojevali so se in umirali v veri,da je taka zakonitost živ- ljenja. Verjetno so prav tako kot mi ču- tili bolečino, slovo, izgubo, razočaranje in neuspeh, a so jih bolj znali sprejeti kot sestavni del življenja.
Zakaj se tudi kristjani tako neznansko prestrašimo ob vsaki najmanjši težavi in iz nje delamo veliko tragedijo? "Že tri dni imam vročino, to ni normalno. Že tri tedne kašljam,nekaj mora biti hudo na- robe. Otrok že tri ure joka, zdravnik se je zmotil,ko je postavil diagnozo viroza" Hud strah nas hromi v razumskem pre- sojanju. Vera,ki je nekdaj ljudem prina- šala mir in vdanost v Božjo voljo, danes ne prinaša več tolažbe. Ljudje so jo prikrojili svojim potrebam: življenje je v mojih rokah, tudi sreča, zdravje in za- dovoljstvo. Če naredim to in to, potem bom srečen. In zdrav. Če pa ne, potem sem si sam kriv za nesrečo ali bolezen. Vse ima svoj vzrok in posledico. Mate- matična pravila.Če ni tako,moram nujno najti krivca.
Ljudem v resnici manjka globljega ali presegajočega pogleda na življenje. Manjka jim življenjske modrosti, ravno- vesja in umirjenosti. Zdravje je velika dobrina,ni pa smisel življenja.Bogu hva- la, če ali dokler ga imamo! Bodimo pa pripravljeni tudi na to, da ga kdaj ne bomo več imeli. Skrbimo zanj po pameti a ne postanimo preokupirani s to skrbjo Naša dolžnost, tudi krščanska, je, da zdravo živimo: da se zdravo hranimo, da ne stradamo ali se ne prenajedamo, da se ne predajamo odvisnosti od alko- hola, nikotina ali drugih drog, da se do- volj gibamo, počivamo, delamo, a se tudi sprostimo in razveselimo. Da poiš- čemo pomoč, če je kaj narobe. Da ne odklonimo ponujenega zdravljenja. Ko vse to storimo, si prikličimo v zavest, da sreča in zdravje nista le v naših ali zdravnikovih rokah,pač pa tudi v Božjih Potem bomo laže sprejeli, ko se bomo soočali z neozdravljivo, kronično ali hujšo boleznijo. Bolezen ne sme postati katastrofa,pač pa šola našega življenja Uči naj nas ponižnosti, zaupanja v Bo- žjo voljo, poglobi naj našo vero in hre- penenje po odrešenju.Ali človek kdajkoli bolj prozorno vidi bistvo svojega obsta- janja kot takrat,ko pogleda smrti v oči? Ali nas misel na minljivost zemeljskega ne bliža Bogu?
Poznate zgodbo o sliki, ki je padla na glavo človeku v postelji, v katero se je umaknil,da bi ubežal smrti? Medicina ne bo nikoli toliko napredovala, da bi znala pozdraviti vse bolezni ali odstraniti vse težave. Človek v osebi zdravnika ne bo nikoli postal nezmotljiv vseved, ki bi 'funkcioniral' v popolnem računalniškem sistemu. Še tako zdrav in podrobno iz- delan načrt življenja človeštva ne bo obvaroval smrti. Zato pustimo prostor tudi Bogu in se zahvalimo za bisere zdravja ali dragulje bolezni, s katerimi nas Bog uči modrosti življenja.

zdravnica

Oče Henrik in Bratstvo

VII. poglavje: Mednarodni duhovni pomočnik

Ker je Bratstvo postalo že mednarodna ustanova, je oče François odločil, da mora imeti tudi mednarodno vodstvo. V Buryju, v Franciji, se je l.1960 sestal prvi 'začasni' Mednarodni odbor. Navzoči so bili Nemci, Švicarji in Francozi.Da bi vse skupaj ne vi- selo nekako v zraku in da bi najvišje vods- tvo KBBI že imelo kakšno uradno potrditev so prosili krajevnega škofa Renarda, naj predseduje seji,med katero so bile volitve.
Oče François je povedal zgodovino gibanja in prebral osem členov Statuta, ki je bil sprejet. Po dolgi izmenjavi mnenj so prešli k volitvam tistih, ki naj bi bili na čelu Brat- stva. Soglasno so vsi navzoči prosili očeta Françoisa, naj bo mednarodni duhovni asi- stent. Katarina Hoffman, Nemka,se je upi- rala,da bi postala voditeljica,a je na prigo- varjanje navzočih le sprejela odgovornost. Za tajnico so izvolili Jacqueline (izg.: Žak- lin) Lateltin,ki je živela v Fribourgu v Švici.
Dve leti pozneje se je začasni mednarodni odbor sestal v Trierju v Nemčiji. Delegati,ki so sodelovali, so poročali o stanju v svojih skupinah in spregovorili o težavah, ki so se pojavljale. Sklenjeno je bilo, da se bodo vrhovnemu odboru pridružili še delegati in duhovni voditelji posameznih narodov. Ker sta pa oče Cazenave in gospa Hutin za ši- rjenje KBBI največ storila, so ju prosili, naj bosta tudi ona dva člana vrhovnega odbo- ra Bratstva. Nazadnje je oče François po- ročal, kaj je bilo dotlej storjenega v Rimu, da bi bilo gibanje bolnih za bolne priznano kot apostolska organizacija laikov z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki so jih imele po- dobne skupnosti.
Še dve leti pozneje se je Vrhovni odbor se- stal v Friburgu, Švica. To je bilo že tretje srečanje začasnega Vrhovnega sveta. Pr- vič so bili navzoči tudi Španci, ki so bili za delo zelo navdušeni. Predsednica je dala obvestilo, da so z delom začeli tudi v Ka- nadi, Kamerunu in na Madagaskarju, to pa pri gobavcih v kraju Ambrosita. Stekla so tudi prizadevanja za priznanje v Rimu, saj je bil na srečanju navzoč gospod Habitch, stalni rimski tajnik Mednarodnih katoliških organizacij.
Očetu Françoisu se je zdelo primerno, da posebej podčrta enega izmed bistvenih elementov Bratstva. Poslušajmo ga:
»Bratstvo ne sme biti podobno lepi pirami- di;če je zgrajeno s krhkim kamenjem,se bo hitro zrušilo.
Kaj naj storimo,da se kaj takega ne bo zgo dilo? Največ skrbi je treba posvečati teme ljnim skupinam.Mislimo na ponižne,skromne bolnike, ki živijo skrito življenje in pošljimo jih k bolnim bratom. Med njimi bomo dobili ljudi,ki bodo prevzeli odgovornost za giba- nje. Naj se veselijo, ker smo jih upoštevali. Redno bo njihov prvi odziv začudenje: 'Vi mi zaupate? Mislite, da sem sposoben za kaj takega?'
Odgovorne poiščite tam, kjer jih nihče ne bi iskal;mislim na ponižne,v katerih se skri- va nesluteno bogastvo.«
Leta 1965 se je začasni vrhovni odbor ses tal v Barceloni.Oče François ni mogel skri- vati navdušenja nad okrožnico Pavla VI. "Ecclesiam suam -Svojo Cerkev". Popolno- ma je potrdila zamisel KBBI. Ko je najprej poudaril, da je Bratstvo med bolniki evan- gelizacija, je svojo trditev razložil: »Ne recite, da je Bratstvo pot, ki pelje k evan- gelizaciji. Ne,to JE evangelizacija. Bolnik,ki se odloči, da bo pomagal bližnjemu, sprej- me Kristusovo ljubezen: ljubezen do Boga in bližnjega sta vendarle povezani v Božji kreposti ljubezni. Ta ljubezen se pokaže v pogovoru; bolnik čuti,da ga ima rad tisti,ki ga je prišel obiskat. Reši ga osamljenosti. Prihaja mu občutek, da v pogovoru tudi sam nekaj daje svojemu prijatelju. Pogovor postane pogovor VERE. To ni poučevanje, ampak le pogovor prijateljev, ki govorita o stvareh, kot jih vidita.«
Véliki dogodek l. 1966 je bil mednarodni zbor (kongres) v Strasbourgu. O njem smo že govorili, ko smo omenili,da je oče Fran- çois postal mednarodni duhovni pomočnik.
Takrat je prišel do spoznanja, da se mora posvetiti gibanju na mednarodni ravni in se odpovedati duhovnemu vodstvu Bratstva v Franciji.Svoj sklep je povedal na sestan- ku francoskega narodnega odbora.Protesti so bili pričakovani: »Zibelka gibanja je v Franciji. Ustanovitelj mora ostati med nje- nimi odgovornimi«. A ravno čut za odgo- vornost je prevladal in francoski narodni odbor je predložil Vrhovnemu svetu, naj za francoskega duhovnega pomočnika imenu- je očeta Delagoutte. Prosili so pa očeta Françoisa, naj bi prihajal na seje francos- kega narodnega odbora kot »povabljeni«. Povabilo je sprejel, a se zelo varoval, da bi svojega naslednika oviral pri delu.Pomagati mu je hotel le s tem, da je jasno pokazal, kako zelo ga ceni. Odslej je imel več časa, da je obiskoval Bratstva drugih narodov in šel tudi v Ameriko.
V Kanadi je skušala začeti s KBBI gospa Poirier. Pomagali so ji očetje kamilijanci in tudi nadškof Cabana je pokazal, da Brat- stvo z veseljem sprejema v svojo škofijo. Gospa Payette, ki je bila prva odgovorna, je na vsak način hotela, da oče François pride v Kanado. Zdelo se mu je potrebno, da gibanje bolnikov dobi mesto tudi v No- vem svetu in da ohrani duha, ki bi mu za- gotovil Božjo podporo. Odločil se je za po- tovanje, na katerem naj bi v Kanadi srečal tudi druge škofe francosko govorečih po- krajin. Prosil je,naj ga spremljata verdunski škof in nečak Luka, ki se je zelo navduše- val za Bratstvo.
Sprejem v Sherbrooke je bil nad vsemi pri- čakovanji. Sodelovali so televizija, radio in časopisi. Vrstile so se tiskovne konference in najrazličnejša srečanja. Sto petdeset bolnikov se je zbralo v kraju Montjoie na obali Velikega jezera. Oče François je so- maševal z nadškofom in imel izredno lep nagovor.
Ko so pogovori tekli naprej, so bili Francozi presenečeni nad Kanadčani, ki so poudar- jali vprašanje financ. Kako naj se Bratstvo vzdržuje? Treba je reči, da si s tem vpra- šanjem oče François ni delal skrbi. Mislil je, da bo Previdnost napravila svoje in da je treba uporabljati le »revna sredstva«. Ni pomislil,da se je nahajal v ameriškem svetu kjer ima denar veliko težo. Kanadski odgo- vorni so že določili »članarino«, ki naj bi jo plačevali vsi, ki bi se hoteli pridružiti KBBI. Očetu še na misel ni prišlo,da bi sprejel kaj takega. Ponavljal in ponavljal je: "Bratstvo ni neko društvo,kjer bi se člani vpisovali in bi od njih zahtevali članarino.To je gibanje ki 'nima meja'. Če koga prijateljsko pridobiš za tako gledanje na življenje in sodelova- nje, je že član Bratstva."
Ko mu je nekdo rekel,da se od hudo bolnih pač ne more zahtevati kaj drugega kot mo litev in darovanje trpljenja, je bil odločen: "Ne, tudi pri takih bolnikih se da doseči,da se odprejo in sodelujejo, kolikor jim le moči dopuščajo.KBBI jim mora pri tem pomagati"
Trije Francozi so si ogledali tudi Medna- rodno razstavo v Montrealu. Niso se smeli izpostavljati, ker je ravno tiste dni general De Gaule, ki je bil na obisku v Kanadi, pri- šel na dan z vzklikom: »Naj živi svobodni Quebec!« Če je pri mnogih zbudil veliko navdušenje, so bili drugi, tudi francosko govoreči, zadržani in so kritizirali tuj poseg v kanadske notranje zadeve, ki so bile že brez de Gaulla dosti zapletene.
Kar je trem obiskovalcem zbujalo smeh, so bile opombe mimoidočih, ki so ob pogledu na očeta Françoisa, ki je bil po svoji visoki in mogočni postavi ter klobuku, ki ga je nosil, res podoben francoskemu generalu, govorili: »Glejte, de Gaulle!«
Oče je obiskal škofe, med katerimi je bil tudi kardinal Léger, montrealski nadškof. V dnevnik si je ob tem obisku zapisal: »Obis- kal sem kardinala; dela načrte!« Obiskal je tudi škofa Saint Hyacintha, ki stanuje v Granby. Bil je pri škofu Martinu v Nicoletu in pomočniku nadškofa Quebeca; nadškofa ni bilo doma. Prav vsi so priznali, da je Bratstvo nekaj zanimivega in koristnega. Povsem naravno je bilo romanje k Naši Gospe v Cap; svetišče oskrbujejo Marijini oblati. Očeta so zelo lepo sprejeli. V Trois Riviëres je škof tri potnike povabil na ko- silo, jim razkazal stolnico, ki je zgrajena po načrtih francoskih inženirjev, za Bratstvo pa ni pokazal razumevanja.
V Francijo so se vrnili z velikim upanjem. Vendarle tudi v Sherbrooke delo ni steklo. Tisti, ki so hoteli sodelovati, se niso mogli sporazumeti, kako naj bi bilo Bratstvo or- ganizirano. Vse se je že končalo, ko se ni niti prav začelo. Očeta François je ta ne- uspeh kar precej prizadel.

Peter Boillon, upokojeni škof v Verdunu

prevod: Stanko Boljka (se nadaljuje)

Ljubljeni izvoljenci

Božično srečanje v Jaršah

»Včeraj smo praznovali čudoviti dan rojst- va Božjega Deteta. Doživljali smo veselje, upanje in mir v srcu. Prosimo Boga pri tej sveti maši, naj nam da moči,da to veselje, upanje in mir obdržimo v sebi in ga dajemo drug drugemu. Naj bomo povezani kot ena družina tudi v KBBI, da bi kot sv. Štefan ostali trdni v veri in ljubezni tudi v novem letu,ki prihaja.« Tako je ob koncu leta 2004 v nedeljo 26.decembra popoldne,Kati Miklič nagovorila kamniško - domžalsko skupino Bratstva, ki se je zbrala k maši v kapeli v župnišču v Jaršah pri Domžalah, kjer se ta skupina tudi sicer redno zbira.
Praznično mašo je daroval duhovni pomoč- nik Bratstva. V pridigi se je spomnil besed novega nadškofa metropolita, mons.Alojza Urana, ko je pri umestitvi poudaril: »Življe- nje je lepo.« Kako lepo se počutimo,ko nas kdo vzljubi,ko nas kdo izvoli. V Božji besedi tega dne pa smo slišali prav to - da smo izvoljeni in ljubljeni. Pomislimo,da smo Božji izvoljenci! Bog nas ima rad. Njegova ljube- zen nas odrešuje. Molimo,da bi to njegovo skrb in ljubezen vedno čutili. Da bi jo drugi doživljali po nas in mi po drugih... Življenje je lepo, če zaupamo Bogu, ki nas ljubi.
Sledil je družabni del -razvedrilo in zabava v praznično urejeni veroučni učilnici. Ob sladkih dobrotah in med živahnim klepetom je Ljubica komaj prišla do besede za svojo dobrodošlico. Razpoloženje je bilo ravno pravšnje in vse nared za srečolov,nagradni kviz in medsebojno obdarovanje. Vsak je namreč prinesel skromno božično darilce, ki je romalo v košaro. Da si eno tudi dobil, si moral prej odgovoriti na določeno vpra- šanje - pravilno ali ne, kajti dovoljeno je bilo ne biti vseveden. Zabavno in poučno in skoraj tako kot v TV milijonarju...
Ob petih smo se pridružili obiskovalcem župnijskega božičnega koncerta. Pevci ot- roškega in mladinskega zbora župnije Jarše ter instrumentalisti so izvedli bogat prog- ram slovenskih in drugih po svetu znanih božičnih pesmi. Zbora sta vodili Ana Černe in Jana Lamberšek ob orgelski spremljavi Majde Černe.Z domiselnimi dialogi sta skozi glasbeni spored vodila Blaž Kramberger in Ana Pflaum. Očitno je, da v jarški župniji živi presenetljivo veliko zavzetih pevcev in glasbenikov. Ganili so poslušalce. Ti so jih nagradili z navdušenim aplavzom.
Po koncertu pa še en koncert! Tokrat so "nastopili" naši spremljevalci Zlatko,Amadej in Joel ob spremljavi vseh veselih navzočih In potem so si vsi,ki so omogočili in pripra- vili to božično srečanje, zaslužili pohvalo in zahvalo.

Darinka Slanovec

Adventno srečanje na Taboru v Ljubljani

»Kje bi se tu lahko priključil na internet?« »Preprosto ne vem,kje v našem kraju bi se lahko priključili.Morda na pošti... Zagotovo pa pri meni doma.« Tako je pred leti pote- kal pogovor na ulici v našem kraju.In rodilo se je poznanstvo, ki je preraslo v prijatelj- stvo s sinom slovenskega izseljenca v Av- straliji.Ta me je potem povabil na obisk,ob poroki pa sva s Sandro oba obiskala prija- teljsko družino v Avstraliji, poleg tega pa spoznala še notranjost te zanimive dežele. Čudovito poročno potovanje je bilo...«
To nam je med drugim povedal Marko Pirc na adventnem srečanju ljubljanske skupine Bratstva. Najprej smo imeli priložnost za spoved pred prazniki in potem sveto mašo. V drugem delu smo s pomočjo Marka in Sandre ter njunih diapozitivov, pa tudi ne- katerih avstralskih značilnosti,ki sta jih pri- nesla s seboj (glasbilo 'dirididu' in klobuk), mogli spoznati to najmanjšo in najbolj od- daljeno celino. Odslej za nas gotovo ne bo več tako oddaljena.
Škoda je le,da nas je bilo zbranih bolj malo verjetno zaradi mraza in poledice v tistih dneh,saj so celo po radiu pozivali,naj ljud- je ne hodijo zdoma, če ni nujno potrebno. Nekateri so si vseeno drznili priti. Gotovo nikomur ni bilo žal.
Drobna pozornost in ustrežljivost tudi do tujca je obrodila lep sad - prijateljstvo, po več letih pa nekaj lepega tudi v srcih tistih ki smo bili na adventnem srečanju. Tudi če bi med mašo ne bilo pridige,je to dovolj lep nauk za nas.Naj bo tudi za bralke in bralce Prijatelja. Hvala, Marko in Sandra, za to ustrežljivost in za obisk!

v. d.

Srečanje z Abrahamom

Dan pred novim letom, 30. 12. 2004, smo na Taboru v Ljubljani imeli zahvalno mašo in nato prijetno srečanje ob posebni pri- ložnosti. Voditeljica Krščanskega Bratstva bolnikov in invalidov v Sloveniji, Ljubica Zakovšek, je namreč prav ta dan prazno- vala Abrahama. Glede na to, da je njeno življenje že nekajkrat 'viselo na nitki' je bila njena zahvala Bogu še toliko bolj globoka in iskrena. V imenu Bratstva ji je z izbrani- mi besedami voščil g. Rafko Jurjevčič.
Ljubica, saj veš... Ne nekoč, davno tega, pa tudi ne prav pred kratkim,ampak točno pred petdesetimi leti si po zastonjski lju- bezni svojih staršev prejela v dar svoje ži- vljenje. Ja, petdeset let! Morda veš, koliko je to mesecev, tednov ali dni?
Prav gotovo pa veš, da v Bogu ni časa! Dneve, mesece in leta smo si izmislili ljudje sami. Zato, da bi z njimi vsaj malo ustavili posamezne trenutke našega življenja.Zato da bi v tako ustavljenih trenutkih premislili svoj odnos do sebe, do domačih, do skup- nosti, ki ji pripadamo, do prijateljev. Zato, da bi v teh ustavljenih trenutkih pogledali na svojo že prehojeno življenjsko pot,pred vsem pa preverili,če je naš korak v prihod- nost še pravilno naravnan! Zato so posta- vljeni mejniki v življenju vsakogar od nas. Tak mejnik in vsaj malo zaustavljen tre- nutek naj bo tudi tvoje današnje srečanje z Abrahamom.
Ljubica, ob tvojem današnjem jubileju ti voščimo vse najboljše! Veliko želja ti prina šamo! Želimo ti lepo praznovanje! Naj bo to praznik za vse tebi drage! Za tebe, za nas, ki smo se danes z veseljem in hvale- žnostjo zbrali ob tebi, pa tudi za vse, ki v bolezni in onemoglosti ne morejo od doma, se pa s teboj veselijo, bi ti radi stisnili roko in ti voščili za praznik.
Današnji dan je prav gotovo tudi najprimer nejši trenutek, ko ti mnogi v Bratstvu že- limo izreči vsaj eno samo skupno besedo, hvala! Da,hvala za vse tvoje prizadevanje! Veliko let se kot odgovorna v gibanju na najrazličnejše načine razdajaš v veselje in blagor bolnikov in invalidov. Vse tvoje ta- lente in moči vneto deliš za vsestransko rast in korist celotnega Bratstva. Včasih tako vztrajno, tako energično, da ti težko sledimo. Pa le naj bo še dolgo tako!
Zato ti ob tvojem današnjem prazniku, ob tvojem srečanju z Abrahamom, želimo mo- čne volje in čimveč ter čimbolj trdnega zdravja! Da bi v srcu vedno ohranila prije- ten spomin na vsak bogat dan svojega življenja, podarjenega bratom in sestram v Krščanskem bratstvu! Želimo ti, da bi vsak dar,ki ti ga je Bog dal,tudi po petdesetem letu v tebi rasel in ti pomagal napolnjevati z veseljem srca tistih,ki jih imaš rada. Skra tka, želimo ti Božjega blagoslova in Mariji- nega varstva. Ker smo prepričani, da je to tisto VSE in NAJBOLJŠE.
Ljubica, dovoli mi, da se za trenutek še enkrat vrnem na začetek tvoje življenjske poti. Takrat, ob tvojem krstu,ti je duhov- nik položil v usta zrno soli in ti zaželel: »Sprejmi sol modrosti«... V tebi se je z leti nabirala življenjska sol! Včasih bolj drobna, fina, drugič spet groba; kdaj bolj, drugič manj prečiščena. Vedno pa ravno pravšnja da še vedno daje prijeten okus vsemu do- gajanju v Bratstvu. Nič več ni le zrno, tudi ne le za ščepec, ampak veliko več. Zato ti podarjamo te soline. Naj te razveseljujejo, naj krasijo vajin dom!
Predvsem pa naj bodo znamenje naše med sebojne povezanosti. Kakor mnogotere ra- zlično velike in oblikovane kapljice vode sestavljajo to lepo in rodovitno morje,tako tudi enkratnost in raznolikost vsakogar od nas dajeta nešteto priložnosti vsem v Bra- tstvu, da moremo vedno znova najti naj- boljši način in voljo, da udejanjamo naš 'Vstani in hodi!'

Rafko Jurjevčič

Kamerun

Slovenci smo takoj slabe volje,če se izkaže da nas drugi ne poznajo in nas zamenjajo s kako drugo državo. Verjetno je tako tudi z drugimi narodi. Svetovni dan bolnikov je priložnost, da nekoliko bolj spoznamo Ka- merun. Športni navdušenci sicer vedo za njihove odlične nogometaše. Kamerun je dežela v tistem kotu Afrike,kjer se Gvinej- ski zaliv najgloblje zajeda v afriško celino. Velika je 475.000 kvadr.kilometrov (približ. toliko kot Španija).Njene sosede so Kongo, Gabon in Ekvatorialna Gvineja na jugu,Cen tralnoafriška republika ter Čad na vzhodu ter Nigerija na zahodu, na severu pa sega do Čadskega jezera. Ob Gvinejskem zalivu je do petdeset km široka obalna ravnina, ki preide v gričevje in do tisoč metrov vi- soke savanske ravnine. Na zahodu se nad ravnino strmo dviga delujoč ognjenik Ka- merunska gora (4095m;zadnji izbruh 1982) Podnebje je ekvatorialno z deževjem od marca do novembra, čez našo zimo pa je tam sušna doba. Več kot pol dežele je po- krito z gozdom,od tam prihajata mahagonij in ebenovina.Prvi so se na njegovih obalah v 15.stoletju izkrcali Portugalci. Konec 19. stoletja je postal nemški protektorat, a le do 1. svetovne vojne, ko sta upravo prev- zeli Francija in Britanija. Neodvisen je od l. 1960.
Kamerun ima danes okrog 16 milijonov pre- bivalcev, v njem pa živi kar blizu dvesto različnih ljudstev.Po veroizpovedi so kato- ličani (35%), pripadniki tradicionalnih vers- tev (26%), muslimani (22%) in protestanti (17%). Življenje države zaznamujejo nas- protja med muslimanskim severom in krščan sko- animističnim jugom, veliko težav pa povzroča bolezen AIDS (okrog pol milijona obolelih). Približno dve tretjini prebivalstva se še preživlja s kmetijstvom, sicer pa Ka- merun velja za afriške razmere za kar dob- ro razvito državo. Glavno mesto Yaoundé, kjer bo osrednje praznovanje svetovnega dneva bolnikov za leto 2.005, leži na jugu in ima čez milijon prebivalcev. Imajo lepo katedralo, posvečeno Mariji.

pripravila Brigita Strah

Poslanica svetega očeta Janeza Pavla II. za 13. svetovni dan bolnikov

Kristus, upanje Afrike

1. Po desetih letih premora bo leta 2005 spet Afrika gostiteljica osrednjih slavij ob svetovnem dnevu bolnikov, ki bodo pote- kala v svetišču Marije Kraljice apostolov v Yaoundéju v Kamerunu. Takšna odločitev bo omogočila priložnost za izraz resnične solidarnosti do ljudstev afriške celine, ki jih preizkušajo hude zdravstvene stiske.S tem bo napravljen nov korak k uresničevanju naloge, ki so si jo afriški kristjani zadali pred desetimi leti ob obhajanju tretjega svetovnega dneva bolnikov, to je,da bodo postali »dobri Samarijani« bratov in sester v stiski.
V posinodalni spodbudi Cerkev v Afriki,kjer sem povzel misel mnogih sinodalnih očetov sem namreč zapisal, da »moremo današnjo Afriko primerjati človeku, ki je šel iz Jeru- zalema v Jeriho in je padel med razbojnike; ti so ga oplenili in mu zadali rane ter so odšli in ga pustili napol mrtvega (prim. Lk 10,30–37)« Dodal sem,da »je Afrika celina, v kateri neštevilna množica človeških bitij – mož in žena,otrok in mladih – nekako leži na robu poti in so bolni, ranjeni, nemočni, odrinjeni na rob in zapuščeni.« (Cerkev v Afriki, Ecclesia in Africa 41: AAS 88 (1996) 27).
2. Cilj svetovnega dneva bolnikov je tudi spodbuditi razmišljanje o pojmovanju zdra- vja, ki v svoji bolj celoviti izjemi namiguje tudi na harmoničnost človeškega bitja s samim seboj in s svetom, ki ga obdaja. V svojem kulturnem izročilu Afrika zelo boga- to izraža ravno ta pogled na zdravje.O tem pričujejo mnoge bodisi civilne bodisi religi- ozne umetniške upodobitve, ki so polne življenjske radosti, ritma in muzikaličnosti.
Žal je danes ta harmonija močno načeta. Mnoge bolezni pestijo celino, med katerimi prav posebej bič aidsa, »ki seje trpljenje in smrt v številnih afriških področjih.« (N. d. 116, 1. poglavje, 69–70) Spori in vojne, ki pretresajo veliko področij Afrike, otežujejo posege v prid preventive in zdravljenja teh bolezni.V taboriščih beguncev in izgnancev pogosto ležijo osebe, ki nimajo niti najnuj- nejšega živeža za svoje preživetje. Pozi- vam vse,ki imajo možnost,naj si ne nehajo temeljito prizadevati za končanje podobnih tragedij (Prim. n.d. 117, 1.poglavje,69–70) Tiste, ki so odgovorni za trgovino z orož- jem, spominjam besed, ki sem jih zapisal v omenjenem dokumentu:»Tisti,ki oskrbujejo vojne v Afriki s trgovino z orožjem, so so- krivi odvratnih zločinov zoper človeštvo«. (N.d. 118, 1. pogl., 70)
3. Kar zadeva dramo aidsa,sem že večkrat in ob različnih priložnostih poudaril, da se aids javlja tudi kot "patologija duha." Da bi se odgovorno bojevali proti njej, moramo okrepiti preventivo s pomočjo vzgoje za spoštovanje svetosti življenja in vzgoje za pravilno rabo spolnosti. Če namreč prihaja do številnih okužb s krvjo posebej med nosečnostjo – infekcije, proti katerim se je treba boriti z vsemi močmi – pa so mnogo številnejše tiste okužbe, do katerih pride po poti spolnosti, in katerim bi se bilo mo- žno izogniti z odgovornim ravnanjem ter z življenjem v kreposti čistosti.
Škofje, ki so se udeležili omenjene afriške sinode 1995, so glede razširjenosti aidsa zaradi neodgovornega spolnega ravnanja zapisali priporočilo,ki ga želim na tem mes- tu ponovno predložiti: "Vernikom,predvsem mladim, je treba nenehno predstavljati lju- bezen, veselje, srečo in mir,ki jih prinašata krščanski zakon in zvestoba, pa tudi var- nost, ki jo daje čistost." (Ap. Spodbuda Ecclesia in Africa 116: AAS 88 (1996) 69)
4. Vsi ljudje morajo čutiti, da so vključeni v boj zoper aids. Državni voditelji in civilne oblasti morajo glede tega nuditi državlja- nom jasne in pravilne informacije ter zago- tavljati dovolj sredstev za vzgojo mladih in skrb za zdravje. Opogumljam mednarodne organizme,da na tem področju pospešujejo pobude, ki jih navdihujeta modrost in soli- darnost ter si nenehno prizadevajo za za- ščito človeškega dostojanstva in obrambo nedotakljive pravice do življenja.
Prepričano pohvalo namenjam farmacevt- skim industrijam,ki si prizadevajo ohranjati nizke cene zdravil za zdravljenje aidsa.Go- tovo so ekonomska sredstva potrebna za znanstveno raziskovanje na zdravstvenem področju. Še druga sredstva so potrebna za ohranjanje tržnosti odkritih zdravil,toda spričo pojavov, kakršen je aids, mora imeti prednost reševanje človeškega življenja pred katerim koli drugim precenjevanjem. Pastoralne delavce prosim, da »bratom in sestram, ki jih je prizadel aids, dajejo vso možno tolažbo,bodisi materialno bodisi mo- ralno in duhovno.Z neutrudljivo vztrajnos- tjo prosim znanstvenike in politične oseb- nosti vsega sveta, naj zaradi ljubezni in spoštovanja,ki ga dolgujemo vsaki človeški osebi, ne varčujejo s sredstvi, s katerimi bi lahko ustavili ta bič.« (Apostolska spod- buda Ecclesia in Africa 116, 1. pogl.)
Na tem mestu se želim z občudovanjem spomniti zlasti mnogih zdravstvenih delav- cev, redovnih asistentov in prostovoljcev, ki kot dobri Samarijani darujejo svoja življe nja ob žrtvah aidsa ter skrbijo za njihove sorodnike. Dragoceno je pri tem služenje,s katerim tisoči članov katoliških zdravstve- nih institucij junaško pomagajo tistim,ki jih v Afriki prizadevajo vse vrste bolezni, zla- sti aids, malarija in tuberkuloza. V zadnjih letih sem lahko ugotovil, da moji pozivi v korist žrtev aidsa niso bili jalovi. Z zado- voljstvom sem opazil, da so razne dežele in ustanove uskladile svoje napore in pod- prle kampanje za preventivo ter zdravlje- nje bolnikov.
5. Na poseben način pa se zdaj obračam na vas, dragi bratje škofje iz škofovskih konferenc drugih celin, da se velikodušno pridružite afriškim pastirjem, da se bodo u- činkovito soočali s tem in še drugimi težki- mi položaji. Papeški Svet za pastoralo zdra vja bo ravno tako kakor v preteklosti dal svoj prispevek h koordiniranju in pospeše- vanju takšnega sodelovanja ter spodbujal dejaven prispevek vsake škofovske konfe- rence.
Pozornosti Cerkve do afriških težav pa ne zbujajo le razlogi človekoljubnega sočutja do človeka v stiski, marveč jo spodbuja tudi pripadnost Kristusu Odrešeniku, čigar obraz priznava v potezah vsake trpeče osebe. Vera je torej tista, ki jo spodbuja, naj se temeljito zavzema za zdravljenje bolnikov, kakor je delala skozi vso zgodo- vino. Upanje je tisto, ki jo napravlja spo- sobno, da vztraja pri tem poslanstvu kljub vsakovrstnim oviram,s katerimi se srečuje. In končno je ljubezen tista, ki ji navdihuje pravilen pristop do različnih položajev,ji o- mogoča,da vidi posebnosti vsakega izmed njih ter nanje tudi ustrezno odgovarja.
V takšnem razpoloženju globoke solidarno- sti gre Cerkev naproti tistim,ki jih je življe- nje ranilo,da bi jim podarila Kristusovo lju- bezen z raznimi oblikami pomoči,ki jih zanje narekuje "iznajdljivost ljubezni" (Apostolsko pismo NMI 50).Vsakomur ponavlja: Pogum, Bog te ni pozabil. Kristus trpi s teboj.Ti pa z darovanjem svojega trpljenja lahko so- deluješ z njim pri odreševanju sveta.
6. Letno obhajanje svetovnega dneva bol- nikov je za vse ljudi priložnost, da bi bolje razumeli pomen zdravstvene pastorale. V naši dobi,ki jo zaznamuje kultura, prepoje- na s sekularizmom,smo večkrat v skušnjavi da ne bi v celoti upoštevali tega pastoral- nega področja. Prevladuje mišljenje, da je človekova usoda bolj stvar drugih področij Nasprotno, ravno v trenutku bolezni se naj bolj pereče pokaže potreba po primernih odgovorih na poslednja vprašanja glede človeškega življenja: to so vprašanja o smislu bolečine, trpljenja in smrti, ki je ne pojmujemo le kot uganko,s katero se stež- ka soočamo, ampak kot skrivnost, v kateri je Kristus privzel nase naš obstoj ter ga spremenil v novo in dokončno rojstvo za življenje, ki nikoli ne mine.
V Kristusu je upanje na pravo in popolno zdravje; odrešenje, ki ga prinaša, je pravi odgovor na poslednja človekova vprašanja Med zemeljskim in večnim zdravjem ni na- sprotja, saj je Kristus umrl za celovito zdravje posameznega človeka in vseh ljudi (prim.1 Pt 1,2–5).(Liturgija velikega petka, Češčenje križa) Odrešenje je končna vse- bina nove zaveze.
S prihodnjim svetovnim dnevom bolnikov hočemo zato slaviti upanje popolnega zdra vja za Afriko in za vse človeštvo s priza- devanjem za odločnejše služenje v prid te velike zadeve.
7. V evangeliju o osmerih blagrih Gospod govori: »Blagor žalostnim, zakaj ti bodo potolaženi« (Mt 5,5).Navidezno protislovje med trpljenjem in veseljem premaga tolaž- ljiva moč Svetega Duha.Če se upodabljamo po skrivnosti križanega in vstalega Kristu- sa, nas Sveti Duh že odslej odpira veselju, ki bo doseglo svojo polnost ob blaženem srečanju z Odrešenikom. Zares, človeško bitje ne hrepeni zgolj po fizični ali duhovni blaginji, ampak po »zdravju« ki se izraža v popolni harmoniji z Bogom, s samim seboj in s človeštvom. Ta cilj je mogoče doseči le preko skrivnosti Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja.
Zgovoren predokus te eshatološke stvar- nosti nam daje Devica Marija, zlasti preko skrivnosti svojega brezmadežnega spočet- ja in vnebovzetja. V njej,ki je bila spočeta brez vsakršne sence greha, najdemo po- polno razpoložljivost tako Božji volji kakor službi ljudem, zato pa tudi tisto globoko sozvočje, iz katerega izvira veselje.
Po pravici se torej obračamo nanjo in jo kli čemo "Začetek našega veselja". Veselje,ki nam ga daje Devica, je veselje, ki ostane tudi sredi preizkušenj. Toda ob misli na Af- riko,ki ima neskončno veliko človeških,kult- urnih in verskih virov,a jo hkrati pretresajo neizrekljive stiske, nam vendarle sama od sebe prihaja na ustnice sočutna molitev:

Marija, Brezmadežna Devica,
  Žena trpljenja in upanja,
  bodi dobrotljiva do vsake osebe, ki trpi
  in vsakomur izprosi polnost življenja.
Obrni svoj materinski pogled
  posebej na tiste v Afriki,
  ki jih pesti skrajna stiska,
  ker trpijo zaradi aidsa ali drugih
  smrtonosnih  bolezni.
Ozri se na matere,ki objokujejo svoje otroke
  ozri se na stare starše, ki nimajo dovolj
  sredstev
  za vzdrževanje vnukov,ki so ostali sirote.
Objemi vse v svoje materinsko srce.
Kraljica Afrike in vsega sveta,
presveta Devica, prosi za nas!

Vatikan, 8. septembra 2004
Janez Pavel II.

prevod dr. Marija Zupančič

Sveta Mala Terezija in trpljenje

Ni življenja brez trpljenja-to je že prastara modrost. Nihče mu ne ubeži, prej ali slej doleti slehernega, saj je trpljenje postopek Božje vzgoje. V Hoji za Kristusom beremo: "Tudi če nas pokori in tepe, nam mora biti milo, ker dela vse, kar dela in dopušča, v naše zveličanje." Velikost in količino trplje- nja odmerja Bog vsakomur po svoji modro- sti,ki je ljubezen. "Kogar Bog ljubi,ga tepe" pravi Sveto pismo in ljudski rek. Mnogi svetniki so dosegli popolnost po velikem trpljenju.Med njimi ima vidno mesto karme- ličanka sv. Terezija Deteta Jezusa, znana pod imenom Mala Terezija (1873-1897).
Ko je januarja leta 1895 takrat dvaindvaj- setletna karmeličanka na ukaz priorice Ka- rmela v Lisieuxu pričela pisati svoje spomi- ne, se je čutila pripravljeno za to delo: "Moja duša je dozorela v pripeki notranjih in zunanjih preizkušenj.«
Terezijo je bolezen spremljala vse življenje Že kot dojenček bi skoraj ugasnila. Zelo zgodaj se je srečala tudi s smrtjo. Stara komaj štiri leta je izgubila mater. Neizbris- no se ji je vtisnilo v spomin vse, kar se je takrat dogajalo. S sestrico Celino sta bili med mamino boleznijo "pravi pregnanki." Vsako jutro ju je neka gospa vzela k sebi za ves dan. Nekoč sta dobili v dar lepo breskev in sta sklenili, da jo prihranita za mamo: "Toda naša ljubljena mamica je bila že preslaba, da bi jo mogli krepčati zemelj- ski sadeži;njo je moglo nasititi le še gleda- nje Boga v nebesih." Živo je ostal Tereziji v spominu obred bolniškega maziljenja: "Dobro še vem, kje sem takrat ob Celini klečala, in zdi se mi, da še vedno slišim jok ubogega očeta."
Po materini smrti je postala Terezija še ob- čutljivejša za bolezen. Bila je bolna vsako zimo, v poletni pripeki ji je nagajalo srce. Hvaležno se spominja, kako ljubeče so jo negovale njene sestre. Zelo resno je zbo- lela, ko ji je bilo deset let. Svojo bolezen opisuje takole: "Nisem vedela, kaj govorim, in omenjala sem reči, o katerih nisem raz- mišljala.Bila sem pod vplivom neznane sile, ki sem jo morala ubogati. Vsi so mislili, da se mi blede, jaz pa vem, da me niti za tre- nutek ni zapustila zavest. Po več ur sem bila vsa onemogla, nisem se mogla ganiti in tudi mi ni bilo mogoče dati najmanjšega znamenja. Slišala sem pa vsako besedico, četudi so v sobi le pritajeno pošepetavali. "Terezija pripisuje to bolezen vplivom hu- dobnega duha.Ozdravela je po zaupni mo- litvi svojih domačih k Devici Mariji.Takoj pa ji je postala nova muka bojazen, da je bo- lezen le hlinila, čeprav so jo prepričevali, da je to nemogoče. Dokazala pa ji je ta bolezen, kako jo imajo rade sestre in drugi sorodniki: "Zares veliko ljubezni je bilo tre- ba,da niso zbežali od mene... Ne znam po- vedati, kako se je po tej bolezni povečala moja ljubezen do njih" Še naprej ji je ostala duševna preobčutljivost, ki ji je povzročala telesne bolezni.V šolskem zavodu,ko ni bilo v njem več njene sestre Celine, je zbolela tako, da so jo morali vzeti domov. Na po- čitnicah ob morju pri teti v Trouvillu je pa spet zbolela od domotožja.
Po vstopu v Karmel, 9. aprila 1888, je bila Terezija nekaj let dovolj trdnega zdravja. Celo ko je po samostanu pustošila gripa in je veliko redovnic umrlo,je ostala na nogah stregla obolelim in opravljala njihove nek- danje dolžnosti. Kasneje je zapisala: "Zdaj šele se sprašujem, kako sem mogla vse to opravljati čisto brez strahu. Povsod je go- spodarila smrt. Sestre, ki so se komaj še držale na nogah, so stregle na smrt bolnim sestram. Brž ko je ena izdihnila, smo jo že zapustile in hitele k drugim." Lep zgled za ljudi, ki se jim ne posreči zdržati niti ob bolnih svojcih, ali se jim upira celo obisk v bolnišnici ali v domu ostarelih!
Terezijinega zdravja pa je bilo konec na veliki petek leta 1896, ko je ponoči izkaš- ljala kri. To ji ni povzročilo strahu, le raz- veselila se je: "Dušo mi je napolnila velika tolažba. V dno duše sem bila prepričana, da je moj Ljubljeni na spominski dan svoje smrti poslal svoje prvo povabilo. Glasilo se je res kot sladko šepetanje iz daljave, a naznanjalo je, da prihaja On." Toda še v istih velikonočnih dneh je doletela Terezijo huda preizkušnja: začeli so jo mučiti verski dvomi.Jezus ji je dal vedeti,da so na svetu duše brez vere in upanja.Svoje stanje opi- suje takole: "Dopustil je, da se je naenkrat spustila na mojo dušo neprodirna noč... Pa ta preizkušnja ni trpela le nekaj dni. Glejte muči me že cele mesece, in še vedno ča- kam,kdaj bom rešena! Rada bi izrazila,kako mi je,pa ne morem.Le kdor je sam blodil po teh temnih rovih, bo razumel." Terezija je to trpljenje sprejemala vdano in potrpežlji- vo: "Iz ljubezni do Tebe sedi (tvoj otrok) pri mizi,z grenkobo obloženi, kjer se hranijo ubogi grešniki."
Njena bolezen se je polagoma slabšala.Naj prej si je želela,da ne bi bila dolgo v breme samostanski skupnosti, potem pa se je vdala v Božjo voljo: naj traja, dokler Bog hoče. Še naprej je pisala svoje spomine in ko ni mogla več zapustiti postelje, je upo- rabljala svinčnik.Kakor so pričale njene se- stre, je največ trpela ponoči,a odklonila je da bi katera bedela ob njej. Poleg teles- nega trpljenja so njeno dušo še vedno, iz dneva v dan, pretresali verski dvomi. Ob vsem tem pa je govorila: "Po smrti ne hre- penim nič bolj kot po življenju.Če bi mi Bog dal to dvoje na izbiro, se ne bi odločila ne za prvo ne za drugo.Zakaj hočem le to,kar On hoče." Vsi so se čudili, kako more pre- našati tako strašno telesno in duševno trp ljenje. Odgovarjala je: "Ne,ni tako strašno! Kako naj bi bilo mali žrtvi ljubezni strašno, kar ji pošilja njen ženin? Nikoli ne zahteva od mene več,kot morem v tistem trenutku prenesti." Slabela je bolj in bolj,imela je vi- soko vročino,dušilo jo je. Nekoč jo je stre- žnica vprašala, kaj počne v dolgih nočnih urah. Odgovorila je,da moli. "In kaj pravite Jezusu?" - "Nič! Ljubim ga!" Prihajali so ji tudi trenutki skrbi, kaj bo z njeno dušo ob ločitvi od telesa. Po dolgem smrtnem boju je umrla 30. septembra 1897. Njen zadnji vzdih je bil: "Moj Bog, ljubim Te!"
Kako pa je Terezija ravnala ob srečanju z boleznijo drugih? Vemo že,kako je v detin- stvu doživljala materino bolezen in smrt. Veliko razodeva tudi njena pripoved o sta- rčku, ki se je mukoma pomikal z berglami. Pohitela je k njemu in mu ponudila dar, ki ji ga je dal oče, a starček ga ni sprejel: "Po- gledal me je z dolgim, otožnim pogledom, se mukoma nasmehnil in zmajal z glavo." Deklica je bila zmedena, zavedela se je,da ga je morda užalila. V svoji nedolžni dušici je sklenila, da bo molila za tega starčka pri prvem svetem obhajilu, kar je čez pet let tudi storila: "Prepričana sem, da je Bog blagoslovil in poplačal to otroško molitev za enega njegovih trpečih bratov."
Zelo huda preizkušnja je bila za Terezijo očetova bolezen,saj ga je nežno ljubila.Po kapi se mu je omračil um, končno ni mogel več hoditi. Terezija je bila tedaj že v Kar- melu in so zanj skrbeli drugi. Verjetno ji je bilo še teže,kot če bi mu lahko stregla sama
Zanimivo je, kar pripoveduje o svojem obi- sku pri bolni materi Genovefi, nekdanji pri- orici Karmela. Stopila je v njeno celico, pa je našla pri njej že dve drugi sestri,zato je smehljaje pozdravila, pripravljena,da odide ker tri niso smele biti hkrati pri bolnici.Zelo pametno navodilo,če pomislimo,kako danes po naših bolnišnicah trpi bolnik, kadar se gnete in klepeče okrog njegove postelje vesoljno sorodstvo, pa še njihovi nemirni otročaji.
Kako lepo je znala streči bolnikom, kaže pri mer, ko se je sama ponudila, da bo skrbela za oslabelo sestro Petro, čeprav je vedela da ji je težko ustreči. Mislila je na Jezuso- ve besede: "Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni sto- rili." Sestra je ni sprejela z veseljem. Tere- zija se je trudila, da bi storila vse po njeni volji, kar je bila 'dolga ceremonija.' Vodila in podpirala jo je na poti v obednico, pa je bila sestri Petri hoja vedno prehitra ali pre počasna. Končno jo je previdno posadila na njeno mesto.S tem je bila njena naloga končana. A Terezija je pomagala še dalje: "Opazila sem,kako s težavo reže kruh.Zato sem se ponudila pri njej tako dolgo,da sem ji napravila še to uslugo. Ker me za to ni prosila, jo je moja pozornost močno ganila. Pridobila sem si njeno zaupanje. Posebno ji je bilo všeč - to sem pozneje zvedela od drugih - ker sem se ji pri strežbi ljubeznivo nasmehnila."
S potrpežljivim prenašanjem lastnega trp- ljenja in ljubezni do Jezusa in z ljubeznivim služenjem bolnim sestram je Mala Terezija udejanjila temeljno usmerjenost svojega življenja, ki jo je povzela z besedami: "Moj poklic je ljubezen!"

Breda Cigoj Leben

spletna stran duhovne oskrbe v slovenskih bolnišnicah: http://zupnije.rkc.si/ bolniska
e-mail: bolniska.zupnija@rkc.si

Srečanje bolniških duhovnikov

Delo bolniških duhovnikov je v marsičem povezano in odvisno od medicinskih sester O sodelovanju z njimi, oziroma nasploh z zdravstvenim osebjem je več kot dvajse- tim navzočim na letnem srečanju bolniških duhovnikov v prostorih bolniške župnije v Ljubljani spregovoril jezuitski pater Silvo Šinkovec.
V pogovoru se je izkazalo, da sodelovanje najlepše poteka v bolnišnici v Murski So- boti.Nasmejali smo se ob konkretnih pripo- vedih, npr.ob izjavi sestre: »Veste, g. du- hovnik, jaz nisem vaša. Nisem verna in ne hodim v Cerkev.« In kaj je odgovoril duho- vnik? -»Oh,jaz pa slišim o vas samo dobro, kako ste zavzeti pri delu. Jaz vas pa imam za svojo!« Rezultat - lepo in spoštljivo so- delovanje. Zanimivo je bilo prisluhniti izku- šnjam duhovnikov, ki so delovali v tujini, v domovini pa z začudenjem spremljajo mu- kotrpno normalizacijo na tem področju. Na to je opozorila tudi izjava, ki jo je v imenu Odbora za pastoralo zdravja pri Slovenski škofovski konferenci na tiskovni konferenci ob koncu srečanja prebral njegov voditelj dr. Jože Štupnikar.
Ob koncu srečanja je sledilo še prijateljsko kosilo. Navzočnost skoraj vseh bolniških duhovnikov (v glavnem župnikov, ki imajo na skrbi tudi bolnišnico v svojem kraju) dokazuje potrebnost, primernost in doma- čnost takšnih srečanj.

Vlado Bizant

Bonton

Danes nas življenje dostikrat postavlja v dogodke,ki niso čisto vsakdanji ali pa so se od zadnjega primera toliko spremenili, da se počutimo nerodno in nekoliko zbegano. Moda se je zamenjala, tudi generacija ali dve. Če se zgodijo samo nekajkrat ali celo samo enkrat v življenju, nam veliko pome- nijo in ostajajo v spominu za vedno. Zato bi bilo škoda, če bi bili v takem času neuki, površni in nepripravljeni.
Tudi v vsakdanjem življenju nam druženje z bližnjimi narekuje pravila, ki nam poma- gajo ustvarjati urejenost družbe ali stanja v katerem se nahajamo. Z upoštevanjem teh in s sodelovanjem bomo sebi in drugim ustvarili prijetno in blago počutje.
Ta zavzetost vključuje vsakega posamez- nika, ki se mu ne zdi odveč nekaj napora, da bi olajšali naše dostikrat zapleteno sku- pno življenje.
Poskušali bomo torej razmišljati o bontonu in bolje spoznati nekaj vedenjskih vzorcev in spodbud,ki jih potrebujemo večkrat v na šem življenju.Potrebni so pri pogovarjanju, pisanju, telefoniranju, pri skupnih obrokih, na obisku, na cesti, v cerkvi..., skratka povsod,kjer se srečujemo z ljudmi. Čeprav smo prepričani, da že ravnamo pravilno in vljudno, bomo spoznavali malenkosti,ki nas bodo navdušile,da jih bomo sprejeli za svo je. Nikar se vam naj ne zdi to odveč, češ, saj smo dovolj stari in starši so nam po- sredovali lepo in bogato vzgojo. Modremu človeku je dobronameren nasvet vedno dobrodošel.
V sodobnem času nam pravila lepega ve- denja dovoljujejo dosti več svobode kot včasih. Toda to ne pomeni, da jih smemo vreči med staro šaro.
Če želimo bogate in lepe medsebojne od- nose,se morajo vedenjski vzorci spreminjati in prilagajati času,mi pa jih moramo pozna- ti, upoštevati in se po njih ravnati. Pri tem je pomembno,da je bonton kar se da prak- tičen pripomoček pri urejanju odnosov med ljudmi v različnih okoliščinah življenja.Mora nam pomagati in nas ne ovirati, biti mora sprejemljiv in v določeni meri ustrezati starejšim in mlajšim.V ospredje pa moramo postaviti vljudnost, iskreno prijaznost in spoštovanje bližnjih kot del življenjskega sloga sodobnega človeka,ki mu ga nareku- jejo krščanske vrednote. Tako naj bonton ne bi bil le prijazna maska na sicer čemer- nih obrazih.

Tina Rot

Večne zaobljube na Sveti gori

V Marijinem svetišču na Sveti gori pri Gori- ci je na praznik Brezmadežne, 8. 12. 2004 imela večne zaobljube naša prijateljica, s. Cirila Koršič, frančiškanka Marijina misijo- narka. Pri sveti daritvi nas je bilo zbranih veliko njenih prijateljev, sorodnikov, znan- cev in kar lepo število njenih sosester. Z veseljem so ji devet let stale ob strani ter jo spremljale in spodbujale pri spoznavanju njenega poslanstva.Tudi nekateri bolniki in invalidi smo s sestrama Heleno in Edith pri- šli na kraj tega čudovitega dogodka,ki nas je navdal z neizmerno radostjo in srečo. Maša je bila enkratna; polna sodelovanja, iskrenih prošenj in goreče molitve.
»Gospod, tedaj smo bili zbrani pred teboj, da smo pospremili na pot služenja tebi na- šo drago s. Cirilo. Poklical si jo po imenu. Pogumno je stopila za teboj ter se z vso predanostjo izročila tebi, Oče. Daj ji moči, da bo ostala trdna v veri,upanju in ljubez- ni tudi v težkih trenutkih njenega življenja! Pot,po kateri bo stopala, poznaš le ti,zato te prosimo za njen varen korak. Blagoslav- ljaj jo vsak dan znova in pomagaj ji ozna- njati Resnico, ki jo potrebuje ves svet!«
Po bogoslužju smo se še skupaj poveselili, poklepetali in prigriznili dobrote. Kako pri- jetno je kramljati s prijatelji, ki jih že vrsto let nisem videla. In nenazadnje sem z naj- večjim veseljem 'skočila' v objem svoji bir- manski botr'ci, s. Cirili, ji stisnila dlan in ji povedala, da jo v molitvi spremljam ter da jo imam rada.

Saša Rolih

Srečen dogodek

Sovoditeljica oddaje 'Vstani in hodi!' na radiu Ognjišče Veronika Vizjak je postala najsrečnejša mamica. Na dan nedolžnih otrok sta z možem Dariom doživela svoj božič. Po dolgih letih pričakovanja se jima je rodila hčerka Valentina. Sreča v družini je velika, veselje pa nepopisno. Vem,da se z Veroniko veselijo tudi mnogi bolniki,inva- lidi ter trpeči in zanjo tudi molijo, ker se jim tako požrtvovalno razdaja, jim podarja svoj čas in talente na raznih njihovih pri- reditvah, ki jih povezuje. Veroniki in njeni družini še veliko Božjega blagoslova!

Tone Planinšek

Klic dobrote – klic zahvale!

V Celju je bil 25.novembra 2004 zopet 'Klic dobrote' –dobrodelni koncert. Nanj smo bili kot gostje posebej povabljeni tudi invalidi. Na mnogih prireditvah smo največkrat kar pozabljeni, če pa se že kje pojavimo, še posebno tisti na vozičkih, je organizator v težavah. Kam z nami v množici? Vozičkarje nekako le porinejo na kakšen rob ali v oza- dje. Na Karitasovem dobrodelnem koncertu v Celju pa so ta običaj obrnili na glavo. Invalidi smo bili v prvih vrstah. Pa še ena pomembna zanimivost se je zgodila tokrat, kar na drugih koncertih ni običaj. Vse na- govore so prevajali oziroma tolmačili v zna kovni jezik - jezik gluhih. Hvala organiza- torju, ki naj ga posnemajo še drugi!

Tone Planinšek

Razvoj opredelitve pojma prizadetosti

Za začetek poskušajmo analizirati različne opredelitve,ki razlagajo, kaj je prizadetost. Razvile so se v zadnjih desetletjih.
Eno najbolj popolnih in jasnih nudi 62.zakon italijanske pokrajine Lacij, kjer je prizadeti opredeljen kot "oseba,katera zaradi posle- dic bolezenskega ali travmatičnega dogod- ka,ki jo je doletel v dobi med porodom,pred njim ali po njem, kaže zmanjšanje svojih fizičnih, psihičnih ali čutnih sposobnosti in postane zato predmet ali kandidat za odri- njenost na obrobje."
Drug uporabljen izraz je "nosilec prizade- tosti". Tudi ta opredeljuje vsakogar, kate- rega so prizadeli dogodki, ki so povzročili omejitev ene ali več fizičnih, psihičnih ali čutnih funkcij in s tem oškodovali njegovo samostojnost ali prilagodljivost stvarnosti. Zdi pa se, da ta izraz poudarja "breme", ki ga nosi prizadeti,kar je lahko prej negativ- no sporočilo kakor pravilna definicija.
Vsekakor ima beseda "prizadetost" dve ra- zličici: osebna nesposobnost (učinek zma- njšanja sposobnosti) in ovire okolja (odnos med zmanjšanjem sposobnosti in okolišči- nami). Nesposobnost kot posledica bole- zenskega dogodka je objektivna in funkcio nalna težava,ki omejuje možnosti odnosov in komuniciranja, a sama po sebi še ni pri- zadetost. Postane pa to, kadar naleti na določen položaj v okolju.Čim večja je nav- zočnost pregrad v okolju (strukturnih, psi- holoških, ekonomskih), tem razvidnejša je prizadetost in tem laže bo prizadeti postal predmet odrinjenosti.
Prizadetost torej ne označuje samo različ- ne oblike zmanjšanja sposobnosti, ampak je tudi posledica zamenjave in odnosa, v katerega ozračju je prizadeti le redkokdaj sodelujoča oseba. Pogosto postane pred- met skrbi, zaščitništva, odklanjanja. Ko se oziramo na dobro razvidne razlike med po- samezniki, je treba upoštevati dejstvo, da ima vsaka oseba poleg težav tudi zmožno- sti, ki morejo dozoreti in se izraziti.
Je še ena opredelitev, ki postavlja v sredi- šče človeškost, ne pa različnosti: "osebe z nesposobnostjo."
V zadnjih letih terminološki razvoj kaže te- žnjo, da se ne poudarja nezmožnost nekaj delati, ampak da se poudarjajo zmožnosti, ki so pri vsakem različne.Govori se o "razli- čno sposobnih",o "raznosposobnih",o "ose- bah z različnimi sposobnostmi."
Pomembno je, da poskušamo premagati težnje, ki povzročajo, da postaja pogled na razlike in težave razlog za odrivanje na obrobje in zaznamovanost.
Zgodovina izrazja dokazuje, kako je boj za sprejemanje in vključevanje prizadetih vsaj nekoliko vplival na spremembo zadržanja. Izraža kulturni razvoj v zadnjih desetletjih.

Marija Maddalena Rubaltelli

prevedla: Breda Cigoj Leben

Na praznik Brezmadežne, 8.12.2004, se je tiho, prav tako kot je živela, od nas poslo- vila naša draga Kristina Obolnar (Dom upokojencev Grosuplje) Zanjo se je končal advent in doživela je svoj božič-rojstvo za večno življenje v gledanju Boga in Marije.
Čeprav ji življenje ni prizanašalo, saj je za- radi bolezni še mlada odšla po domovih, je ohranila vedro in vdano srce, ki je znalo iz Božjih rok sprejemati vse. Vedno je ostala povezana z rojstno župnijo Stično in se tam,dokler je mogla, udeleževala vseh slo- vesnosti in romanj. Nadvse se je razvese- lila obiskov in se rada udeleževala naših srečanj. Zelo rada je bila v družbi. Tako je bila z nami še na miklavževanju v Ivančni Gorici.Čeprav se je že slabo počutila,nihče ni pomislil,da je čez deset dni ne bo več med nami. V Domu je rada obiskovala so- oskrbovance in jim pomagala, kolikor je le mogla. Veliko je premolila in prebrala. Tudi ni bilo tedna,da se ne bi oglasila po telefo- nu in povprašala, kaj je novega,ter izročila pozdrave za vse. Hvala ji za vse! Zdaj je našla svoj pravi dom. Naj se veseli v njem in prosi za nas!

V istem domu (Grosuplje) je zadnja leta svojega življenja preživljala tudi Frančiška Šeme. Umrla je v letu 2004. Pred mnogimi leti se je rada udeleževala naših srečanj, potem pa je zaradi telesnih in psihičnih bo lezni živela odmaknjeno življenje v svojem svetu. V Božjih očeh, v očeh sorodnikov in spoštljivih prijateljev je bilo tudi njeno živ- ljenje dragoceno in je prav,da se je spom- nimo v Prijatelju.

Svoj življenjski krog je 29. decembra 2004 sklenila tudi mama našega prijatelja Joška Bašina iz Solkana.Še posebno zanj in oče- ta je to velika izguba in bolečina.Naj v veri najdeta moč in upanje za nadaljevanje "svojega romanja"! Nekoč se bomo vsi spet sešli. Naše iskreno sožalje in spomin v mo- litvi!

s. Edith

»Bil je zelo nadarjen za matematiko, fiziko in kemijo in je zato sprva okleval med štu- dijem naravoslovja in teologije. Zmagala je Božja milost. Odzval se je Božjemu klicu, vstopil v bogoslovje in postal duhovnik... V zaporu je preživel čas od 1945 do 1953... Zaradi krivičnega zapora ni bil nikoli zagre- njen... Bil je izreden pridigar, dober gospo- dar,predvsem pa do vseh pozoren pastir... Bil je velik pričevalec. Nič kolikokrat je zrl smrti v oči. Ostal je zvest in pokončen.«

G.Stanko Kapš,dolgoletni župnik v Horjulu zadnjih trinajst let pa duhovni pomočnik na Vrhniki in s tem tudi na Zaplani, častni kanonik, je umrl 29.novembra 2004 v dva- indevetdesetem letu življenja. »Kakšen zgled! Karkoli ga poprosim, z veseljem stori in to pri teh letih,« je o njem na enem od farnih dni na Zaplani občudujoče dejal ne- kdanji vrhniški župnik.S ponosom lahko za- pišemo,da je bil pokojni g.Stanko tudi član in hkrati dobrotnik Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov. Ker je sam v življenju veliko trpel, je znal ceniti vsako trpljenje in bolečine, pa tudi vse podvige bolnikov in invalidov. Hvala g. Stanko!

V. Bizant

Pomagajte mi najti nevesto!

Nemalo ljudi misli,kako je duhovnikovo živ- ljenje pusto in samotarsko.Vedno ista opra vila: molitev, maša, pridige, verouk, obiski bolnikov ... Res je, da duhovnik živi sam in da je vsa njegova dejavnost verske nara- ve, res pa je tudi, da je njegova družina - župnija -številna in ljudje prihajajo k njemu z mnogimi svojimi skrbmi in težavami, pa tudi z uspehi in veseljem.
Neko nedeljo sem oklical zaročenca: Franc Mravinec, zakonski sin..., rojen..., sedaj bi vajoč v Winnipegu,se želi poročiti z Marijo Lisica. Kar na smeh mi je šlo in le s težavo sem prebral ta oklic do konca. Le kakšen zakon bo to: lisica in mravinec...
Naslednji dan je pozvonilo in v pisarno je stopil petintridesetletni fant, splošno poz- nan pod imenom Hanzi. Nekoč sem ga bil vprašal, zakaj takšno ime, ko pa je vendar v krstnem listu zapisano Ivan. Povedal mi je: »Ivan in Hanzi je na Koroškem eno in isto. Sam župnik me je tako klical in meni je bilo prav in mi je še sedaj.«
»Dobro,Hanzi.Kaj dobrega mi boš pa danes povedal?«
»Včeraj ste oklicali Franca Mravinca in Marijo Lisica. Tudi jaz bi se rad oženil, pa kmalu,saj moja leta že pritiskajo. Pomagaj- te mi najti nevesto!«
»Križ Božji,« sem na tihem vzdihnil. »Zdaj naj pa še neveste iščem in postanem že- nitovanjski mešetar ... Kaj takega pa za- gotovo ne!« Spomnil sem se tudi, kako mi je nekdo pravil,da je ta Hanzi že imel svojo nevesto.Po daljšem dopisovanju je navdu- šil neko dekle v domovini,da je kot neves- ta prišla v Kanado. Plačal ji je vožnjo. Ves srečen in navdušen jo je popeljal v najve- čjo trgovino in ji razkazoval,kaj vse se la- hko dobi v Kanadi,kupil pa le skromen spo- minček ... Kmalu je spoznala, da ne bosta srečen par. Poročila se je z drugim, njemu pa povrnila znesek za vozovnico.
Zato sem mu odgovoril: »Hanzi, to pa ne bo šlo! Kaj bodo pa ljudje rekli:'Župnik išče Hanziju nevesto!' Gotovo bi se obema sme jali; meni še bolj ko tebi...«
»No, saj nisem mislil, da bi to storili tako javno. Samo za vaš nasvet in pomoč pro- sim.Vi poznate skoraj vse naše ljudi. Goto- vo poznate kakšno dekle,ki bi bila primerna zame. Malo bi potipali, če bi se bila pripra- vljena poročiti z menoj. Lepo hišo sem že kupil, stalno in kar dobro plačano službo imam, pa sem tako sam.«
»Hanzi, razumem te, a to vendar ni moje opravilo. Sam se zavrti in malo razglej, gotovo boš kaj primernega našel!« sem ga spodbujal. Seveda sva potem še malo po- kramljala o tem, kako se osvajajo dekliška srca in česa ne sme spregledati. Kar ne- koliko potolažen in opogumljen je odhajal.
Čez nekaj mesecev se je zopet oglasil, kar po telefonu. »Go-go-gospod župnik, Hanzi tu-tu-tukaj.« Kadar je bil razburjen ali živ- čno napet,je malo pojecljal.»Kličem,da vam povem veselo novico. Nevesto že imam!«
»Hanzi, čestitam! Kje jo pa imaš?«
»Na Poljskem.«
»Kako si pa tja prišel in kako si jo našel?«
»Saj nisem bil tam! No,da vam kar na hitro povem: sodelavcu Poljaku sem povedal za svojo težavo glede neveste. Ponudil se je, da mi pomaga priti v stik z njegovo sestri- čno, ki želi priti v Kanado in bo verjetno vesela moje ponudbe za zakon. Izmenjali smo si nekaj pisem s fotografijami in nav- dušeno je pristala na to, da postane moja žena.Sedaj bom pa gotovo potreboval va- šo pomoč pri urejanju dokumentov.«
»Hanzi, pri tem ti bom pa prav rad poma- gal. Kar pridi, lahko že jutri.« Res je prišel. Takoj sem mu napisal potrdilo in jamstvo, kakor zahtevajo kanadski predpisi za pri- dobitev vselitvenega dovoljenja za neve- sto, 'da ni nobenega pravnega zadržka za poroko v času dveh mesecev'. Hvaležen in vesel je odhitel na vselitveni urad.
Čez dober mesec je bil že spet pri meni. »Le kateri falot mi nagaja in zadržuje do- voljenje?«
Priporočil sem mu, naj potrpežljivo čaka: »Očak Jakob je moral kar sedem let čakati in delati, da je dobil Rahelo za ženo.«
»Že, ampak je imel medtem že Lejo in nje- ne otroke,jaz sem pa tako sam,« mi je od- vrnil.Nekaj tednov pozneje mi je po telefo- nu zmagovito sporočil: "Da-danes je moja ne-ne-nevesta in če Bo-bo-bog da moja bo-bodoča žena stopila na wivinipeška tla"
»Hanzi, čestitam! Kakšna pa je?«
»No, kar lepa. Samo malo majhna je,komaj do ramen mi sega. Pa kaj to, da je le pri- šla. Do poroke bo kar pri svojem stricu in bratrancu.«
Drugi dan je bil že pri meni, da se dogovo- riva o poroki. Samo enkrat naj bi ju oklical, tako se mu je mudilo. »O, ne tako hitro,« sem pripomnil. »Vsaj dve stvari boš prej storil. Najprej boš svojo izvoljenko vprašal, če te ima zares rada in jo potem zaprosil za roko.«
Hanzi je vstal in me začudeno gledal. »Saj to se razume samo po sebi,« je vzkliknil.
Lahko bi mu kruto nadrobil:»Ali ti ni že ena ušla?« pa sem mirno nadaljeval, da je njen jasen pristanek nujen pogoj. »Pa še nekaj je: ona je Poljakinja in kot nevesta ima prednost, da se poroči v svoji, to se pravi - poljski - župni cerkvi. Tako je prav tudi zaradi jezika. Jaz ne znam poljsko, ona pa ne slovensko.«
Malce slabe volje je odhajal, po dveh dneh pa mi po telefonu sporočil, kako ga ljubi in komaj čaka,da se poroči z njim,saj je prine sla poročno obleko in celo prstane s seboj.
Vse je bilo lepo urejeno in prišel je dan po- roke, sobota dopoldne,trda zima, toplomer pa petindvajset pod ničlo.Pozvonil je tele- fon in bil je Hanzi: »Gospod župnik...« Kar ustrašil sem se, da ni kaj narobe, on pa je nadaljeval: »...spoved bi rad opravil. Polj- ski župnik me je sinoči,ko smo imeli vajo za poroko,povabil k spovedi,pa sem mu rekel: 'Dokler imamo Slovenci svojega župnika, jaz svojih grehov ne bom drugam nosil'.« In tako je Hanzi v hudem mrazu peš, vsaj dva kilometra daleč, prišel v našo cerkev, da se znebi svojega bremena.
Po precej slovesni poroki v poljski cerkvi smo bili povabljeni na sprejem v lepo dvo- rano. V nagovoru sem med drugim pohvalil Hanzijevo podjetnost,da si je kar v bratski Poljski poiskal nevesto,mu čestital in seve- da obema zaželel vso srečo v zakonskem življenju.
Medtem je bil že pripravljen orkester in di- rigent je napovedal ples novoporočencev. Nevesta je že stopala na plesišče, Hanzi se je pa sklonil k meni ter nekam negotovo dejal,da ni najboljši plesalec. Potem je po- časi le odšel za nevesto na plesišče. Or- kester je zaigral,on pa očitno ni vedel, kaj naj stori. Potem ga je kar nevesta prijela za levo roko, desnica pa ni našla pravega prostora... Malo čuden ples je bil to, bolj premikanje v levo in desno in okrog... Re- vež verjetno še nikdar ni plesal.Orkester je to mučno zadevo z nekaj akordi hitro kon- čal. Položaj je rešil bratranec,ki je pristopil k sestrični - nevesti - in nadaljeval ples, Hanzija je pa prevzela neka močna dama in ga vrtela, da je bilo kaj. Sam sem kmalu odšel,svatovsko razpoloženje pa je menda trajalo še pozno v noč.
Hanzi me je kmalu po poroki obiskal, se mi zahvalil za pomoč, zraven pa tudi poudaril, kako lepó in slovesno je bilo v cerkvi ter na svatovskem sprejemu. Malce hudomuš- no sem ga povprašal: "Hanzi! Kaj pa ples?"
»No, saj sem vam rekel, da nisem najboljši plesalec. Ženo pa le imam.« Oba sva se nasmejala...

Jože Mejač CM

Krajšanje

Oglašam se vam z žalostnim srcem, ker moram odpovedati ta vaš lepi verski list Prijatelj. Zelo mi je všeč. Hvala vam, da si tako prizadevate, da bi nas razveselili in nam krajšali čas. Če berem kaj lepega ali poslušam lepo petje ali če mi kdo podari prijazen nasmeh, posebno med obiskom, ki pa jih je tako malo, takrat so moje težave manjše. Zato, hvala Bogu, rada in veliko berem. V Domu upokojencev mi ni dolgčas, a moja pokojnina komaj zadostuje za oskr- bnino. Odkar so podražili zdravstveno za- varovanje, dobim samo štiri tisoč petsto tolarjev žepnine.Tri tisoč osemsto tolarjev stanejo zdravila za arteriosklerozo, ki jih moram sama kupiti. Pomagajo mi, da še zdržim pokonci oziroma da še sama hodim. Lepo vas pozdravljam in prosim za odgovor
Odgovor ste,draga gospa Angela,že dobili. Gotovo ste se razveselili napovedi,da bos- te Prijatelja lahko še prejemali, in to v dar. Dokler ste mogli, ste tudi kaj darovali zanj, sedaj vam ni treba skrbeti. Saj se najdejo dobri ljudje.Samo enkrat na leto se oglasite s pismom ali po telefonu. Ker pa v vašem pismu, ki smo ga sicer nekoliko skrajšali, praktično vsak stavek človeku resnično dá misliti, dovolite, da je objavljeno. Naj vam tudi Prijatelj pomaga, da se v domu upo- kojencev ne boste zapirali vase in preveč žalovali za svojim domom ter mladostjo, ampak da boste po svojih močeh prispevali k čim bolj prijetnemu razpoloženju v vaši novi skupnosti. Kdor zna opaziti tistega, ki mu je v življenju še teže in mu po svojih močeh pomaga, ima vedno dovolj dela, v domu upokojencev pa sploh ... Upam, da boste kaj iz Prijatelja prebrali komu, ki ne vidi več, in tako sebi in bližnjemu krajšali čas. Lep pozdrav!

Zmanjkuje časa

Spodaj podpisana ..., stanujoča ..., z da- našnjim dnem odpovedujem revijo Prijatelj. Na žalost mi sedaj, ko sem upokojena in aktivna babica, zmanjkuje časa za njeno branje. Lepo vas pozdravlja
Pripis: Čeprav gospa Marija tega očitno ne bo več brala, bo njen dopis gotovo koga spravil v dobro voljo. Tudi urednik se je kljub neugodni novici moral nasmehniti,kaj- ti tale babica je pa od sile... Morda bo čez leta zopet kaj več časa? Razmišljam, ali je v Prijatelju sploh kaj takšnega,kar bi babici prišlo prav pri vzgoji vnučkov, če ga zase ne potrebuje. Najbrž res ne veliko.Ne vem, kaj o tem menite bralke in bralci.Vsaj skri- vati pred njimi ga najbrž ni treba, kar po moje ne drži za marsikakšno tiskano stvar, ki pride v slovenske domove in kvari mladi rod ...

Celotna rešitev

Lepo vas prosim,če mi pošljete celotno re- šitev vaše križanke... (ne samo gesla, am- pak vse besede, ki so v križanki). Verjetno se bom potem še enkrat oglasil ali pa tudi ne. Hvala vam in lep pozdrav!
Tudi takšna pošta prihaja na uredništvo ... Druge je tako ali tako bolj malo, tako da je včasih kar težko 'skup spraviti' tole rubriko Odgovor (rešitev) ste,dragi g.Franc,prejeli Dopis objavljamo zaradi vašega zanimivega stavka: 'Verjetno se bom potem še enkrat oglasil ali pa tudi ne.' Le kako naj si to ra- zlagam?

V bloku samevam

S težkim srcem se vam oglašam, ker sem vaša dolžnica. Pošiljate mi revijo Prijatelj. Jaz pa sem bolnica in trpim,da se to ne da povedati. »Ni zdravila za izboljšanje,« mi reče zdravnik. Imam močno osteoporozo in išias, kolki in hrbtenica so obrabljeni, srce zelo slabo,da ne morem hoditi drugače,kot da me kdo pelje pod roko in imam še palico v drugi roki, saj bi sicer padla in se pobila. V cerkev ne morem,in to najbolj pogrešam, saj tam sem dobila tolažbo. Sedaj v samo- tni sobi molim, prebiram Sv.pismo, Družino, Prijatelja, glasilo s Kureščka in Međugorja. Stara sem osemdeset let in me zapušča spomin. Petinštirideset let sem bila v službi v župnišču, sedaj pa v bloku samevam, le Jezus prebiva z menoj. Vsak dan si rečem: "Gospod je rekel: 'Vzemi vsak dan svoj križ in hodi za menoj!' To je sedaj moj delež. Bog mi pomagaj ga voljno nositi!" Oprosti- te, prosim, in me za naprej kar črtajte ter dajte tistemu, ki bo boljši od mene. Molila bom za vas in naj bo Bog bogat plačnik!
Hvala, draga Marija, da ste se oglasili in potrdili, da Prijatelja, ki ga dobivate v dar, prebirate. Brez skrbi, nič vas ne bomo črtali. Ganljivi so vaši stavki, iz katerih se čuti želja po Božji in človeški bližini. Vsaj nekaj pa je gotovo: po toliko letih službe svetopisemske Marte v župnišču ste lahko mirni, da ste v življenju storili, kar ste mo- gli,saj ste prispevali svoj veliki delež k oz- nanjevanju evangelija. Veste pa, kako je tudi Jezus najprej delal in učil,ob koncu pa bil sam in zelo trpel. Postni čas nam o tem posebej govori.Zato vas ter vse druge bral ke in bralce, ki zelo občutite križ življenja, povabim, da vsak dan iz srca izrečete: »Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil.«

Zaposlen

Želim,da mi prenehate pošiljati revijo Prija- telj. Odločitev sem sprejel zato,ker ga pre prosto ne berem več. Včasih sem ga rad prebiral,sedaj pa,kar sva se preselila s par- tnerko v ..., preprosto nimam več časa za branje. Tudi drugih stvari sploh ne berem več, ker sem povsem zaposlen s hišnimi opravili, gospodinjstvom, pomočjo, nabavo itd. Denar bom porabil za bolj pomembne reči v gospodinjstvu. Upam, da vas nisem zaradi tega razočaral. Lahko pa se dogo- vorimo, da bom kdaj pa kdaj dal kakega tisočaka v dobrodelne namene, če boste imeli kakšne potrebe ob kakšni akciji ali kaj podobnega. Za to leto pa želim, da me iz- brišete iz evidence naročnikov v računalni- ku za nedoločen čas. Bom pa kdaj pa kdaj kupil kak izvod, če me bo kaj posebej za- nimalo ali če boste kaj posebnega objavili. Hvala za sodelovanje in upam, da boste to pismo prebrali, čeprav ni dobra popotnica za začetek leta. Pa vendarle. Takšna pač je moja odločitev. Lep pozdrav in Bog z vami!
Tudi k temu zanimivemu pismu lahko pripi- šem le mnenje, saj Martin tega ne bo več bral - ali pa,saj je vendar nekaj posebnega če je v časopisu objavljeno tvoje pismo ... Vsi skupaj lahko ugibamo, kaj bi namreč bilo lahko tako posebnega, da bi ga še pri- tegnilo. Naj vendar rečem, kako se je ne- kajkrat že primerilo, da je kdo iz jeze ali pa zgolj v navdušenju nad novo pridobitvijo Prijatelja odpovedal,čez leta pa je spoznal da kljub novim prijateljem ali celo partnerki ni dobro zavreči starih prijateljev. V raču- nalniku je dovolj prostora in bomo Martino- vo ime samo prestavili med nekdanje naro- čnike. Pa tudi če je Prijatelj bil prijatelj le nekaj let, je vendarle opravil svoje delo, mar ne? Toliko zares, za šalo pa še: Če bi urednik dobil kakšno partnerko, najbrž ne- kaj časa tudi ne bi bral časopisov ... Ne bi bilo slabo, ampak urednik je duhovnik in je obljubil, da se ne bo poročil, kaj šele živel na koruzi ...

Delajmo dobro z Dobrim!

Nekateri ustvarjajo svoje bogastvo in svoj "imidž" z nakupovanjem oziroma s kopiče- njem najrazličnejših materialnih dobrin, in to predvsem iz želje "imeti v svoji lasti" ali "biti nekaj več kot drugi". Drugi ustvarjamo drugačno bogastvo: velikodušnost, odpr- tost za izzive življenja, pestrost odnosov, trdnost prijateljstev, pravo veselje,iskreno zaupanje in globok mir v srcih, vse to pa iz hrepenenja po življenju, iz hrepenenja "biti dober kakor Bog!" Vsi skupaj gradimo en svet,nad vsemi počiva isti Mir,vse nas vo- di ista roka. Bog se nas dotika po čudovito ustvarjenem svetu, predvsem pa po dobrih ljudeh,po ganjenosti in sreči,ki jo občutimo ko se nam ali našim bližnjim zgodi čudež Ljubezni.Če doživimo kaj lepega,skrivnost- nega in nenavadnega, ko ne vemo ne kod ne kam, ko smo ujeti v bolečino ali žalost, v muko ali tesnobo, takrat naenkrat začu- timo svojo majhnost, šibkost in neboglje- nost. Bog je večji od vsega stvarstva.
Vsakoletni prihod dobrosrčnega in večno "mladega" Miklavža z vsem "nebeškim" in "peklenskim" spremstvom je svojevrsten objem Božje ljubezni,ki je v nas vseh. Tudi decembra 2004 smo se v želji "biti skupaj z Gospodom" zbrali pri Marijinih sestrah v Štepanji vasi. Skupaj z bolniškim župnikom g.Mirom Šlibarjem, smo najprej obhajali sv. evharistijo. Adventni venec je simbol Bož- jega in človeškega objema,prijateljstva ter edinosti med nami. Ko smo tesno povezani z Bogom in med seboj,ko "dihamo" isti Bla- goslov, se v nas in ob nas rojeva Jezus.
Po sv.daritvi nas je razveselil dobrotni Mi- klavž in nas spodbujal k zaupanju v Božjo bližino. Še pred njegovim prihodom nam je nadebudna mladež iz Šenčurja pripravila prijetno in zabavno igrico. Mladi spremlje- valci "sodelavci" pa so nas razgibali z ne- kaj skupaj zapetimi "bansi".
Prva plast adventnega objema se je utrni- la in prva svečka je dogorela v želji,da na- redimo čim lepši objem za Jezusa,ki prihaja med nas za nas.
Poslovili smo se z mislijo: Upanje ne ugas- ne nikoli! Svetel plamen zdaj gori v moji in tvoji duši. Ponesiva ga naprej,draga sestra dragi brat!
Bog povrni vsem,ki ste z dobrim, nežnim in radostnim srcem pobožali naše duše! Bogu hvala!

P.S: Dobila sem najčudovitejše Miklavževo darilo. Prvič v življenju sva se iz oči v oči srečali z mojo devet let mlajšo polsestro Lidijo.Najino prvo srečanje, pogovor,objem in spoznavanje je trajalo osem ur.S tem,ko sva vzpostavili stik in sestrski odnos, sva druga v drugi našli izgubljeni zaklad,košček sreče ter samo sebe. Zdaj verjamem v ču- deže. Amen! Slavim Boga!

Alenka Oblakovič

Lučka upanja

Vabilo na miklavževanje me je zelo razve- selilo in komaj sem čakal na praznični dan ter vse, ki naj bi se tam zbrali. Na prvo adventno nedeljo smo z družino prispeli v župnijo Svetega Duha v Celju.Tudi v naših srcih se je prižgala nova lučka upanja in pričakovanja. Lepo se je srečati s prijatelji ki preživljajo podobne stiske.Vsakdo mi po dari del sebe. Poklepetamo in si obljubimo molitveno podporo ter se seveda veselimo ponovnega srečanja.
Hvala vsem, ki se zelo trudijo, da nam pri- pravijo nepozabno srečanje. Najprej je bila možnost sv.spovedi, nato pa smo se zbrali v cerkvi in zbrano peli ter sodelovali pri sveti maši. Ta je zame vedno največji dar - srečanje z Jezusom v presveti evharistiji Še posebej se tega zavedajmo in se poglo bimo v češčenje Najsvetejšega v tem letu - letu sv. evharistije. Tu črpamo moč za življenje. Na bližajoče se praznike Gospo- dovega rojstva nas je lepo pripravil g.Hren Hvala za vsako lepo besedo,ki nas je opo- gumila, hvala mu za izjemno lepo darovano sv. mašo! Tudi zaradi ministrantov iz sku- pine Vera in luč - "lučkarjev" - je bila sv. maša posebno doživetje.
Nato smo nadaljevali še družabno srečanje ob prigrizku in v veselem klepetu pričakali sv. Miklavža. Tudi igrica, ki so jo pripravili otroci,je bila poučna za vse nas.Kot otroci se moramo vsi odločati za dobro in se tru- diti. V spremstvu angelov je prišel težko pričakovani gost. Tudi parkeljni niso manj- kali. Sv.Miklavž je vsakega od nas posebej pozdravil in ogovoril po imenu, nam podaril besedo spodbude in seveda tudi nihče ni ostal brez darila. Vmes je še z mobilnikom telefoniral v nebesa in nam povedal zelo lepo zgodbo za pogum ter novo upanje. Naj upanje v naših srcih nikoli ne ugasne! Vsakdo od nas lahko z upanjem ponovno prižge vero, mir, ljubezen ...
Ne bomo obupali,vedno bomo upali v boljše in lepše! Bodimo veseli kristjani! Gospod se je rodil,trpel in umrl za nas in ostaja vedno z nami na vseh poteh življenja.
Hvala vam, prijatelji, za smeh in solze, za pričevanje in molitve!
Upanje ne ugasne in veselim se ponovnega srečanja na romanjih,v molitvi in naslednje leto, ko nas zopet obišče Miklavž! Naj bo za vse to leto polno milosti in blagoslova ter novega upanja!

Avgust Ketiš

Redna zbirka Mohorjeve družbe za leto 2004

Prav v času,ko je v tisku zadnja letna šte- vilka Prijatelja, Mohorjeva družba iz Celja predstavi svojo redno letno zbirko, zato jo predstavljamo šele sedaj.Za bralke in bral- ce Prijatelja bo v njej gotovo najbolj kori- stna knjiga profesoric zdravstvene nege Alojzije Fink, Pjerine Mohar in Anice Sečnik 'Domača nega'. Avtorice so svoje bogate delovne izkušnje, pridobljene v letih dela s starimi in bolnimi varovanci, strnile v prak- tične nasvete, ki negovalcu olajšajo, tis- temu, ki pomoč potrebuje, pa omogočajo kvalitetno življenje v domačem okolju. Na- sveti, kako domačo kuhinjo, sobo in sani- tarije prilagoditi spremenjenim potrebam posameznika, lahko odstranijo marsikatero zadrego in strah.Vidno mesto v knjigi imajo tudi opozorila, na kaj je treba biti pozoren pri negovanju,kaj in kako je potrebno opa- zovati in kako opazovanja beležiti ter o njih sporočati strokovnim delavcem, s ka- terimi so povezani v skupni skrbi za varo- vanca oziroma bolnika.

'Vladar Samo' je naslov pripovedi iz časov burnih preseljevanj ljudstev preko ozemlja, ki je danes slovensko. Gre za nadaljevanje povesti istega avtorja (Sveta zemlja).

Umetnost klekljanja spoznamo skozi pri- kupno zgodbo Tončke Stanonik 'Lučka na klekljarskih počitnicah'. Dopolnjujejo jo mali čipkarski leksikon,dokumentarne foto- grafije in ilustracije Jelke Reichman.

'Humoreske in satire' pa vsebujejo odlomke iz del po vojni ustreljenega proti- komunista Narteja Velikonje.

O lepoti krščanskega življenja je naslov knjige duhovnih razmišljanj ob nedeljskih berilih za leto A. »V svojih duhovnih mislih, napisanih v sočnem jeziku, se ... dotika vprašanj, ki so v nas, naših skrbi in težav. Rešuje jih s psihološkim in hkrati evangelj- skim čutom za konkretnega človeka. Zanj je pomemben odgovor, ki ga daje naša ve- ra na podlagi Svetega pisma.« Tako je av- torju,Smiljanu Trobišu iz Novega mesta, za pisal stiški opat. Dolgoletni bralci Prijatelja se boste avtorja spomnili po njegovih pes- mih, ki so pred leti večkrat olepšale strani Prijatelja.

»Če je avtorica tako živahna, je gotovo tudi knjiga njenih pesmic,« sem si mislil ob predstavitvi knjige 'Živa hiša' celjske pe- snice Bine Štampe Žmavc. Kdor jo bo vzel v roke, se bo o tem prepričal - zaradi pe- smic in tudi ilustracij. »Živa hiša se igra z besedami, je smeh in upor, a tudi odprto oko in srce - uči naju videti, prisluhniti, občutiti ...,« je zapisano v spremni besedi. Utemeljeno! Če hočete vzljubiti poezijo, jo vzemite v roke. Pesniki in pesnice znajo z malo besedami duhovito povedati veliko.

VSTANI IN HODI!

oddaja za bolnike,invalide in njihove prijatelje

15. FEBRUAR     15. MAREC

Heroj je tisti, ki vstane iz svojih težav in naredi celo korak proti sočloveku, ki je še v večjih težavah.

Sprejem pri nadškofu

V četrtek, 20. januarja 2005, je nadškof Uran sprejel skupino bolnikov in invalidov ter njihovih prijateljev,ki so mu prišli voščit ob njegovi življenjski obletnici. Voščilo - pesem-je pripravila Janja Blatnik iz Krškega v imenu vseh navzočih pa prebrala Darinka Slanovec. Med drugim je bilo rečeno: Mi pa bomo dodali:
Bog vam daj še mnogo let zdravja ter obilo Božjega blagoslova, da delili boste med nami dobroto, vero, upanje, ljubezen ter notranji mir, ki ga vsi potrebujemo.

Nagradna križanka:

Se spodobi evangeljske dogodke 'tlačiti' v križanke? Ne vem, kako gledate na to in kakšen odnos imate nasploh do križank. Glede na to, koliko ljudi preko TV spremlja razna tekmovanja v znanju, pa naj bi bile križanke v reviji marsikomu dobrodošle,če- prav ga morda jezi,če je v njih kaj takega, česar ne zna. Kakorkoli, letos si bomo tudi prek križank v Prijatelju lahko približali ne- katere evangeljske dogodke, povezane z evharistijo.
Rešitev prve boste našli na barvnih poljih, ki jih berete od zgoraj navzdol, sledijo pa si takole: rumena-rdeča-modra (3 besede) Za pomoč naj vam bo tale evangeljski odlomek: Mt 5, 8-13. Rešitev prepišite na dopisnico ali karton v tej velikosti in jo do 1. marca 2005 pošljite na naš naslov: PRIJATELJ, Tabor 12, 1000 Ljubljana,s pri- pisom: Križanka.

Nagrade 1/2005:
1. glasbena kaseta: Majski cvet (Kamniški koledniki)
2. knjiga: Klici večne ljubezni (pričevanja slovenskih redovnic)
3. vezen prt
4. dežnik
5. ruta iz barvane svile
6. lesene kuhalnice
7. komplet (izdelek Toneta Planinška): obesek za ključe, ogledalce in odpirač.

Rešitev nagradne križanke št. 6/2004:
TVOJA VERA TE JE REŠILA

Nagrajenci 6/2004:
1. redna zbirka Mohorjeve družbe: Ivan Strmole, Goriška 4, 3000 Celje
2. CD 'Mati ljubezni - slovenska svetost': Ivanka Urbas, Martinjak 21, 1380 Cerknica
3. kalkulator:Julka Goser,Na kresu 22,4228 Železniki
4. namizni prt: Marija Kuzma, Šalinci 31, 9242 Križevci pri Ljutomeru
5. knjiga 'Mavrični angel': Ivanka Zmrzlikar Hrastje 46, 4000 Kranj
6. šal in rokavice: Marija Sežon,Notranjska c. 1, 1380 Cerknica
7. komplet - obesek za ključe, ogledalce in odpirač: Anica Horvat,Pečarovci 113,9202 Mačkovci.

Čestitke nagrajencem in Bog povrni darovalcem nagrad!

Križanka

Svetnike v lanskem pokalu ste lahko prepo znali po njihovem značilnem orodju, s ka- terimi jih upodabljajo. Takih je sicer še kar nekaj. V letu evharistije pa bodo na vrsti tisti, ki imajo kakšen evharistični simbol: monštranco, kelih, hostijo, tabernakelj ... Mož,ki trka na vrata tabernaklja, je potrkal tudi na mnoga srca. Med drugim je ganil srce enega naših svetniških kandidatov. Povejte:

1. Ime svetnika:
a) sv. Janez Eudes
b) sv. Klemen Marija Dvoržak
c) sv. Vincencij Fererski

2. Zakaj trka na tabernakelj?
a) Zaradi preganjanj in stisk prosi Jezusa za pomoč
b) Zelo je skrbel za lepoto in varnost cerkva. Preverja, če so vratca tabernaklja dovolj trdna
c) Poučuje verouk in ponazarja Jezusove besede: »Stojim pred vrati in trkam.«

3. Ime njegovega duhovnega učenca?
a) Irenej Friderik Baraga
b) Janez Frančišek Gnidovec
c) Lojze Grozde

1. mesto z vsemi možnimi točkami (36) si delijo:Frančiška Pavovec,Ljubica Zakovšek in Tina Rot iz Ljubljane,Boris Rejc iz Domžal Katja Miklič iz Radomelj, Danijela Stenšak iz Gornjega Grada, Marija Globočnik iz Šenčurja, Zvezdana Zadnik iz Škofje Loke, Milena Manfreda iz Mosta na Soči ter Tilka Tomažin iz Sevnice.

Vsi so zbrali po 36 točk (vse možne).

Iskrene čestitke za znanje in vztrajnost!

Sledijo: Marija Pečjak (Hinje,32 točk), Ma- rija Modrijan (Vrhnika,31 točk),Zalka Strah (Mirna, 27 točk), Ivanka Zmrzlikar (Kranj, 26 točk), Marija Hribar (Kranj,24 točk); za 18.točk: 16.-17.mesto; za 6.točk: 18.-22. mesto; za 2 točki: 23. mesto; za 1 točko: 24.-25. mesto.
Še nekaj tekmovalcev je poizkusilo le en- krat, a niso uspeli osvojiti točk. Skupaj je v 8. Pokalu Prijatelja sodelovalo 32 tekmo- valcev in tekmovalk. Vsem sodelujočim se lepo zahvaljujemo in vabimo k novemu te- kmovanju, prav tako tudi druge bralke in bralce.
Morda bo zanimiv tudi podatek,koliko bral- cev in bralk je v teh osmih letih že sode- lovalo v našem Pokalu: 195. Nekateri med njimi so že pokojni, med njimi duhovnik Stanko Kapš,ki je še pri devetdesetih letih pošiljal rešitve. Večkrat je tako kot letos prišlo do delitve prvega mesta. Tistih, ki so že segli po zmagi (vsaj delitvi 1.mesta), je doslej 15, med njimi Frančiška Pavovec (Ljubljana) in Milena Manfreda (Most na Soči) po trikrat, S.Almira Černe (Ljubljana) Zvezdana Zadnik (Škofja Loka), Tomaž Bric (Dornberk) in Tilka Tomažin (Sevnica) po dvakrat.
Posebne čestitke za znanje in vztrajnost pa najbolj zasluži Zvezdana Zadnik iz Ško- fje Loke, ki je edina sodelovala čisto vsa leta in zbrala tudi največ točk doslej.

Odgovore pošljite do 1. marca na naslov: PRIJATELJ, za PP,Tabor 12,1000 Ljubljana.

• Prvi    (slovenski politiki v ljubljanski stolnici)

• Tudi mi smo tu!       (invalidi na prireditvi)

• Poslednji bodo prvi... (invalidi na prired.)

prvi letošnji pozdrav: Tone Planinšek

Spoznanje

Minka Korenčan