Krepko smo stopili v novo leto, leto družine. Spodbude za spoštovanje, hvaležnost in krepitev družinskega živ- ljenja naj bodo navzoče tudi v naši re- viji.Vsi se ozirajmo tudi na tiste družine ki sprejemajo stisko, preizkušnjo in raz- lične vrste bolezni ali invalidnosti. Trp- ljenje se pojavlja v različnih oblikah in bodimo potrpežljivi v sprejemanju tiste- ga, kar je nam namenjeno.
Znova nam je papež napisal poslanico z razmišljanjem o skrivnosti trpljenja. Obenem pa razmišlja o skrivnosti Marije Božje Matere ter o Evharistiji, velikem skrivnostnem daru našega Gospoda. Sprejmimo vse spoštljivo in z zavestjo, da 'sveti oče' z nami stopa s svojim 'križem'.
Postni čas nas kliče h poglobitvi in spre obrnjenju. Nekateri doživljate na sebi postno premagovanje celo leto, saj znova in znova sprejemate veliko težo svojega 'križa'.Vsi skupaj pa smo pova- bljeni, da odkrijemo dar svete spovedi, duhovnega pogovora ali posebnega po- stnega premagovanja. Poiščimo spod- budo v kakšni postno - velikonočni de- lavnici ali obiščimo koga od osamljenih in preizkušanih. Morda poskusimo bolje zaživeti iz daru svete maše, preprosto spremljati našega Gospoda po njegovem križevem potu ali pa globlje doživeti sveto tridnevje,ki naj se prevesi v Gos- podovo zmago.
K pripravi na velikonočne praznike nas bo nagovoril radijski misijon. Med obve- stili je daljša predstavitev s priporočilom molitve za njegov uspeh.
V tem letu smo povabljeni k molitvi za ves slovenski narod in vso Evropo. Po- sebej za državnike, spravo,mir in dobro vseh narodov, družin in posameznikov. Naj nas spodbude škofov in znamenja časov nagovorijo, da dosežemo Božje usmiljenje in dobro, ki ju potrebujemo.
Ob 40 letnici naše revije pa vam ponu- jamo novo podobo Prijatelja. Upamo,da vam bo všečen in ga boste sprejemali vsaj tako prijazno,kot ste dosedanjega. Mir in vse dobro!

Toni Burja CM

naslovnica: družina Trdina iz Škofje Loke, foto: Tone Planinšek
napis ob sliki: ovitek zadaj: otrok moli, foto: Tone Planinšek

Prispevke za št. 2 pošljite do 1.3.2008

Februar

Molimo, da bi duševni bolniki ne bili izri- njeni iz družbe, temveč deležni spošto- vanja in ljubeče pomoči,da bi lahko do- stojno živeli ne glede na svojo bolezen in socialni položaj. Molimo, da bi ustanove posvečenega življenja, tako cvetoče v misijonskih deželah, znova odkrile misijonsko raz- sežnost in zveste svoji temeljni izbiri evangeljskih svetov velikodušno priče- vale in oznanjale Kristusa na vseh koncih sveta. Molimo, da bi pri skrbi za ostarele in bolne znali biti obzirni in razumevajoči, a ne vsiljivi.

Marec

Molimo, da bi doumeli, kako pomembna sta odpuščanje in sprava med posame- zniki in med narodi, in da bi Cerkev s svojim pričevanjem širila Kristusovo ljubezen, vir nove človečnosti. Molimo, da bi kristjani, ki jih v tolikih delih sveta in na razne načine prega- njajo zaradi evangelija, podprti z močjo Svetega Duha še naprej pogumno in odkrito izpričevali Božjo besedo. Molimo, da bi tisti, ki vodijo državo in Cerkev, iskali in našli pot do sprave v našem narodu.

Življenje s krili: prek smrti v življenje
ne mimo, ne brez

»Skupaj s Kristusom sem kri- žan; ne živim več jaz,ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe!« (Gal 2, 19-20)
»Meni pa Bog ne daj, da bi se hvalil, razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa, po katerem je bil svet križan zame, jaz pa svetu.« (Gal 6,14)
»Kakor namreč Kristusovo trpljenje za nas presega meje,tako po Kristusu pre- kipeva tudi naša tolažba« (2 Kor1,3-7)
»Zato se je spodobilo, da je tistega, ki je začetnik njihovega odrešenja, izpo- polnil s trpljenjem. Ker je sam pretrpel preizkušnjo,lahko pomaga preizkušanim«. (Heb 2, 10.18)
»Čeprav je bil Sin, se je iz tega, kar je pretrpel, naučil poslušnosti, dosegel popolnost in postal vsem,ki so mu pos- lušni, počelo večnega odrešenja, ko ga je Bog razglasil za vélikega duhovnika po Melkízedekovem redu« (Heb 5,7-10)
»Uprimo oči v Jezusa,voditelja in dopol- nitelja vere. On je zaradi veselja, ki ga je čakalo, pretrpel križ, preziral sramoto in sédel na desnico Božjega prestola. Pomislite vendar nanj,ki je od grešnikov pretrpel tolikšno nasprotovanje,da se v svojih dušah ne boste utrudili in omaga li. Ko vas vzgaja zdržite, saj Bog ravna z vami kakor s sinovi. Kje je namreč sin ki ga oče ne bi strogo vzgajal? Nobeno vzgajanje pa v tistem trenutku ni prije- tno,ampak bridko.« (Heb 12, 2-3.7.11)
Ni se mogoče izogniti resnici, da je križ tista brv, ki vodi v nebesa; da smrt od- pre vrata v resnično življenje. Tudi mi moramo prek smrti, če hočemo priti v življenje ljubezni in veselja. Križ stoji v središču in v srcu krščanskega življenja Kristusov križ, po katerem nas On os- vobaja lažnega jaza, ki je suženj nelju- bezni, in nam ponuja možnost, da smo deležni njegovega življenja. Njegov križ je zanj in tudi za vse tiste, ki hočejo hoditi za njim. Njegov križ nas ne reši greha,če ne uspe sprovocirati tudi smr- ti in križanja našega egoizma. Gospod nam ponuja zdravljenje in ozdravljenje od zla, ki je greh. Toda ozdravljenje je odvisno od naše razpoložljivosti, s ka- tero se mu pustimo voditi v isti izkušnji smrti nam samim (lažnemu jazu-egoistu) Njegova smrt na križu ni bila nadomes- tek za našo telesno smrt in niti za našo smrt svojemu egoizmu. S svojo smrtjo na križu nam je razodel sredstva, s ka- terimi On lahko ozdravi zlo greha iz ce- lotnega telesa človeštva.
Kristus je vzel greh nase, ni ga mašče- val,ampak nosil. Pokazal je,da je edina pot, da iz skušnjav izideš zmagovalec, dovoliti Svetemu Duhu, da nas navdi- huje k odzivanju s popolno ljubeznijo na katero koli stvar ali dogodek. Njegova velika skrivnost je v tem, da je prema- gal zlo z dobrim. Z vstajenjem nam je pokazal, da je sposoben uničiti smrt in dati svoje življenje vsem, ki so ga prip- ravljeni sprejeti in se mu pustiti voditi.
Ozdravljenje našega greha je odvisno od pripravljenosti, da gremo po poti, po kateri je šel Kristus. On nas lahko reši le tako, da nam da moč, da se v vsaki okoliščini odzovemo enako, kakor se je odzval on. Zdravilo obstaja in je na ra- zpolago vsem. Zdravljenje je drastično in mora biti sprejeto in izvajano do dna: »S Kristusom sem križan.« V vsakdanjih okoliščinah smo postavljeni v smrt. Ne moremo izbirati načina, kako bomo kri- žani. Lahko le sprejemamo priložnosti, ki nam jih življenje vsak dan ponuja za smrt našemu egoizmu; prek ljudi, s ka- terimi delamo in živimo. Stvari, ki nam niso všeč in bi radi pobegnili od njih, frustracije, razočaranja, krivice drugih, katerih učinki padejo na nas: gre za postopno umiranje.
Potrebno je veliko agonij in smrti, da duh ljubezni v nas resnično oživi in nas v polnosti prežame. Le ko umiramo sami sebi, lahko okušamo raj. Najprej je umi- ranje vsekakor zelo boleče in mi se bo- rimo in upiramo. Toda slej ko prej,glede na našo prepustitev, pride do krize, v kateri se prične resnično vstajenje. Gre za čuden paradoks: vstajamo, pa kljub temu vsak dan znova umiramo. Kajti umiranje ni drugega kot proces za pre- oblikovanje našega življenja. Človek umira v vsaki misli, ki je nasprotna lju- bezni in dovoli Svetemu Duhu Ljubezni, da zamenja naše misli s svojimi. Vsako- dnevno umiranje je torej edina korenina Božjega življenja. Prek vrat smrti umre- mo v ječi samih sebe in se osvobodimo za svobodo nebeškega bivališča (Ps 124,7).Nikdar nismo brez križa,a vendar hkrati doživljamo veselje življenja s krili raja, ker se vsakodnevno in z veseljem slačimo egoizma in se usposabljamo za vstajenje v moči Kristusa in za ljubezen do drugih – tako, kot ljubimo sebe. Raj ne more biti drugega kakor to:skupnost vseh ljudi, ki so postali popolni v ljube- zni. Križ je resnično drevo, ki vsajeno v zemlji, doseže nebesa in vrata, ki omo- gočajo vstop v nebesa.
Nekdo lahko ugovarja: »Že leta in leta prosim za svojo smrt, za križanje svo- jega egoista, pa se nikdar ne uresniči.«
Razloga sta lahko dva: Nismo vedno pripravljeni sprejeti križa, ki nam ga je Gospod pripravil in ga nismo izbrali sami Ne bi se bilo tako težko dati križati, če bi lahko križ izbrali sami in bi imeli okrog sebe gledalce in občudovalce.Križ pa je v resnici zelo samotna zadeva. In lahko se zgodi,da se leta in leta izogibam prav tistemu križu, ki ga je Gospod izbral za moj vstop v nebesa. Za nekatere je to lahko dejstvo, da njihove naravne želje ne zadovoljijo sprejetje dejstva, da po- ročenost ni zanje in se morajo naučiti ljubiti, ne da bi bili ljubljeni.Za druge bo to sprejemanje sivine bivanja, ki se iz leta v leto vleče v odnosu do nekoga,ki ga je težko ljubiti in ti vzame ves čas in moči, da ti za drugo ne ostane niče- sar več. Antipatični, prepirljivi in prepo- tentni sodelavci so lahko odlični žeblji, da nas pribijejo na križ, ki ga je Gospod izbral za nas. Edini način,prek katerega se lahko smrt svojemu egoizmu vsadi v naš vsakdan, je ta, da se naučimo po- zitivno odzivati na vse te različne oko- liščine.
Je pa še drug vzrok,da egoist ne umre: vsakodnevna smrt lastnemu egoistu je ponavadi dolg in boleč proces in ta križ lahko traja mnogo let.V tem primeru pri de do vstajenja s popolnim sprejetjem vseh teh nasprotnih okoliščin. V vseh teh primerih pa so tudi trenutki še po- sebej intenzivnega trpljenja in bolečine, ki zahtevajo popolno izročitev. V tistem trenutku se prične resnično vstajenje s Kristusom. Okoliščine tako postanejo krila za vzpon v nebeško bivališče. A zavedati se moramo: dokler ne pridemo do resničnega sprejemanja okoliščin, pred katerimi smo hoteli na vsak način pobegniti ali pa se jim izogniti, o življe- nju s krili ni mogoče govoriti zato, ker umiranje še ni doseglo vrhunca. Mnogi kristjani so do tega prišli šele takrat, ko so uspeli reči: »Pripravljen sem sprejeti Tega in To, takšna kot sta, nič več ju ne bom poskušal spreminjati in zbežati pred njunimi nenehnimi zahtevami. Od sedaj naprej izbiram prenašanje in lju- bezen." Šele takrat, ko se naučimo na vse trpljenje in bolečino odzvati pozi- tivno in ustvarjalno, se prične krščan- sko življenje. Povabim vas, da najprej prosite Boga, naj vam da svojega Svetega Duha, da vas nauči moliti. V popolnem zaupanju prosite za Svetega Duha, kajti to je Božja volja za vas (Lk 11,1-13). Sveti Duh je dan v odgovor na iskreno molitev ne pa na pametno premišljeno medita- cijo. Prosite skupaj z Marijo. Posvetite trenutke molitve Mariji,Jezusovi Materi.
Nato počasi in večkrat preberite zgoraj citirane svetopisemske odlomke.
Med branjem si lahko podčrtate besede ki se vas najbolj dotaknejo; tiste,ki vas zmotijo; tiste, ki vam prebudijo željo, da bi bolj globoko verovali.
Prosite Božjega Duha naj vam pokaže glavne preizkušnje, križe in trpljenje vašega življenja. Sedaj jih glejte pred Jezusom na križu, ki vas brezpogojno in vsak hip ljubi. Vprašajte ga, kaj vas po teh preizkušnjah želi naučiti? Prosite za pozitivno odzivanje nanje. Zahvaljujte se mu za dozorevanje in rast, ki vam ju njegova ljubezen omogoča in zagotavlja
Na koncu se pogovorite z Jezusom ali z Marijo ali s kakim svetnikom o tem, kar vam narekuje srce. Zmolite Oče naš ali Zdrava Marija ali pa Duša Kristusova.
Če si pišete molitveni dnevnik, vanj za- pišite glavne besede ali spoznanja ter doživetja te molitve. Zahvalite se za vse.

p. Viljem Lovše DJ

Pomembno je, da si odpuščamo

V dneh med božičem in no- vim letom smo pozvonili na zvonec pri družini Trdina iz Škofje Loke (Sorška cesta 36a). Ker so bile počitnice, smo doma našli poleg očeta Janija in mame Barbare še njuna dva otroka Lariso, staro 12 let in Mateja, ki je dopolnil 5 let. Pogledali smo si jaslice se pogovarjali, pili topel čaj in počasi pripravili vse potrebno, da smo začeli postavljati vprašanja za ta intervju. Najmlajši Matej je poskrbel za pestro dogajanje, Larisa je ves čas tiho sprem ljala pogovor, Jani in Barbara pa sta z veseljem spregovorila o njunem življe- nju,ki je za marsikoga drugačno od obi- čajnega.Jani je na invalidskem vozičku, a Barbari to ni bil razlog, da se ne bi z Janijem poročila, saj sta drug v drugem našla pravega. Njuna otroka sta res njuna, čeprav niso biološko povezani, sta namreč posvojena. Vredno je, da jima prisluhnemo!

Povejta najprej nekaj o sebi – od kod prihajata, kakšno je bilo vajino otroštvo?

Jani: Sem Jani Trdina.Rojen sem bil 26. maja 1970, torej sem zdaj star 37 let. Prihajam iz tradicionalne krščanske dru- žine in skupaj s starši in še eno sestro smo živeli v starem delu Škofje Loke. Sem paraplegik, se pravi, da sem trajno vezan na invalidski voziček. Poškodoval sem se v prometni nesreči, in sicer leta 1988, torej pred 19. leti. Takrat sem bil v 4.letniku srednje šole, tako da sem jo dokončal leto pozneje, že na vozičku.
Barbara: Jaz sem odraščala v Kranju, v družini s staršema in enim mlajšim bratom. Tam sem končala osnovno šolo in gimnazijo. Kmalu sva se poročila. Kasneje sem zaključila študij zgodovine in sociologije. Sedaj sem zaposlena na osnovni šoli.

Ko sta Jani in Barbara komaj spre- govorila, se je že oglasil Matej. Tudi on je želel povedati 'zgodbico', od kod je. Mami Barbara pa mu je pri tem pomagala.

Barbara: Matej se je rodil v Prekmurju. Potem je pri nas doma zazvonil telefon. Larisi, očiju in mamici so povedali, da se je rodil čudovit fantek, ki želi priti v našo družino. Mi smo se pa napokali v avto in šli hitro gledat tega našega fan ta. To je Matejeva najljubša pravljica, ki se je nikoli ne naveliča.
Matej: Ki se tukaj konča.
Barbara: Nič se ne konča, ampak se šele prav začne.To je Matejeva resnič- na zgodba, zgodba njegove posvojitve. Na ta način mu počasi, njegovi zrelosti primerno, pripovedujemo kako smo prišli skupaj.
Matej: Še naprej pripoveduj.
Barbara: V porodnišnici so nam poka- zali tega fantka. Vprašali so nas, kako mu bo ime. Larisa je predlagala, naj bo Matej. Nama z Janijem je bilo ime všeč. In ko smo mi zagledali tega fantka, je bil takoj naš.
Matej: Oči je zajokal od sreče.
Barbara: Potem smo te nahranili, oble- kli in dali v posebno torbo za dojenčke ter nesli v avto. Bil pa si tako zadovo- ljen, da si celo pot do doma spal.
Matej: Ko smo prišli domov, sem jaz odprl oči in zagledal novo hišo. A tukaj bom jaz živel?
Barbara: In tako smo prišli vsi skupaj. Larisa je prinesla plakat, ki ga je nare- dila skupaj z nečakinjo in nečakom, na katerem je pisalo:Dobrodošel naš Matej!

In ko je Matej povedal svojo zgodbo smo se lahko vrnili k pripovedi Bar- bare in Janija. Nam povesta, kje in kako sta se spoznala?

Barbara: Spoznala sva se v Pineti. Jani je bil na rehabilitaciji, jaz sem bila spremljevalka. Prvo leto sva le vedela eden za drugega, drugo leto pa sva začela prijateljevati.
Jani: Jaz sem Barbaro opazil takoj. Ko sem jo videl prvič, je ravno stopila iz avtobusa. Takoj mi je bila všeč. Če so pa take spremljevalke, potem bo tukaj prav fletno, sem si rekel. To je bilo eno leto po poškodbi.Bil sem še mlad in ni- sem kaj dosti mislil na družino. Ko smo bili pa drugo leto spet skupaj v Pineti, sva se večkrat videla. Po novem letu sem jo povabil na izlet. Ko sva začela skupaj hoditi,sem jo večkrat čakal pred blokom. Poznal sem več njenih sosedov kot ona. Takrat še ni bilo mobitelov. Barbara je živela v tretjem nadstropju. Zmenila sva se za eno uro. Če te 15 minut ne bo, počakam pol ure, čez eno uro pa grem.

Po dveh letih skupnega prijateljstva sta se odločila, da se bosta poročila Ali je bila to zate, Barbara, težka odločitev?

Barbara: Za poročiti ne. Težka odloči- tev je bila,ali bi sploh začela hoditi. Ko- lebala sem med tem,kar so govorili moji najbližji in kar sem čutila sama. Ko sva bila skupaj, nama je bilo lepo, privlačil me je kot osebnost. Preprosto nisem videla razloga, zakaj bi bil samo voziček ovira,da ne bi bila skupaj.Ko sva začela prijateljevati, niti še ne hoditi skupaj, sem vedela, da je to človek, s katerim bi prav lahko bila vedno skupaj. Tako lepo sva se razumela. Vedno se nama je kaj dogajalo. Temu sva sledila. To je bila tista rdeča nit. Voziček tukaj ni igral velike vloge. Rada sva bila skupaj.
Jani: Dejstvo pa je, da je življenje z menoj Barbari prineslo veliko več, pred- vsem fizičnih del.

Preden še kaj več povesta o tem, kako živita,bi te prosili, Jani,da nam poveš še kaj o tistem času po pro- metni nesreči. Kako si vse to doživ- ljal, sprejemal.

Jani: V začetku je bila kriza.V trenutku se obrne svet na glavo. Če imaš prej kot zdrav, mlad fant kaj upanja, si po- stavljaš visoke cilje, veš, da so potem neuresničljivi. Cilje moraš zamenjati. To je proces, skozi katerega je zelo težko iti. Če nimaš pomoči in podpore družine ter tudi strokovnih delavcev, traja to zelo dolgo, marsikdo pa sploh ne more skozi. Težko je zaživeti v svetu, ki ni oblikovan za 'vozičkarje'. Včasih sem bil jezen, ker nisem mogel narediti, kar mi je bilo prej tako preprosto, recimo čez pet stopnic zleteti in nekaj vzeti, zdaj moram pa koga prositi za pomoč.V tis- tem času po poškodbi pa mi je zelo po- magal tudi šport. Veliko mi je pomenilo, da sem bil kot član slovenske košarkar- ske reprezentance dokaj uspešen.Poleg tega sem vso odvečno energijo mladega človeka lahko kanaliziral na zdrav način

Kako pa si ti prestal to obdobje krize?

Jani: Imel sem res srečo, da sem živel v družini,ki mi je stala zmeraj ob strani, ter čudovite prijatelje.Spomnim se, ka- ko je bilo, ko sem prišel domov in mi je bilo nerodno iti z vozičkom v mesto. Prijatelji so prišli, me zagrabili in odpe- ljali. Sploh ni bilo vprašanje ali mi je ne- rodno ali ne, ali bi šel ali ne. Počasi so se pregrade prebijale.A ko je prišel čas, da se po rehabilitaciji vrnem domov, sem se tega bal. Bil sem tri mesece v Kliničnem centru in pol leta v Soči. V Zavodu za rehabilitacijo je vse nekako poznano, vsi so na istem ali še celo na slabšem. Najboljša rehabilitacija je tista ko vidiš, kaj drugi ne zmore, ti pa še zmeraj lahko.

Kmalu potem so se vajine poti prvič križale in kasneje sta se odločila za skupno življenje. Kdaj je bilo to?

Barbara: Nama se je zelo mudilo poro- čiti. Nisva več videla razloga, zakaj ne bi bila skupaj.Če misliš resno, je poroka še dodaten blagoslov. Saj lahko dom in druge stvari dokončaš tudi potem, ko si že poročen.
Jani: Poročila sva se 4. decembra 1993 v Škofji Loki. Najbolj hladen dan je bil, minus 20 stopinj, a sijalo je sonce.
Barbara: V teh letih sva preživela že marsikaj lepega, pa tudi hudega: od brezposelnosti, občutka nedokončanja študija za nekaj časa, do 'samskega' življenja, ko imaš vse in si želiš otrok, pa jih ni,do uživanja samskega življenja Tega je potem začinil prihod otrok in odločitev zanje. Vse mogoče je že bilo.

Sprejeti to, da nista mogla imeti otrok, je verjetno težko?

Barbara: Ja, to zahteva svoj čas.
Upala sva, da bova imela svoje otroke. Najteže mi je bilo razumeti, zakaj imam možnost, in hrepenenje po materinstvu če mi ni dano.Tega odgovora preprosto nisem znala slišati. Šla sva tudi skozi zdravljenja,ki pa niso pripeljala do reši- tve. Potem sva se odločila, da bova otroka posvojila. Kako biti nadomestni starš, si nisva znala predstavljati, kaj šele, da bi vedela, ali sva sploh za to sposobna.Mislila sem,da ne moreš imeti drugega otroka rad, razen tistega, ki ga rodiš. Ampak to je daleč od resnice. Vse te stvari, odgovori in soočenja so prišli skozi pripravo v 'Deteljici'. To je triletni program. Tam sva se morala z vsemi vprašanji soočiti,si priti na jasno, se zjokati, razčistiti, najti odgovore.

Nista nam še povedala,kako je v va jin dom prišla Larisa? Ona je 'vajin' prvi otrok.

Barbara: Po pripravi sva oddala proš- njo za rejništvo ali posvojitev. Čez pol leta so sporočili, da iščejo dom za eno punčko.Toliko sva zvedela od njih. Lari- sa je bila prvo leto pri nama v rejništvu
Jani: Bilo je rečeno, da ne vedo točno, koliko časa bo Larisa pri naju, morda le nekaj tednov, morda dlje. Zelo na hitro je bilo treba reševati ta položaj.
Barbara: Imela sva vse pripravljeno. Dogradila sva stanovanje. Praktično je res Bog vodil najino življenje. Avgusta smo uredili otroško sobo, oktobra pa zvedeli za Lariso.Ona je bila takrat sta- ra malo manj kot šest let.

Larisa, kako pa si ti sprejela svoja 'nova' starša?

Larisa: Čudna sta bila.Eden na vozičku drugi kot da bi bil še en fant zraven. Smeh.
Barbara: To obdobje je bilo zelo težko za vse. Midva sva bila devet let sama. Kar naenkrat deliti svoje življenje z 've- likim' otrokom, ki si mu praktično tujec, je zelo težko. Potrebno je bilo ogromno besed, joka,vsega. Nismo imeli skupne- ga spomina.Larisa naju ni mogla gledati kot rešitelja, ker naju ni sama izbrala. Usoda nas je vrgla skupaj. Vsak mesec je bilo potem malo lažje. Z Lariso smo se pogovarjati v odraslem jeziku. Njeno otroštvo je bilo precej drugačno od obi čajnega. Morala ga je sprejeti in iti na- prej.Potrebovala je približno pol leta,da so ji zažarele oči, da sta v njej zrasla živahnost in veselje. Ves čas rejništva smo imeli tudi stike z Larisinimi biološ- kimi starši in njeno staro mamo, ki smo jo kasneje povabili na Larisin krst in sv. obhajilo. Danes je Larisa pri nama že šest let.

Kako hitro je pa potem prišlo do posvojitve?

Barbara: Počasi. Čez eno leto je prišel Matej.Po kakšnih osmih mesecih je La- risa začela prositi,da bi imela rada brat ca ali pa sestrico. Ji je bilo že dolgčas. Skozi druženja v Društvu posvojiteljskih družin je spoznala druge posvojiteljske družine. To so lahko čisto v redu dru- žine, da ni to kakšna 'stigma' (označe- nost).Videla je tudi,da je lahko več ot- rok v družini, zato ni treba, da je sama. Skozi to je potem tudi prišla želja, da bi imela bratca, sestrico. Potem je začela kar zelo navijati.Počasi je tudi pri nama dozorela želja, da bi mogoče zmogla sprejeti še enega otroka. Prej naju je Larisa porabila samo zase. A odločitev je dozorela do te mere, da se je to tudi zgodilo. Čez eno leto je prišel Matej. Mateja smo po enem letu skupaj z La- riso tudi posvojili.To je bil res velik dan. Pripravili smo svečano posvojitev.

Ko sedimo skupaj in se pogovarja- mo je čutiti prijetno toplino vašega doma. Kaj je tisto, kar družino res dela družino? Kaj je najpomembnej še za to, da se imate lepo?

Jani: Pomembno je,da skupaj preživimo čim več časa, da doživljamo skupne proste, vesele trenutke.To meni največ pomeni. Drugače pa pride marsikaj. Tudi do kakšnega kreganja mora priti, pomembno je, da znaš to reševati. Če se malo skregaš, v tem ne smeš videti kakšne grozne stvari. Moraš se pobo- tati in iti naprej.
Barbara: Meni je v družini pomembno to,da se imamo radi.Da si znamo odpu- ščati in izreči stvari,ki so dobre in tiste, ki so slabe. Veliko mi vsekakor pomeni skupno preživljanje časa. Vse jemljem kot Božje darilo: da smo prišli skupaj, da drug drugemu veliko dajemo. Zdi se mi, da vsak raste osebnostno s tem, ko smo skupaj.

Kot že nekajkrat prej je pogovor spet prekinil Matej, ki je hotel tudi kaj povedati. Matej in Larisa,povej- ta še vidva, kdaj vama je doma naj- lepše?

Matej: Meni je lepo to,da imam sestri- co. Lepo je,kadar Larisa pri meni v sobi prespi. Pa takrat se imamo lepo,ko ple- šemo. Pa ko gremo ven. Veseli smo, da je zima. Veseli smo, da imamo rožice.
Larisa: Takrat je lepo, ko smo vsi sku- paj na sprehodu, vključno s Čarom, mojim psom. V družini nam je lepo tudi, kadar vsi skupaj gledamo televizijo.Naj- raje gledamo risanke in filme. Lepo mi je, kadar skupaj kaj delamo.

Marsikaj smo že izvedeli o vaju, nam lahko zaupata še to, kaj delata v času, ki ga ne posvečata družini?

Jani: Jaz sem direktor Doma paraplegi- kov v Pacugu,katerega lastnik je Zveza paraplegikov. Dom še dokončujejo in v njem naj bi izvajali socialno in obnovit- veno rehabilitacijo. Poleg tega še štu- diram na Fakulteti za turizem.
Barbara: Jaz sem profesorica zgodovi- ne in sociologije ter bibliotekarka. Učim v osnovni šoli v Škofji Loki.V sedmem in osmem razredu državljansko vzgojo in etiko, potem pa delam še v knjižnici.

V življenju imata že veliko izkušenj. Gotovo je tudi življenje v družini enega zdravega in drugega invalida bogata izkušnja.Nam lahko povesta kaj o tem?

Barbara: Kar se mi zdi pomembno, je to, da ne vidiš v človeku invalida. Jaz nisem nikoli tako gledala. Niso se mi smi lili in zato sem kdaj prišla tudi s kom v spor.Človeka sem gledala kot osebnost, vsakega s svojimi težavami. Eden težko sedi, drugi s težavo hodi.Vsak ima svo- jo pot, ki je drugačna od poti drugega. V vsakem človeku najprej vidim osebo. Ne vem, kaj je k temu pripomoglo.
Mogoče tudi to, da sem se že kot otrok srečala z invalidi. Nisem videla najprej vozička, ampak osebo. Še preden sva z Janijem začela hoditi, sem velikokrat o- pazila, da drugi pričakujejo, da bi se mi morali invalidi smiliti. Včasih tudi invalidi pričakujejo, da bi se nam morali smiliti.
Jani: Mnogokrat doživim, da se ljudje sploh ne pogovarjajo z mano,čeprav so ob meni in o meni tudi govorijo. Zgodilo se nama je na Ugljanu, kjer smo bili na dopustu,da je pritekla k nama neka re- dovnica in se začela pogovarjati z Bar- baro o meni. Zanimivo je, da se veliko ljudi, če vidijo invalida, ne pogovarjajo z njim direktno, ampak preko njegovega spremljevalca. To je narobe, včasih pa prav smešno, seveda, če lahko tako vidiš. In ta sestra se je pogovarjala z Barbaro. Rekla ji je,da ima ona živi oltar - mene in naj ga časti. Jaz sem potem želel, da Barbara to zaživi v praksi, pa se ni dala. Smeh.

Že zdavnaj je zapisal pater Šef: "In- valide delajo zdravi ljudje." Če ti nekaj manjka, še nisi invalid. Prave invalide, revčke delajo zdravi ljudje

Jani: Tudi invalidi se morajo znati pos- taviti zase.Marsikdo je že sam sebe pre pričal,da je res invalid. To me pogosto jezi. Ko pridemo skupaj, nekateri inva- lidi sedejo za mizo in čakajo, da jih po- strežejo. Vedno jim pravim: »Saj imate zdrave roke,pojdite noter in pospravite. Nekaj pa lahko delate.« Veliko zmoremo če hočemo. Zdravi pa morajo to spre- jeti. Če je odnos zdravega do invalida pravi, potem se tudi ti čutiš nekaj vre- dnega.
Barbara: Sama se spomnim tudi neka- terih srečanj in druženj z invalidi. Motilo me je, če je bil odnos do invalidov dru- gačen kot do zdravih. Pa tudi druženje sodelavcev posebej mi ni bilo všeč. Ta- ko med invalidi kot med sodelavci sem imela prijatelje in sem želela še zvečer biti z njimi. Ne moremo dati invalidov spat in potem imeti še svoj program zdravi. To ni človeški odnos. Zdrav od- nos do invalida je,da se ti nikoli ne smili Je pa res tudi to,da tudi nekateri inva- lidi niso zreli za tak odnos, saj sami se- be ne sprejemajo tako,kot bi bilo treba.

Ko je tako postajal pogovor vedno res- nejši in bolj oseben,smo morali končati, saj so strani Prijatelja žal omejene. Jani je za zaključek še povedal,da je za vsa kega invalida pomembno,da se ceni kot človek, pa tudi da si zna poiskati pravo pomoč, kadar jo potrebuje. Barbara je dodala, da vse težke stvari minejo, a ni dovolj le čakati. Vsak dan se je treba na novo postaviti in živeti naprej.
Živahno razpoloženje v družini Trdina pa se je nadaljevalo: Larisa je prinesla prečno flavto in iz nje zvabila čudovite melodije, Matej je pokazal vse svoje plesne sposobnosti… Hvala vsem za od krit in dragocen pogovor, za zgled pra- vega odnosa do invalidov,za opomin,da ne zdravim in ne invalidom ni potrebno, da bi se sami sebi ali drug drugemu smilili...

Na obisku smo bili:
Marjetka Smrekar, Polona Malovrh (zapis) in Tone Planinšek

Njena pot domov

Navsezgodaj zjutraj zazvoni te- lefon.Dvignem slušalko in poslu- šam:"Včeraj je nenadoma umrla, potem,ko nam je še skuhala ko- silo. Vsi smo pretreseni." Tudi mene sporo- čilo pretrese. Imela je komaj 42 let. Zadnji dve leti je bila res več mesecev v bolnišnici Prestala je 8 operacij,enkrat je bila že klini čno mrtva in v očeh zdravnikov odpisana, a je preživela.Takrat je slišala glas duhov- nika, ki je molil nad njo. Zaupala mi je: »V najhujšem času sem živela za prihodnost, za čas,ko bom lahko drugim pripovedovala, kaj se mi je dogajalo. Če bi živela za seda- njost, ne bi preživela, kajti najstrašnejša bolečina je nemoč, da ne veš, ali se bodo muke sploh kdaj končale. Od tistega tre- nutka dalje se je moje življenje spremenilo. Vsaka sekunda moje agonije mi je postavi- la novo življenjsko nalogo. Če so se prej skoraj vsi moji pogovori z Bogom končali z vprašanjem: 'Moj Bog,kako si se drznil ust- variti takšen svet?'je sedaj moje poglavitno vprašanje: 'Ali imam moč, da naredim kar- koli,da bližnjemu obrišem vsaj eno solzo?'«
Čeprav je bila zaradi bolezni gibalno ovira- na, je trpljenje utrdilo njeno dušo za višji let. Takoj, ko si je po številnih operacijah malo opomogla,me je po mobilniku poklica- la iz intenzivne sobe v ambulanto in rekla: »Ne dam se,še sem živa, veliko mi pomeni, da vas spet slišim.« Vsakokrat mi je njen telefonski klic polepšal dan. Zanimalo jo je, če vem za kakšno dobro knjigo. Tudi ona je to knjigo prebrala in odšli sva na najbolj zanimivo potovanje-v svet literature. Naj- bolj ji je bila všeč knjiga logoterapevta ⁽¹⁾ Viktorja Frankla 'Kljub vsemu rečem življenju da'.⁽²⁾ Zelo rada se je pogovarjala o smislu življenja in trpljenja. Rekla je: "Viktorju Franklu verjamem, saj koliko lahko razume tisti,ki nikoli ni trpel?" Ko se je vrnila iz bol nišnice, sem ji obljubila, da jo bom obiskala a mi je zmanjkalo časa.
Ponovno prisluhnem glasu na oni strani telefonske žice: »Oprostite,ker vas motim. Ne vemo, ali naj bo pogreb klasičen ali z žaro? Vem, da si je ona želela žaro, soro- dniki pa bi radi drugače.« »Svetujem, naj upoštevajo njeno željo.Vem,da ji je v življe nju zelo veliko pomenilo, če je lahko sama odločala in izbirala.« Po končanem telefon- skem klicu odidem do nočne omarice, kjer poiščem njeno zadnje pismo in berem: »Križev pot ima štirinajst postaj. Šel boš mimo vseh štirinajstih, grešnik.Vsako solzo boš izjokal sam, vsako potno kapljo si boš iztisnil sam.Na tej poti bodo ljudje,ki ti bo- do lajšali bolečino in obvezovali rane, toda odhajanje bo samo tvoje.Do edine jame,ki je ne izkoplješ sam. Smrt je vrnitev iz iz- gnanstva v domovino.In tudi če odšepamo iz tega sveta ali odidemo iz njega po kole- nih, kakorkoli že, ne bojte se, to je zadnja postaja in smer proti domu. Smrt je lepa, verjemite mi, zato naj bo na poti domov sočutje vaša edina prtljaga, drugega ne potrebujete. Ne vemo, na kateri postaji stojimo. Koliko jih je še? Ko imamo spozna- nje, da sta ljubezen in dobro eno, in da je naša prva naloga,da bivanje drug drugemu olajšamo, je naše romanje že skoraj kon- čano.«
Sedaj, ko si tako nenadoma umrla, se me tvoje besede še globlje dotikajo.Mar ni ču- dno to naše življenje? Ko kdo umre, tedaj njegove misli in modrosti na novo zažarijo. So kakor pečat na moje srce, kakor boga- ta dediščina, ki je rja ne razje. Naučila si me, da je največje ozdravljenje duha tak- rat, ko se od sebe obrneš k bližnjemu, ko najdeš smisel življenja. Naučila si me, da smisel življenja odkriješ takrat, ko dojameš smisel trpljenja. Hvala ti za pot, ki sva jo skupaj prehodili, bi ti rekla, 'prešepali'.
Moram te še enkrat obiskati, kot sem ti obljubila. Ne samo zaradi tebe, tudi zaradi sebe, da pospravim prtljago, ki se ji reče krivda.

Janja Ahčin

(1) zdravnika, ki zdravi z odkrivanjem smisla življenja.
(2) knjiga 'Kljub vsemu rečem življenju da' je na voljo v verskih knjigarnah.Izdala jo je Mohorjeva družba Celje (1983 in 1992)

Na Štefanovo v Jaršah

Pobožično srečanje in druženje nas je še bolj povezalo.Prišli so tudi člani Krščanske- ga Bratstva iz zavoda PRIZMA v Ponikvah pri Dobrepolju, ki sta jih s posebno naklo- njenostjo povabili organizatorki Katja Miklič in Marija Vraničar.
Med nami je bil nekaj časa tudi g. Tone Košenina, predsednik Krajevne skupnosti Jarše-Rodica,ki nam je osebno voščil blago slovljen božič in novo leto ter nam zaželel še veliko takih druženj.
Srečanje smo začeli s sv. mašo, ki jo je s posebnim mirom daroval lazarist g. Janez Cerar.
Ko Cerkev praznuje rojstvo našega Odre- šenika in ko so naša srca polna blaženega miru, nas obhajanje godu sv. Štefana, prvega Jezusovega mučenca, postavi na trda tla. Opominja nas, da je potrebno za Jezusa darovati oz. žrtvovati celo svoje življenje. Naščuvano ljudstvo, starešine in pismouki so ga kamenjali. »Niso se mogli ustavljati modrosti in Duhu, v katerem je govoril.« (Apd 6,10). Pahnili so ga iz me- sta in ga kamnali. On pa je v molitvi izročil svojega duha Jezusu in z močnim glasom zaklical: 'Gospod,ne prištevaj jim tega gre- ha!' in umrl (zaspal). (prim. Apd 7,58-60).
Sv. Štefan nas uči, naj molimo za svoje sovražnike, saj je le predana molitev pri Bogu vedno uslišana, nas osvobaja. Ljudi, za katere molimo, pa spreobrača. Zato moramo vedno moliti in se ne naveličati. To je edina rešitev za vesoljni svet.
Slovenci na ta dan praznujemo državni praznik, Dan samostojnosti in enotnosti, in smo hvaležni, saj smo končno leta 1990 s plebiscitom položili temelje naši samostojni in v svet odprti državi. Veselimo se!
Po maši smo si prebirali voščilnice in si tako darovali drug drugemu svoje misli o božiču in novem letu. Vmes pa smo ob spremljavi Zlatkove harmonike prepevali narodne in cerkvene pesmi. Dobre žene in sodelavke KBBI iz te župnije so nas pogostile s praz- ničnim pecivom, čajem, kavo in sokom. Na koncu pa se nam je pridružil še domači župnik g.Janez Kvaternik.Skupaj smo zmo- lili molitev za blagoslov v družini, saj je le družina tista, ki nas s svojo domačnostjo pripravlja na odgovor življenju od ranega otroštva do pozne starosti.
Če bomo znali ohraniti slovensko družino, bomo ohranili tudi materin jezik in domovi- no, na katero smo lahko upravičeno pono- sni. Mir in dobro!

Teja Lampič (Vevče pri Lj.)

Silvestrsko srečanje že tretjič

Na predlog Andreje in Polone smo že tretje leto zaporedoma zadnji večer v letu preži- veli skupaj v župnišču Ljubljana - Podutik. Tudi midva sva se pridružila Bratstvu na tem srečanju.S seboj sva na silvestrovanje pripeljala tudi vse tri najine otroke: Petra (4 leta), Miha (6 let) in Urško (8 let). Za- nje je bilo to prvo silvestrovanje.
Zbirati smo se začeli ob 19. uri v župnišču. Tam smo se srečali še z nekaterimi župljani Za dobrodošlico smo nazdravili zadnjemu večeru v letu.
Ko smo se vsi zbrali in so župljani odšli do- mov,smo se preselili v eno izmed veroučnih učilnic,kjer je bilo že vse pripravljeno. Sto- li v krogu, na sredi pa listi koledarja 2007, za katerega smo se prišli Bogu zahvalit. Čisto na sredini pa sveta družina. Sledila je molitev. Kot družina smo molili veseli del rožnega venca. Pet prostovoljcev je mo- lilo naprej, vsak po eno desetko. No, ni jih bilo pet, ker smo zadnjo skrivnost vodili kar vsi iz družine Mrak. Beseda »Amen« je bila v Mihovi domeni. Molitev je kar prehit- ro minila. Gostiteljici sta nas povabili v so- sednjo učilnico, kjer nas je že čakala topla večerja. Med molitvijo smo že izvedeli za nekatera naša imena. Med njimi je bila tudi Marta. Andreja je zanimalo, katera je pa Marija. Zato smo se takoj po večerji pred- stavili.Izvedeli smo,da imamo v naši družbi tudi Marijo.
Za sprostitev je Tone še pripravil nekaj slik iz prejšnjih srečanj KBBI in kot bi mignil se je ura bližala koncu leta. 20 minut pred polnočjo je bil vrhunec večera s sveto ma- šo, ki jo je daroval tamkajšnji župnik in naš prijatelj Marko Čižman.Priporočil nas je ne- beški Materi Mariji za vseh naslednjih 365 dni in zaželel naj vsakega posebej užijemo v polnosti.
Po sveti maši smo šli v 'jedilnico' in se ma- lo poveselili ob hrani in pijači. Bila sva pre- senečena, ker sva mislila, da bodo otroci zaspali še pred polnočjo, pa niso. Malo so bili že utrujeni, ravno toliko,da niso vedeli, kam bi se dali. Hvaležna sva Poloni,ki jih je animirala za ples. Kmalu so tudi nas zasr- bele pete in rajanje se je začelo. Imeli smo dva pobudnika.Marko je igral na kitaro,Bo- štjan pa ga je spremljal s petjem.Na koncu smo se še obdarili med seboj in zapeli An- gelček varuh moj. Nato smo se poslovili. Bilo je zelo lepo. Na koncu bi se rada zah- valila trojčkom: Poloni, Andreji in Marku,da smo najdaljšo noč lahko preživeli skupaj.

Ana in Andrej Mrak

Prijatelji so kakor zvezde

Dragi bratje in sestre,lansko jesen, natan- čneje v septembru in oktobru, je veliko oblakov zastiralo moj pogled proti zvezdam in jasnosti, ki je bila še kako iskana. Zdrav stvene težave so me priklenile na posteljo in mi v bolnišnici pobirale še kako potrebne moči. Puščale so me v negotovosti, kaj me čaka.
Po dveh operacijah se je porodilo upanje, da se stanje izboljšuje. Res se je, tako da sem se po šestih tednih vrnila domov, kjer sem počasi okrevala ter nabirala moči za vsakodnevna opravila.
In ko se danes oziram nazaj, bi se vam ra- da zahvalila, dragi bratje in sestre, za vse lepe misli, molitve in žrtve,ki ste mi jih na- menili. Čeprav je moja pot invalidnosti že dolga,še nikdar nisem tako prepričljivo ču- tila kakor sedaj, da sem vse težko in hudo premagala z vašo pomočjo.Bili ste z menoj v dolgih nočnih urah,v trenutkih negotovo- sti in odločanja, držali ste me za roko med belimi zavesami, mi ponujali kozarec vode, ko nisem imela moči premakniti svojih rok. Bili ste z menoj in mi pomagali zdržati.
Kakor je v zvezdni noči laže najti pot,tako je s prijatelji laže hoditi skozi življenje. Za to izkušnjo vam iskrena hvala. Obenem pa vas prosim, da vztrajamo na poti Bratstva in tako pomagamo drug drugemu prek ovir.
Hvaležna

Ljubica Zakovšek, voditeljica gibanja

1.600 opek x 20 € = 32.000 € zbranega denarja

S hvaležnostjo in najboljšimi željami… z Zaplane

Načrtovana zidarska dela smo po približno letu in pol pripeljali do konca.Zbiranje 'opek' nas je v Bratstvu medsebojno še bolj po- vezalo. Hvala vam za vsak dar, molitev, spodbudno besedo! Po veliki noči pa vas vabim, da se skupaj poveselimo odprtja in blagoslovitve našega doma.
Dragi dobrotniki bolnikov in invalidov. Ni še tako dolgo od tistih lepih prazničnih dni, ko smo drug drugemu voščili srečno novo leto! Ali bo ta novi čas samo zaradi spremembe letnice prinesel kaj novega? Verjetno ne.
V slovenščini se beseda 'srečno' lepo skla- da z besedo srečanje. Možnosti,da bo no- vo leto srečno, je veliko. Zadostuje, da se potrudimo naša vsakdanja bežna srečanja spreminjati v prava srečanja, v trenutke, ko se nam uspe ustaviti ob drugem, si po- dariti del sebe, narediti malo notranje pra- znine in molka,da bi mogli sprejeti dar dru- gega. Naj v novem letu v nas oživi zavest, da tudi mi pripadamo veliki družini človeš- tva,da imamo v rokah dragoceno priložnost da to družino obdarimo. Zato sodelujmo, skupaj z drugimi,ki se povsod po svetu tru dijo za dobro, lepo in resnično.
Prav to medsebojno povezovanje in sode- lovanje v dobrem je bil prvi namen zbiranja opeke za naš Dom na Zaplani.Saj smo prav zaradi takšnega sodelovanja med seboj bolj povezani. Seveda pa smo hvaležni in srečni, da smo na ta način našo obnovo pripeljali do konca. Hvala za vsak vaš dar, za vsako dobro besedo,za vse vaše molit- ve in dobre želje.Mnogih naših prizadevanj ne bi mogli uresničiti brez vaših darov.
Hvala vam in obenem prošnja: bodite še naprej naši zvesti dobrotniki. Tokrat se v imenu Krščanskega bratstva še prav pose- bno želim zahvaliti vsem in vsakemu izmed vas, ki ste se odzvali in po svojih močeh prispevali za 'opeko', vaš dragoceni dar.

Spoštovani dobrotniki in prijatelji bolnih! Dobro vem in se zavedam, da nam mnogi svoj dar niste podarili od svojega obilja, presežka, temveč od tega, kar bi sami nujno potrebovali. Pretresljivo je bilo slišati veliko pripravljenost pomagati bolnikom: »Veste,nimam veliko,saj prejemam le soci- alno podporo. Pa vendar bi rada pomagala. Pošljite mi položnico, nekaj bom že dala… Pa molila bom za vse vas!« Svetopisemska prilika o vdovi, ki je dala vse, takrat ni bila končana, ampak jo doživljamo tudi in po- gosto v današnjem času
Res, dela se zaključujejo in že razmišljamo kako opremiti notranjost prostorov.V vsem tem času smo spoznali, kako pomemben je vsak vaš dar. Naj se zdi vaš prispevek še tako nepomemben in skromen,je nujno po- treben. Kajti brez njega ima tudi Bog zve- zane roke. Le če z njim sodelujemo, lahko dela velike reči. Torej naj ponovim: z vašo pomočjo smo dela pripeljali skoraj do konca Slika fasade, ki je pred vami, je obarvana v celoti. Po veliki noči se bomo vsi skupaj veselili odprtja našega Doma.
Ko danes pišem še zadnji prispevek o gra- dnji na Zaplani, vam želim, da bi v mnogih vsakodnevnih prizadevanjih, kljub morebit- nim porazom in nerazumevanjem,še naprej vztrajali v dobrem. Le tako bo novo leto polno dobre volje in potrpežljivosti,ki bosta drobne skrbi odgnala, velike pa omilila. Hvala, dragi dobrotniki!

Rafko Jurjevčič

Miklavž '07

Na vožnjah med Mariborom in Ljubljano sem že mnogokrat ob robu Celja opazil novo cerkev ob avtocesti. Pogled na kazalce na uri v stolpu je mnogokrat vplival na hitrost in nadaljnji potek vožnje.
Nekaj dni pred začetkom adventa in priho- dom Miklavža, me je presenetilo povabilo sestre Edith in drugih sester na miklavže- vanje k Svetemu Duhu v Celju.
Pri Svetem Jožefu sem že bil, a kje v Celju ima svoje svetišče Sveti Duh? A sta mi moja celjska prijatelja Breda in Filip po tele fonu hitro razložila, da je to tisto župnijsko središče ob avtocesti, kjer jaz med vožnjo vedno gledam na uro in imajo tako prijazen dostop za invalide.
Miklavževanje se je začelo s sveto mašo, kjer smo bili nagovorjeni, da odvržemo vse kar nas v življenju ovira in pripravimo pot Jezusu iz Betlehema. Srečanje drug z dru- gim in Miklavžem v farni dvorani je bilo sproščeno Prvič v življenju sem se rokoval z Miklavžem brez bojazni, da me parkelj ne odvleče. Še posebej čustveno močno pa so prihod Miklavža z njegovim spremstvom pozornost in obdarovanje doživljali vsi pri- sotni iz gibanja 'Vera in Luč'.
Z miklavževanja sva se z ženo vrnila domov s poglobljeno zavestjo: kako pomembno je spoštovanje različnosti in sodelovanje.
K izboljšanju družbe, širjenju ljubezni in k razvoju človeških vrlin lahko prispevamo vsi. Za razvijanje notranjega bogastva, temeljnih elementov sproščenosti in za ra- zvijanje človeških vrednot se je potrebno vsakodnevno truditi. In to so vrednote, ki se nahajajo v naravi slehernega človeka. Verujoči smo tukaj v prednosti, saj nam je dana na razpolago metoda za razvijanje notranjega bogastva.

Jože Raduha

Razvedrilo v času zimskega spanja

Dnevi minevajo kot za stavo in za nami os- tajajo dogodki,ki se nam vtisnejo v spomin V času 'zimskega spanja' pa zopet oživijo in s tem skrajšajo turoben vsakdan.
Eden takih je spomin na srečanje z Miklav- žem pri Strmoletovih v Ivančni Gorici, ki ga domači,skupaj z Marijinimi sestrami, pripra- vijo vsako leto.
Bil je pester program, ki se je začel s sve- to mašo in nagovorom. Nadaljevali smo z okusnim kosilom in nato za poslastico še poučna igra. Tudi sv. Miklavž se nam ni iz- neveril, saj je za vsakega imel kak koristen napotek in darilo.
Dobre volje nam ni zmanjkalo in lahko rečem da smo bili drug drugemu najlepše darilo kot uvod v 'veseli december', v advent in pričakovanje rojstva našega Odrešenika...
Bog daj, da bi bili tudi v novem letu vsak dan drug drugemu DAR.

Jožica Ameršek

Obiskal nas je sveti Miklavž

Čas beži tako hitro, da je leto spet prišlo okrog in z njim mesec december. To je čas pričakovanja, dobrih želja,lepih misli in po- globljene molitve. Pa tudi obiski prijateljev, znancev, sorodnikov se vrstijo drug za drugim.
Tisto soboto smo invalidi in bolniki obiskali Marijine sestre v Štepanji vasi v Ljubljani, da smo se skupaj veselili drug drugega in na toplem ob čaju in pecivu kramljali ter pričakovali dobrega moža –sv. Miklavža, ki nas obišče vsako leto. Da smo ga laže do- čakali,so nam prijatelji iz župnije Prečna na Dolenjskem uprizorili igrico. Kmalu za tem so prostor napolnili angeli in parklji. Vsake- ga izmed nas je sv.Miklavž obdaril s polnim paketom dobrot in praktičnih daril. Dobre volje in humorja mu ni zmanjkalo.
Preživeli smo zares čudovito popoldne in se vedrih obrazov vrnili na svoje domove.

Saša Rolih

POSLANICA SV. OČETA BENEDIKTA XVI.

Dne 11. februarja, na dan spomina Lurške blažene Device Marije, praznujemo Sveto- vni dan bolnikov, kar je ugodna prilika za razmišljanje o smislu trpljenja in o krščan- ski obveznosti, da prevzamemo njegovo breme, v kakršnem koli položaju se nam pokaže. Letos se ta pomembna priložnost povezuje z dvema za življenje Cerkve važ- nima dogodkoma, kar nam daje razumeti tudi izbrana tema "Evharistija,Lurd in past- oralna oskrba bolnikov": stopetdeseta ob- letnica prikazovanj Brezmadežne v Lurdu in obhajanje Evharističnega kongresa v Quebec-u v Kanadi. Tako se nam ponuja posebna ugodnost za premislek o tesni povezanosti med evharistično skrivnostjo, vlogo Marije v odrešenjskem načrtu in res- ničnostjo človeške bolečine in trpljenja.
Stopetdesetletnica lurških prikazovanj nas vabi,da obrnemo pogled k sveti Devici, ka- tere Brezmadežno Spočetje udejanja vzvi- šen in zastonjski Božji dar neki ženi, zato da bi mogla popolnoma soglašati z Božjimi načrti, kljub preizkušnjam in trpljenju,s ka- terimi naj bi se soočila. Zato je Marija vzor popolne prepustitve Božji volji: sprejela je v srce večno Besedo in jo spočela v svo- jem deviškem naročju, zaupala je Bogu in z dušo,ki jo je presunil meč bolečine (prim. Lk 3,35), se ni obotavljala deliti trpljenje s Sinom, ko je na Kalvariji, ob vznožju križa, obnavljala svoj pri oznanjenju izrečeni "da" Zato premišljevanje o Marijinem Brezma- dežnem spočetju pomeni dovoliti, da nas pritegne v svoj »da«,ki jo je tako čudovito pridružil poslanstvu Kristusa, odrešenika človeštva;pomeni pustiti,da nas Ona prime za roko in vodi, zato da tudi mi izrečemo svoj »fiat« Božji volji z vsem svojim biva- njem, prepletenim z veseljem in žalostjo, z upi in razočaranji, z zavestjo, da preizkuš- nje, bolečina in trpljenje dajejo našemu zemeljskemu romanju bogat smisel.
Ne moremo premišljevati o Mariji, ne da bi nas privlačil Kristus, in ni se mogoče ozreti v Kristusa, ne da bi takoj zaznali Marijino prisotnost. Obstoja neločljiva zveza med Materjo in Sinom,spočetem v njenem tele- su po delovanju Svetega Duha,in to pove- zanost skrivnostno opažamo v zakramentu Evharistije, kakor so jo že od prvih stoletij dalje osvetljevali cerkveni očetje in teolo- gi. »Meso, rojeno iz Marije, izhajajoče od Svetega Duha,je kruh,ki prihaja iz nebes,« zatrjuje sv. Hilarij iz Poitiersa. In v Bergo- menskem sacramentariju iz IX. stoletja beremo: »Njeno naročje je dalo vzcveteti sadu, kruhu, ki nas je napolnil z angelskim darom Marija je vrnila odrešenju,kar je Eva uničila s svojo krivdo.« In sv.Peter Damiani opozarja: »To telo, ki ga je rodila prebla- žena Devica, ki ga je z materinsko skrbjo hranila v svojem naročju, to telo, pravim, in brez dvoma ne kakšno drugo, zdaj pre- jemamo od svetega oltarja in pijemo nje- govo kri kot zakrament odrešenja. To misli katoliška vera,to zvesto uči sveta Cerkev« Povezanost svete Device s Sinom, žrtvo- vanim Jagnjetom, ki odjemlje grehe sveta, se razširja tudi na Cerkev, mistično Kristu- sovo telo. Marija - beleži Božji služabnik Janez Pavel II. - je 'evharistična žena' z vsem svojim življenjem, zato je Cerkev, ki gleda nanjo kot na svoj vzor, »poklicana, da jo posnema tudi v odnosu do te naj- svetejše skrivnosti« (Okrožnica Cerkev iz evharistije, 53). S tega gledišča je še bolj razumljivo, zakaj se v Lurdu s češčenjem blažene Device Marije združuje močan in trajen klic k Evharistiji z vsakdanjimi evha- rističnimi slavji, z adoracijo Najsvetejšega in blagoslavljanjem bolnikov kar je eden od najmočnejših trenutkov postanka romarjev pri Massabielski votlini.
V Lurdu navzočnost številnih bolnih romar- jev in prostovoljcev, ki jih spremljajo, po- maga razmišljati o materinski in nežni vne- mi, ki jo Devica kaže do človeške bolečine in trpljenja. Marijo, pridruženo Kristusovi žrtvi, Njo, ki je Mater žalostna,ki ob vzno- žju križa trpi s svojim Božjim Sinom, čuti posebej blizu krščanska skupnost zbrana okrog svojih trpečih članov, ki nosijo zna- menja Gospodovega trpljenja. Marija trpi s preizkušanimi, z njimi upa in je njihova tolažba, ko jih podpira s svojo materinsko pomočjo. Mar ni res, da duhovna izkušnja tolikih bolnikov priganja k vedno večjemu razumevanju, da »hoče Božji Odrešenik prodreti v dušo vsakega trpina preko srca svoje presvete Matere,prvine in vrha vseh odrešenih?« (Janez Pavel II., Apostolsko pismo O odrešenjskem trpljenju, 26).
Če nas Lurd vodi k premišljevanju o mate- rinski ljubezni Brezmadežne Device do nje- nih trpečih otrok, bo bližnji Mednarodni evharistični kongres priložnost, da častimo Kristusa, pričujočega v Oltarnem zakrame- ntu, da se mu zaupamo kot Upanju, ki ne razočara, ga sprejmemo kot zdravilo ne- smrtnosti, ki ozdravlja telo in duha. Jezus Kristus je odrešil svet s svojim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem in je hotel ostati z nami kot 'kruh življenja', na našem zemelj- skem romanju. "Evharistija, Božji dar za življenje sveta," to je tema Evharističnega kongresa, ki podčrtava, kako je Evharistija dar,v katerem daje Oče svetu svojega la- stnega Sina,ki se je utelesil in je bil križan. On nas zbira okrog evharistične mize in zbuja v svojih učencih ljubečo pozornost do trpečih, v katerih krščansko občestvo razpoznava obraz svojega Gospoda. Kot sem poudaril v posinodalni apostolski po- budi Evharistija zakrament ljubezni: »Kadar naša občestva obhajajo Evharistijo,se mo- rajo vedno bolj zavedati, da je Kristusova žrtev za vse in zato Evharistija priganja vsakogar, ki vanj veruje, naj postane 'pre- lomljeni kruh za druge' (št. 88). Tako do- bimo pogum, da se zavežemo v prvi osebi služenju bratom, posebej tistim,ki so v te- žavah, saj je poklic vsakega kristjana prav ta, da je skupaj z Jezusom razlomljeni kruh za življenje sveta.
Zato se zdi jasno,da mora pastorala zdra- vja črpati prav iz Evharistije duhovno moč, ki ji je potrebna, da človeku učinkovito pomaga in mu pripomore k razumevanju odrešenjske vrednosti lastnega trpljenja. Nekako tako kot je napisal Božji služabnik Janez Pavel II. v svojem že navedenem apostolskem pismu O odrešenjskem trplje- nju, vidi Cerkev v trpečih bratih in sestrah verjetno številne osebe z nadnaravno Kri- stusovo močjo (prim. št. 27). Skrivnostno združen s Kristusom,postane človek,ki trpi z ljubeznijo in voljno predanostjo Božji vo- lji,živa daritev za rešitev sveta.Moj ljublje- ni predhodnik je še zatrjeval, da »čim bolj ogroža človeka greh, čim težje so struk- ture greha, ki jih nosi v sebi današnji svet, tem večja je zgovornost, ki jo ima v sebi človeško trpljenje.In toliko bolj čuti Cerkev potrebo, zatekati se k vrednosti človeške- ga trpljenja za rešitev sveta«. (prav tam). Če se torej v Quebecu premišljuje o skriv- nosti Evharistije, Božjem daru za življenje sveta, se na Svetovni dan bolnikov zaradi idealne duhovne vzporednosti ne obhaja samo dejanske udeleženosti človeškega trpljenja pri Božjem odrešenjskem delu, ampak je v nekem pomenu mogoče uživati dragocene sadove, obljubljene njim, ki ve- rujejo. Tako bolečina, sprejeta z vero, po- stane vrata,da vstopimo v skrivnost Jezu- sovega odrešilnega trpljenja in da dospemo z Njim v mir in srečo njegovega vstajenja.
Medtem,ko usmerjam svoj prisrčni pozdrav k vsem bolnikom in vsem,ki na različne na- čine skrbe zanje, vabim škofijska in župnij- ska občestva, da obhajajo bližnji Svetovni dan bolnikov tako, da v polnosti uveljavijo srečno sovpadanje 150.letnice prikazovanj Naše Gospe v Lurdu z Mednarodnim evha- rističnim kongresom. Naj bo to priložnost, da podčrtam važnost svete maše, adora- cije in češčenja Evharistije, tako da bodo kapele v zdravstvenih centrih postale utri- pajoče srce, v katerem se Jezus neprene- homa daruje za življenje človeštva. Tudi delitev Evharistije bolnikom,opravljena spo dobno in v molitvenem duhu, je prava to- lažba trpečim,ki jih mučijo različne bolezni.

Bližnji svetovni dan bolnikov naj bo tudi ugodna okoliščina, da prikličem prav pose- bej Marijino materinsko varstvo na vse, ki so preizkušani z boleznijo, na zdravstvene delavce in na dejavne v pastorali zdravja. Mislim predvsem na duhovnike, ki vneto delujejo na tem področju, na redovnice in redovnike, na prostovoljce in na vsakogar, ki se z delavno predanostjo posveča služe nju telesu in duši bolnih in potrebnih. Vse zaupam Mariji,Božji in naši Materi, Brezma- dežnemu Spočetju. Ona naj pomaga vsa- komur do pričevanja, da je edini veljavni odgovor na človeško bolečino in trpljenje Kristus,ki je z vstajenjem premagal smrt in nam je podaril življenje,ki ne pozna konca. S temi čustvi podeljujem iz srca vsem po- seben apostolski blagoslov.

V Vatikanu, 11. januarja 2008
Benediktus PP. XVI.

prevedla: Breda Cigoj-Leben, recenzija: dr. Jože Štupnikar

Pri tem vprašanju smo se na poseben način ustavili na dobrodelnem koncertu Karitas, v dvorani Golovec v Celju, 28. novembra 2007. Posebna pozornost in misel sta bili namenjeni možem in ženam,očetom in ma- teram, ki so temelj družine.
Na koncert smo bili povabljeni tudi invalidi in sodelavci Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov. Da smo na koncertu vedno dobrodošli, so nam pokazali s tem, da so

invalidom in bolnikom namenili prve vrste in da za gluhoneme gledalce poskrbijo z zna- kovnim tolmačenjem govornega dela.
Vsi nastopajoči, ki jih ni bilo malo, so z iz- branimi besedili in melodijami segli do srca mnogim, ki so se velikodušno odzvali klicu in pomagali pomoči potrebnim.
Med koncertom smo dostikrat slišali, kako pomembna je ljubezen v družini in kako lepo je videti, da ta povezuje tudi različne generacije med seboj.Invalide in bolnike pa na koncu koncerta vedno znova razveseli oseben pozdrav in stisk roke ljubljanskega nadškofa in metropolita Alojzija Urana.Ved- no je lepo videti,da so invalidi in bolniki tu- di na takih javnih prireditvah lepo sprejeti. Škoda je le ta, da se to ne zgodi večkrat.

Ana Kneževič

KJER NI LJUBEZNI, NI ŽIVLJENJA

Ali me imaš rad? To pomembno vprašanje zahteva od vseh nas vsakodnevni odgovor Znamo odgovoriti nanj? O tem še posebej globoko razmišljamo in ga različno uresni- čujemo v tednu Karitas,ki je dejavna oblika Ljubezni.
»Ali me imaš rad?« vpraša žena moža, »ko me tako grdo gledaš, ko kričiš name, ko se ne pogovarjava več lepo…« Da, dragi mo- žje in žene, to vprašanje je letos, v letu družine, še prav posebej namenjeno vam. Oziroma, se navezuje na lanskoletno, ko smo in sami sebe o tem spraševali otroke in mlade. Upam in si želim, da tako letos boljše poznamo celovit odgovor kot druži- na, ki je zavetje in tisto naravno okolje, kjer človek lahko ali naj bi oblikoval in po- trjeval poklicanost k dejavni ljubezni.
Žal povsod ni tako, saj so družine, kjer je veliko nasilja, revščine in vse preveč loči- tev, kjer najbolj trpijo otroci. Kjer ni ljube- zni ni življenja, so le trpljenje in različne stiske. Tu želi pomagati tudi Karitas, njeni sodelavci, prostovoljci in vsi z dobrimi na- meni ter z molitvijo.
Ponovno smo bili poklicani k udeležbi na sedemnajsti koncert Klica dobrote v dvo-

rani Golovec v Celju. Tako smo najlepše odgovorili, da imamo radi vse, ki so pomoči potrebni, ter da zmoremo krepiti tudi med- sebojno povezanost, vez ljubezni.
Z neizmernim veseljem in s hvaležnostjo zapišem, da sem se romanja s Kraško de- kanijsko Karitas udeležila že tretjič. Težko je z besedami opisati na tisoče občutkov različnih oblik ljubezni,ki se na dan romanja zbujajo v meni, ker mi veliko ljudi, z mojo sestrično vred, ponudi svoje dlani in moči v pomoč. Na krilih tako velike ljubezni mi ne manjka veliko, da bi kar shodila«. Prav tedaj se vprašam, le kako naj vsem povr- nem ljubezen? Ali je dovolj nasmeh, bese- da hvala, stisk roke, iskren pogled, objem? Razmišljam in sledi odgovor Njega, poslan od zgoraj v cerkvi na slomškovi Ponikvi: »Z vsemi močmi in žarom moli za vse, ki te imajo radi.«
Da, molitev pri slovesni maši, ki jo je vodil g. škof Marjan Turnšek z izbranimi, toplimi besedami, je prava moč zahvale.Ko se ce- lodnevno romanje dopolni in konča s humo rjem, lepimi željami in s slastnimi trojanski- mi krofi, spoznaš, da preprosto ni težko reči najlepše tri besede: Rad-a te imam!

Nives Fabčič

Z roko v roki

Na prvo adventno nedeljo v minulem letu 2007 smo se zbrali na prireditvi 'Z roko v roki' v Žalni pri Grosupljem.
Poudarek prireditve je bil na predavanju p. dr. Marjana Šefa, kako osmisliti trpljenje. Predavatelj je svoje razmišljanje o trplje- nju podkrepil z vero, saj samo v veri lahko zaslutimo, kako trpljenje skušati sprejeti in ga v veri in s Kristusovo pomočjo nositi.  P. Marijan Šef je seveda svoje predavanje podkrepil tudi z mislimi iz življenja.
Predavanje je bilo razdeljeno na tri dele, vmes je s točkami sodelovala skupina Vera in luč, lepo pa so nas presenetili tudi mladi iz župnije Žalna.Na kratko pa sem tudi sa- ma spregovorila o gibanju Krščansko brat- stvo bolnikov in invalidov. Po srečanju v Kulturnem domu v Žalni smo se odpravili v cerkev k sveti daritvi, ki jo je daroval p. Marijan. Po sveti maši je sledilo naše sku- pno druženje v vaški gostilni, kjer smo bili za 'Miklavževo darilo' dobro postreženi.
Hvala za vse organizatorki srečanja Mojci Kastelic in Rdečemu križu Žalna. Taka sre- čanja so vedno dobrodošla,saj nas oboga- tijo in nam tako v vsakdanje življenje pri- našajo upanje in veselje.

Marjetka Smrekar

Za šolo na Madagaskarju

Zadnjo lansko novembrsko nedeljo se je v Krškem pokazala odprtost ljudi, ki so v na- bito polni dvorani sledili zelo lepi prireditvi, ki sta jo organizirali Dekanija Leskovec in občina Krško. Koncerta se je udeležilo mnogo članov Bratstva.
Prvič v triindvajsetih letih, kolikor se njihov rojak Tone Kerin nahaja v misijonih na Madagaskarju, so organizirano zbirali sred- stva, katera bo namenil za gradnjo šole v najodročnejšem predelu svoje župnije. Za- misel za izvedbo dobrodelnega koncerta se je porodila Janji Blatnik,članici KBBI in pevki Joži Kališnik. Skupaj sta vodili celotno or- ganizacijo: od pogovorov za nastopajoče, priprave vabil, do pogostitve ob dobrotah kmečkih žena in cvičku.
Misijonar je doživeto govoril o otrokih na Madagaskarju, ki jih ponekod uči pod milim nebom in jim zato želi omogočiti vsaj naj- osnovnejše razmere za izobraževanje. Iz svoje izkušnje je povedal,da je dobra krš- čanska vzgoja temelj vsakega napredka, kar je bilo lepo prikazano tudi v kratkem filmu. Nastopilo je devet znanih posamez- nikov in skupin, in sicer: Ribniški oktet, Jožica Mavsar, Joži Kališnik, Miha Hliš, Ma- vrice iz Podbočja, Brežiški flosarji, domači Orion, ''rdečo nit'' pa je vlekel Tamburaški orkester GŠ Krško. S svojo nabritostjo je gledalce ogrela humoristka in recitatorka Mara Vilar iz Domžal medtem ko je dveurni program zelo prisrčno in profesionalno po- vezovala Vidka Kuselj. Med drugim je raz- mišljala o ljudeh,ki so na kakršen koli način za kaj prikrajšani, zato ji je prišla v spomin podoba jerihovske rože, ki je le kepa suhega sena, gnana od vetra, v resnici pa skriva v sebi neizmerno življenjsko moč. Ko namreč na svoji poti pride do oaze ali vode že v nekaj urah vzcveti. V sebi desetletje nosi neuničljivo življenje in ob tem je pomi slila, da smo tudi mi lahko komu izvir žive vode: z dobrim delom, s ponujeno roko, z odprtim srcem... tistega nedeljskega popol dneva s prispevkom za vedoželjne otroke na Madagaskarju.

J. K.

Srečanje bolniških duhovnikov

22. januarja 2008 smo se v prostorih žup- nišča bolniške župnije srečali duhovniki, ki obiskujemo bolnike v slovenskih bolnišni- cah. Bližina božičnih praznikov in začetek novega leta je priložnost, da se duhovniki srečamo, si voščimo, izmenjamo izkustva, ki jih doživljamo ob srečanju z bolnimi in si odgovorimo na aktualna vprašanja,s kate- rimi se srečujemo pri svojem delu. Letos je na srečanju prim. Dušica Pleterski dr. med. spregovorila o bolniškem duhovniku in va- rovanju bolnikovih osebnih podatkov.
Na srečanju smo govorili tudi o tem, kako v letu družine bolj 'usposobiti' sebe in bolnikove svojce za spremljanje družinskih članov doma in v bolnišnici. Srečanje smo končali z bratskim kosilom.

Miro Šlibar

Sveta maša za gluhe in naglušne

Sreča je, da so ljudje,ki svoje delo posve- tijo tudi verski skrbi gluhih in naglušnih,ka- kor je pater Bogdan Knavs. Tako jih je tudi letos na božič povabil na srečanje,ki so ga pričeli s slovesno sv. mašo, nadaljevali z ogledom jaslic in zaključili v skupnih pros- torih s pogostitvijo in pogovorom. Za lažje spremljanje sv.maše sta besede duhovnika v znakovni jezik prevajali kar dve preva- jalki in tako omogočili gluhim vsaj tokrat aktivno sodelovanje.V svojem nagovoru se je p. Bogdan naslonil na družino, kjer vnu- kinjo, zaradi službene zadržanosti, pazita stara starša. Na božični večer potrkajo na vrata trije možje in se predstavijo kot Lju- bezen, Upanje in Zdravje.Dedek se zavza- me, naj vstopi Zdravje, saj bi mu še kako prišlo prav, babica je za Upanje, vnukinja pa v njih sredo povabi Ljubezen. Takrat pa vstopijo vsi trije. Kajti tam,kjer je ljubezen sta tudi upanje in zdravje.
Še eno zanimivo in zaskrbljujočo primero je povedal. Ko so se pri nas v Sloveniji mudili otroci iz Zambije skupaj z misijonarjem, so spraševali, kam so ljudje poskrili otroke, ko so ulice tako prazne. Tam, kjer mi mislimo, da so ljudje stoletja za nami, so, kar se tiče ljubezni in družin, mnogo pred nami. Veseli smo, da se v zadnjem času pojavlja večje število družin,ki se odločijo,da svoje srce odprejo in sprejmejo večje število otrok.
P. Bogdan je tudi poudaril, da je, če smo veselih, dobrih in oprtih src,vsak dan lahko božič. Ogledali smo si še jaslice in odšli v skupne prostore, kjer smo poleg prigrizka in pijače, dobili tudi revijo 'Odpri se', ki go- vori-piše o delu in življenju gluhih v Cerkvi.

Drago Juteršek

Že nekaj let člani župnijske Karitas Brdo in Zlato Polje povabijo pred prazniki starejše in bolehne farane na srečanje, ki jih duho- vno in telesno okrepi.
Adventno-božično srečanje je bilo v sobo- to 15. decembra v župnišču na Brdu. Sv. mašo je daroval duhovni pomočnik Ivan Povšnar, ki je v svojem nagovoru pojasnil, da je starost, kljub tegobam, ki z njo pri- dejo, lahko tudi lepa,le doživeti jo moramo pravilno.Sivi lasje pomenijo izkušnje, zbra- nost in tudi lepoto. Tako na starost le ni- smo odveč, ampak po svojih močeh lahko marsikaj postorimo in čas nam dopušča tudi več molitve. Zato ne obupajmo pri prvi oviri in se ne vdajmo v usodo, ampak z Božjo pomočjo in pod Marijinim varstvom uživajmo leta na zemlji.
Po končani sv.maši so se starejši za miza- mi, ob postrežbi sodelavk Karitasa, predali zanimivim pogovorom in obujanju spominov

Še prej pa sta jim zaželela lepe in blago- slovljene praznike predstavnica Karitas in domači župnik Andrej Svete. Spomnili smo se tudi tistih,ki so po našem zadnjem sre- čanju odšli v Očetovo hišo.
Vsakdo je prejel še manjše darilo za praz- nike: družinsko pratiko in stisk roke z ob- ljubo, da se še srečamo. To pa je razve- selilo srca organizatorjev in tistih, ki jim je bilo srečanje namenjeno.

Drago Juteršek

Za Evropo in domovino…

Pomembne misli iz nagovora ljubljanskega nadškofa in metropolita msgr. Alojza Urana pri sv. maši za domovino, 21. dec. 2006.

Veselimo se, da imamo svojo domovino, svojo državo in da smo vključeni v družino evropskih narodov, čeprav se morda po- čutimo utrujene, nebogljene ter nemočne pred velikimi pritiski in vprašanji današnje- ga časa...
Ali se spomnimo, kolikokrat nam je Gospod v zgodovini že pomagal, nas poučil, nam odpustil in nas ozdravil? Ali se tudi danes pustimo zdraviti, prenavljati in krepiti, da bi mogli izpolniti načrt, ki je pred nami?...
Vstanimo torej, vsak osebno ter skupaj kot narod, ki je Gospodu dragocen in ljub. Pridimo iz naših skrivališč v luč Gospodove ljubezni! Ko mu bomo globoko odprli srce in ko se bo On zazrl v nas, nam bo pokazal, kaj je potrebno narediti… Država nam ne sme biti nekaj oddaljenega, temveč mora biti v nas in v naši zavesti, saj si odgovor- nost zanjo delimo vsi državljani. Kristjani se zavedamo, da domovina potrebuje naše pristno pričevanje vere in upanja v Gospo- da Jezusa Kristusa.
V Sloveniji je veliko napetosti, razlike med bogatimi in revnimi naraščajo, raznolike so ogroženosti našega bivanjskega okolja in neštete potrebe drugih. Zaznamuje nas mnogo duševnih stisk in duhovne revščine, ki je hujša od materialne, zato naj vsak svoje krščansko prepričanje živi kot druž- beno zavzetost in z vsem svojim bitjem gradi družbo in plemeniti odnose v njej...
V sedanjem času imamo velike dolžnosti do mladih rodov,ki prihajajo, in do družine, ki je osnovna celica družbe. Papež Bene- dikt XVI. v novoletni poslanici miru pouda- rja, da »vse, kar družino ovira pri njenem poslanstvu, načenja tudi mir v narodni in mednarodni skupnosti.« Biti dober kristjan pomeni biti dober državljan...

Pridelovati...  ljubezen in veselje

Prelistam tednik Družino, odprem radio Og- njišče, prisluhnem nedeljski pridigi, povsod teme o družini, saj smo stopili v leto druži- ne. V internetnem iskalniku odtipkam 'leto družine' in dobim preko 600.000 zadetkov. Mnogo je dogodkov, zapisanih ali izrečenih besed, pogovorov in srečanj, ki so se in se bodo zgodili v letu družine.Vse ima en sam namen - vrniti družini pravo mesto. Zato je prav, da o družini govorimo, pišemo, da za družine molimo, darujemo... Z 'ustvar- janjem' bomo z družinami povezani tudi v Prijateljevem ustvarjalnem kotičku.
Vsi smo tako ali drugače del družine in ži- vimo v skupnem domu.A družina je več kot dom, so predvsem odnosi. Vsak ima svoj dom: morda je za koga to Dom starejših, za drugega hiša na vasi ali stanovanje v bloku,Dom invalidne mladine ali majhna pod strešna sobica. Kakršenkoli je naš dom ter vloga v tem domu, smo del družine, ki živi v tem domu ali širši soseščini. Prav nihče ni tako sam,da bi se vprašanje o družini ne dotikalo tudi njega.Imamo tudi širše druži- ne: to je lahko naše sorodstvo,tudi Krščan sko bratstvo bolnikov in invalidov je druži- na, prav tako župnijska skupnost ... Vsi smo del družine in različnih večjih družin in zato je prav, da razmišljamo o tem, kako lahko 'ustvarjamo' te naše družine tople, prijetne, vesele, polne upanja in ljubezni.
Ker je letošnje leto tudi Pavlovo leto, bo- mo 'ustvarjali' sadove Duha, kot jih omenja apostol Pavel v pismu Galačanom. Za prvi ustvarjalni kotiček smo izbrali prva dva sa- dova Duha: to sta ljubezen in veselje. Da ta dva sadova zmoremo pripeljati v svoj dom in v svojo družino, moramo biti marsi- kdaj precej ustvarjalni. Zapisala bom prep- rosto zgodbo,ki sem jo slišala pred kratkim
V neki družini sta se oče in mama pogosto prepirala. Imela sta se rada,a po karakter- ju sta bila zelo občutljiva in hitro vzkipljiva in zato so bile njune besede pogosto gla- sne, težke, ranile so ne le ušesa, temveč predvsem srce. Tudi otroci so njune pre- pire pogosto poslušali in težko jim je bilo, saj si vsak otrok želi, da bi se imela starša med seboj rada.Tako je nekega popoldne- va,ko sta se starša spet prepirala, najsta- rejša hčerka naskrivaj odšla ven na dvori- šče. S seboj je vzela telefon in poklicala domov.Ko je oče dvignil slušalko,je s spre- menjenim glasom spregovorila:»Dober dan. Sem srednješolka in za seminarsko nalogo delam anketo o ljubezni; zanima me, če imate radi svojo ženo?« Oče je nekoliko otrpnil,saj je ravno prej svoji ženi zabrusil, da gre lahko od doma, če ji ni kaj prav ... A po kratkem premisleku je dejal: »Da,zelo rad imam svojo ženo!« »Bi lahko, prosim, govorila tudi z vašo ženo?« se je zaslišal glas na drugi strani telefona. Mama je v roke prijela slušalko in na drugi strani za- slišala isto vprašanje. Že je imela priprav- ljen enak odgovor kot oče, a glasu ni bilo iz njenih ust. Le solzne oči so govorile. Šele čez nekaj trenutkov je zašepetala v telefon: »Pridi hitro domov, saj veš, da se imava rada!«
Preprosto dejanje otroka je spomnilo star- ša na njuno ljubezen. Pogosto se imamo ljudje radi med seboj,a naše besede in na- ša dejanja tega ne pokažejo. Zato bodimo ustvarjalni in skušajmo vsak dan najti ne- kaj načinov, s katerimi izrazimo svojo lju- bezen v dejanju. V svojem srcu imamo radi mnogo ljudi, a potrebujemo tudi besed in izrazov ljubezni. Potrebujemo stisk roke, topel objem, prijazen pogled, spodbudne besede … Naj nas ne bo strah, da bomo imeli manj ljubezni, če jo bomo delili z dru- gimi. In naj nas ne bo strah, da bodo našo ljubezen izkoristili. Prave iskrene ljubezni se ne da izkoristiti. Kajti če ljubimo, potem bomo sprejeli tudi nerazumevanje ljubezni. Verjamemo, da je res, kar je apostol Pavel zapisal: »Ljubezen vse prenaša,vse veruje vse upa, vse prestane« (1Kor 13,7).
Drugi sad Duha, ki ga želim tokrat omeniti, je veselje.Vsaka družina ali skupnost potre bujeta v svojem domu veselje. Pri veselju ne gre za tiste vrste smeha, ki ga slišimo včasih pri humorističnih nanizankah. Vese- lje pravzaprav sploh ni povezano s smehom Gre za občutek sreče v notranjosti človeka Sploh ni nujno, da se izraža na obrazu, a govori v vsaki besedi in dejanju.Za veselje srca se moramo truditi vsak dan znova. Nekaterim je že podarjen dar veselja, drugi se moramo zanj truditi. K temu najbolj po- maga zavestna hvaležnost,morda tiha mo- litev v srcu za vsako lepo stvar, dogodek, besedo... Če se znamo zahvaljevati za vse stvari, ki smo jih deležni, potem počasi v sebi začnemo živeti pravo veselje.In to ve selje srca nas spreminja v odnosih,osreču- je naše bližnje, naše družine. Pred kratkim mi je prijateljica povedala,da jo vsakodne- vna molitev popolnoma spreminja: grobost se spreminja v nežnost, zagrenjenost v veselje. Do veselja nam torej lahko poma- ga stalno zahvaljevanje, molitev,drža hva- ležnosti.
Naj vam v čim večji meri uspe v svoj dom pripeljati ljubezen in veselje.Veliko ustvar- jalnosti pri tem vam želim.

Polona Malovrh

Dragi moji prijatelji!

Ležim šibka in nemočna,odvisna od pomoči ljudi, ki se nesebično razdajajo za bolne in trpeče -v Domu počitka v Metliki.Kljub bo- lezni in težavam mojih 95 let mi je tu lepo. Po amputaciji noge domači niso mogli več skrbeti zame, saj je tudi nje bremenila bo- lezen.
Otroci me pogosto obiskujejo, ob toplih dnevih so me na invalidskem vozičku peljali v naravo in v bližnjo cerkev.
Za prvi petek komaj čakam obisk g.župnika ki mi prinese Jezusa. Iz srca vam želim do- živetje božje ljubezni ob jaslicah.Naj božje Dete blagoslovi vaše romanje skozi novo leto.
Pozdravljam vse v uredništvu in v mislih objemam vse, ki jim je 'Prijatelj' namenjen.

Dobrota je kot tih odmev spomina,
ki v srcu boža nas kot nežna svila.
Ne bo nikoli svojih niti skrila. (B. Žnidaršič)

Spoštovani, cenjeni in dragi!

Seveda si vsi ob novem letu in božičnih praznikih želimo vse najlepše, najboljše, veliko zdravja, sreče in vsega dobrega. Nekje zelo globoko v naših srcih je vendar želja, da bi bili srečni, pa čeprav tega ne znamo prav povedati.Svoje vsakdanje skr- bi potapljamo v spomine na večje skrbi, ki so že zdavnaj srečno premagane. Tisočero malenkostnih odvisnosti nas veže skupaj in tudi naši spomini so neizčrpni. V njih obna- vljanju se nikoli ne utrudimo. V sebi imamo sposobnost navdušenja, sanjarjenja in ne- uničljiv up, da se bodo na koncu stvari le razvile v dobro.
Skupaj z vami se veseliva svetlobe leta 2008 in s polno mero ljubezni ter hrepene- nja pričakujeva,da bomo v tem času in tu- di drugače sposobni videti več, kot lahko sporočijo besede.

Benjamin Žnidaršič in Dragica Čadež

Iz skupnega voščila slovenskih škofov za božič, škofje pomenljivo zaključujejo svoje pisanje z naslednjim odstavkom:

Voščila je poslalo še zelo veliko bratov in sester in se za vsako izrečeno, napisano, izmoljeno ali drugače posredovano voščilo iskreno zahvaljujemo!

Uredništvo Prijatelja

Kadar se naše misli ustavijo ob pokojnih,še bolj oživi spomin nanje,na vse tiste skupaj preživete trenutke, na vse drobne radosti, ki so kot svetli biseri krasili našo skupno pot.
Ko smo bili 3.nov. 2007 zbrani na Žalah pri daritvi sv.maše-za pokojne,nismo slutili,da se v tistem času poslavlja od nas Marica Kamenik s Hudinje 82, nad Vitanjem.
Marica se je po končani šoli zaposlila v Go- renju. Rada je delala, čeprav je bilo v do- lino do avtobusne postaje zelo daleč; še težje je bilo nazaj v hrib, dan za dnem, tudi v trdi temi, dežju, globokem snegu in mrazu. Leta 1980 se ji je ponudila prilika in sprejela je službo v domači tovarni in tako se ji čas za pot v službo precej skrajšal. A vendar je delala tam le malo časa, saj je zbolela za multiplo-sklerozo in zaradi ope- šanih moči ostala doma. Z leti je bolezen napredovala. Kljub temu, da je bilo njeno gibanje močno ovirano in odvisno od po- moči domačih, Marica ni obupovala in tar- nala. Po smrti očeta, še bolj pa leta 1999, po smrti matere,se je Marici bolezen vidno poslabšala in od takrat naprej je bila ve- zana na bolniško posteljo.
Izredno vesela je bila obiskov in sleherne izkazane pomoči. Hvaležna je bila za top- lino doma, domače okolje ji je bilo v uteho. Njihova domačija je obdana z gozdovi, s čudovitim pogledom v dolino, stoletno pe- sem pa podarja žuboreč studenec ob robu mirnega dvorišča. Studenec pomeni živ- ljenje. Maričino slovo pa podarja neizbrisen zgled potrpežljivosti in ljubezni do doma- čega ognjišča. Dokler je bila pri močeh, je bila Marica pridno in delovno dekle.Ni ji bilo pretežko nobeno delo. Tudi breme bolezni je ni zlomilo, upanje na jutri je živelo. In v tej življenjski preizkušnji je že v 48. letu starosti dozorela za večnost, za to boljše JUTRO.

s. Edith Metelko

V Lahovčah je 22. decembra 2007 v Gospodu zaspal Franc Kepic, po domače Pučmanov Francelj. Zadnjih 16 let je pre- živel v družinskem krogu Galjotovih, ki so ga sprejeli za svojega,tudi v zadnjih mese- cih,ko je bil v postelji.Prej je 12 let prihajal pomagat na kmetijo, kjer se vedno najde dovolj dela. Opravljal je preprosta kmečka dela, bil je poštenjak in veseljak. Rad se je družil z ljudmi in posebno pozornost name- njal godovanju pomembnejših svetnikov. Ob srečanjih Krščanskega bratstva bolni- kov in invalidov pri Galjotovih je bilo zanj še posebej veselo. Francelj,vaška legenda je imel preprosto in otroško dušo. Hvala družini Galjot, ki je skrbela zanj, njegovi duši pa naj Gospod nameni Božjega plačila.

Ljubica Zakovšek

V času, ko smo se poslavljali od starega leta in stopali v novo, je Marija Jančar iz Litije odšla k Bogu. K tebi želim, moj Bog, so ji zapeli pevci v slovo na pokopališču. Njen župnik Pavel pa je povedal, da jo je redno obiskoval ob prvih petkih in ji prina- šal Jezusa v svetem obhajilu. Večkrat je kar sama prosila tudi za bolniško maziljenje Še posebej je poudaril in izpostavil, da je odšla pripravljena in da je z veseljem daro- vala od prihrankov za novo litijsko cerkev.

Tone Planinšek

Naša vaza vrednot

Postavimo na mizo vazo. Vanjo najprej po- stavimo velike kamne,nato malo manjše, in ko mislimo,da je vaza res popolnoma polna poskusimo vsuti še pesek. Videli bomo, da si utre pot med še tako majhne prostorčke za katere smo mislili, da jih preprosto ni.
Če bomo naše življenje najprej polnili z ve- likimi in trdnimi temelji, postavili v središče Boga in družino, bo v vazo, ki simbolizira naše življenje, šlo več reči. V njej ne bodo manjkali niti naši interesi, želje po uveljav- ljanju in prosti čas. Če pa bomo naše živ- ljenje najprej polnili z bežnimi rečmi, ki bi načeloma lahko prišle na vrsto zadnje, bo ostalo prav malo prostora za večje, po- membnejše.
Sedaj pa poskusimo drugače.
V vazo vsujmo isto količino peska kot prej. Nato isto količino prodnih kamenčkov kot prej in bo na koncu ostalo prav malo pro- stora za večje, težje kamne.
Tako dandanes premnogi mislijo,da je edini recept za srečo izživeti svoje življenje, in ga šele nato deliti in posredovati drugim. Vendar ni tako. Biti družina je življenje, in že samo življenje je lahko razlog za srečo. Mnogi še tega nimajo. Nekateri tega ne zmorejo.
Zato je prav, da dobro premislimo, kam in v kakšnem zaporedju bomo vložili svoje vrednote, da ne bo prepozno, ko se bomo nanje spomnili.

Vesna Grbec

Revija Prijatelj na internetu

Mnogi posamezniki danes z računalnikom uporabljate svetovni splet ali internet.Pre- ko njega lahko prejemamo veliko novic iz vsega sveta. Ker je možno tudi preko tega sredstva posredovati razne vsebine,smo se odločili pripraviti svojo spletno stran, kjer lahko najdete vsebino mnogih številk naše revije Prijatelj. Seveda brez slikovnega materiala. Naš namen je, da lahko vsebine tudi prek računalnika drugim posredujete in si,kar je dobro, radi izmenjujete.Naj vse, ki se boste posluževali naše spletne strani navdaja dodatno veselje in hvaležnost za vsako dobro pisanje v pomoč bratom in sestram. Naslov spletne strani je:

http://revija-prijatelj.rkc.si

Približuje se 3. radijski misijon

V dneh od 9. do 15. marca 2008 bo v pro- gramu Radia Ognjišče potekal 3.radijski mi- sijon, ki ga bodo vodili lazaristi. Za vodilno misel smo izbrali besede sv.Vincencija Pa- velskega: "Živeti Kristusa, da bomo mogli Kristusa prinašati drugim:nič več,nič manj"
Med misijonom bo radijski program potekal podobno kot ob prvem in drugem misijonu. To pomeni, da boste lahko prisluhnili dopoldanskim in popoldanskim misijonskim nagovorom in pogovorom, glavni misijonski nagovor pa bo popoldan ob 17.00.
Med misijonom bo vsak večer ob 19.30 pre nos molitve, ob 20.30 pa bodo sledile kon- taktne misijonske oddaje. Za cvetni petek, 14. marec, je želja, da bi bil po Sloveniji veliki spovedni dan; od jutra do večera. Izkušnje minulih let so dobre, zato posku- šamo nadaljevati s to prakso. Vse duhov- nike iskreno prosimo za sodelovanje in po- moč, da bodo ljudje imeli priložnost na ta dan v čim večjem številu prejeti zakrament svete spovedi.

Franci Trstenjak

PRIJATELJ 2008

Za tujino (Evropa) 20 EUR. Letalsko poši- ljanje (izven Evrope) 35 USD, 35 CAD ali 40 AUD. Višji zneski za tujino (v reviji so napačni!)glede na lansko leto so posledica višjih stroškov poštnine in novega tečaja eura. Hvala za razumevanje!
Po možnosti plačajte v Sloveniji na tran- sakcijski račun pri Raiffeisen Banki:

NADŠKOFIJA LJUBLJANA

ŠKOFIJA NOVO MESTO

NADŠKOFIJA MARIBOR

ŠKOFIJA CELJE

ŠKOFIJA MURSKA SOBOTA

ŠKOFIJA KOPER

V drugih bolnišnicah so svete maše občasno.

V Lurd kot romarji, da bi srečali Gospoda, V Lurd kot sinovi, da bi srečali Marijo.

ROMANJE V LURD

ob 150-letnici prikazovanj

† Dino De Antoni, nadškof metropolit

Romanja se lahko udeležite v eni izmed naslednjih skupin (kategorij):
1. BOLNIKI. V to skupino spadajo bolniki, ki POTREBUJEJO SPREMLJEVALCA(KO). Lahko so na bolniški postelji ali na vozičku. Na vlaku je možnost obojega.Imajo lahko svo- jega ali pa zanj(o) poskrbi organizator. Pri prijavi že navedete obe imeni in priimka.
2. SPREMLJEVALCI (KE), kot prostovoljci. Posebej zaželeni mladi vseh »starosti«.
3. ROMARJI IN ROMARICE,ki ne potrebujejo spremstva.
4. ROMARJI - DOBROTNIKI, ki bodo ostali doma,a bi namesto sebe romanje omogočili komu drugemu, znanemu ali neznanemu, ki si sam romanja ne more plačati.
PRIPOROČAMO, da se čimprej odločite za romanje v jubilejnem lurškem letu. Zagoto- vite si mesto na vlaku dovolj zgodaj naj- pozneje do 1. marca, ker bomo takrat začeli z razvrščanjem.
Posredujte možnost romanja tudi bolnim v svoji okolici ali med prijatelji.

INFORMATIVNI PRISPEVEK ZA ROMANJE: 575€ po osebi. Natančna cena po kate- gorijah bo znana po 1. marcu 2008. Otroci med 3. in 9. letom imajo popust, prav tako bolniki in spremljevalci. Plačilo je možno v 3 obrokih, 100€ ob vpisu, ostala dva do odhoda. Številka TRR: 05100-8010637691 Abanka Vipa,Ljubljana d.d,sklic:LURD 2008
V TO CENO JE VKLJUČENO:

prevoz iz Ljubljane v Lurd in nazaj ter vsi prevozi v Lurdu

2 prenočevanji na ležiščih na vlaku

hrana vsak dan 3 x, polni penzioni na vlaku in v Lurdu.

NAMESTITEV:

bolniki in spremljevalci so v Lurdu name- ščeni v bolnici »Salus«

romarji so nameščeni v hotelih z name- stitvijo v sobah po 2 s polnim penzionom. Za enoposteljno sobo je doplačilo.

19. FEBRUAR     18. MAREC

Ker oddaja zelo blagodejno in poživljajoče vpliva na telo in duha, se pred poslušanjem ni potrebno posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom!

Nagradna križanka:

Letos se bo postni čas začel nekoliko prej kot ponavadi. Komaj bomo ob svečnici pospravili jaslice,ki nas še vedno po malem spominjajo na božič, že bomo Jezusa pos- premili na pot trpljenja.Cerkev nas vabi,da obdobje med pepelnico in veliko nočjo izko ristimo za poglobljeno molitveno življenje, post in dobra dela ter za razmišljanje o pomenu Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Le tako bo postni čas v našem živ- ljenju obrodil obilen sad, veliko noč pa bo- mo resnično doživeli kot praznik vstajenja in velikega veselja.
Rešitev (geslo v označenih stolpcih) prepi- šite na dopisnico ali karton v njeni veliko- sti ter jo do 1. marca 2008 pošljite na naš naslov: PRIJATELJ,Tabor 12,1000 Ljubljana s pripisom: KRIŽANKA. Obenem izrežite in nalepite kuponček, ki je pod križanko.

1. Termo steklenica (liter): Milka Škrabec, Nova vas 53, 1385 Nova Vas
2. usnjena vložna mapa za več številk Pri- jatelja: Brigita Demšar, Studeno 29, 4228 Železniki
3. knjiga Frana Jakliča 'Iz starih papirjev': Anita Kerec, Ulica Bratov Pihlar 7, 9240 Ljutomer
4. knjiga Patricka Süskinda 'Zgodba gos- poda Sommerja': Justina Krhin, p.p. 16, 8310 Šentjernej
5. figurica za svečko: Katja Smej, Jugovo 23, 9231 Beltinci
6. knjiga Ivana Malavašiča 'Organistov bo- žič': Ana Arzenšek, Prnek 7, 3250 Rogaška Slatina
7. plišast obesek za ključe: Tone Kovačič, Mali vrh 4, 8216 Mirna Peč.

Čestitke izžrebanim in Bog povrni daroval- cem nagrad!

Naj vaša noč ne pozna teme

Luč je kot dober človek,
    dokler gori, je topla in sijoča,
    ko ugasne, pa je hladna in nevidna.

Tema je vzrok za iskanje luči.
    Luč pa nas vedno vodi k svetlobi.

Veliko dobrih ljudi in svetlih trenutkov v letu 2008 želim vsem! Tone Planinšek

  Molitev
  otroka
  za družino

Polona Malovrh