KAZALO:  <  O  >   V   Λ  Urednikova misel Nameni apostolata molitve Božično voščilo Le za Jezusom hodimo... Govorijo nam prijatelji: Lojze Bovhan Zdravstveni delavci Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov Pričevanje vere v preizkušnji Naše služenje bratom in sestram Dogodki Ustvarjalni kotiček: pohvala in zahvala Obiskali smo: Darja Gašperlin Tako odhajajo Svet in mi Obvestila Razvedrilo - križanka Ustavljeni trenutki Zadnja stran: misel Koledar 2010 UREDNIKOVA MISEL DRAGI PRIJATELJI! Čeravno se zima neizogibno približuje in mnogim povzroča takšne ali drugačne glavobo- le, pa je to najlepši čas,ki je zaznamovan z besedo družina.Pred na- mi je obhajanje adventnega in za njim božičnega časa. Radi se spominjamo tako adventa kot božiča,čeprav je res, da nam je bližje in prisrčneje prazno- vanje božiča kot katerega koli drugega praznika. Žal, danes, v nasprotju s preteklostjo, ne razlikujemo več med enim in drugim liturgičnim časom in se ponavadi vrhu- nec praznovanja že izprazni,ko stopimo v božično skrivnost Jezusovega rojstva Namen adventnega časa je tiho priča- kovanje prihoda Odrešenika na svet - podobno kot ga je tiho in neopazno pri- čakovala ter nosila pod svojim srcem Devica Marija. Kljub temu da je vedela, kakšno službo je prejela od Boga, se ni prenaglila, ampak je Božjega Sina pred- stavila svetu šele po rojstvu, ko so an- geli oznanili veselje in mir na zemlji. Tu- di v svoji največji stiski, ko je s svojim zaročencem Jožefom iskala prenočišče v tisti betlehemski noči, ni izpostavila dejstva, da je dete,ki bo rojeno, Sveto in da se zato spodobi, da se rodi v lepi in topli hiši,ampak je vse prepustila Bo- žjemu načrtu. "In rodila je sina,prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču za- nju ni bilo prostora." (Lk 2,7) Skupaj s pastirji je slavila in hvalila Boga za vse, kar je slišala in "je vse te besede shra- nila in jih premišljevala v svojem srcu". (Lk 2,19) Jezusovo rojstvo v človeški družini je eden izmed simbolov božiča, saj v tem času globlje začutimo pomen in toplino družinskega okolja. Tega se zavedajo predvsem tisti,ki iz različnih razlogov ni majo družine, saj jim je bila družina kot vrednota 'ukradena',ali pa so ostali sa- mi. Naj bo tem in vsem nam Sveta dru- žina vir blagoslova in Božjega varstva. Bog vas blagoslovi! Roman Travar, C.M., urednik   Fotografija na naslovnici: Lojze Bovhan iz Ljubljane, foto: Tone Planinšek Prispevke za št. 1 pošljite do 1. jan.2010 Δ na kazalo domov na vrh Δ NAMENI APOSTOLATA MOLITVE december Splošni: Molimo, da bi bili otroci deležni spošto- vanja in ljubezni in da ne bi nikoli bili žrtve izkoriščanja v kateri koli obliki. Misijonski: Molimo, da bi ob božiču ljudje na zemlji prepoznali v učlovečeni Besedi luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, in da bi narodi odprli vrata Kristusu, Odrešeniku sveta. Slovenski: Molimo, da bi nas obhajanje adventa in božiča naredilo bolj vesele, razumeva- joče in dobrohotne. januar Splošni: Molimo, da bi mladi znali uporabljati so- dobna množična komunikacijska sreds- tva za osebno rast in za boljšo pripravo za služenje družbi. Misijonski: Molimo, da bi se vsi, ki verujejo v Kris- tusa, zavedeli, da je edinost med vsemi kristjani pogoj za učinkovitejše oznanje vanje evangelija. Slovenski: Molimo, da bi nam Bog dal novinarjev in pisateljev, ki bodo uveljavljali evangelj- ske in splošno priznane vrednote. Podpis k sliki: Glavni oltar na Gori nad Sodražico, foto: Tone Planinšek Δ na kazalo domov na vrh Δ BOŽIČNO VOŠČILO Božič Se božič že počasi bliža, okrasimo smrečico, v družinskem krogu se zberimo, jaslice postavimo. Ob večerih lučke naj gorijo in veselo svetijo, ko pred jaslicami postojimo, molitev tiho v srcu nosimo. Mir, tišino in veselje prinaša božič nam, naj z njim ljubezen,sreča v dom prihajata že zdaj in vsak prihodnji dan. Nevenka Kos Naj vas vse bralce in bralke Prijatelja vse sodelavce,dopisnike in dobrotnike ter tiste,ki nas podpirate z molitvijo in nasveti, v tem svetem božičnem času Njegova ljubezen varuje,Njego va zvezda pa svetlo sveti pred vami skozi veselje novega leta 2010! Z Božjim blagoslovom! Uredništvo in uprava revije Prijatelj Napis ob sliki: Jaslice z razstave v Ško- fovih zavodih, foto: Tone Planinšek Δ na kazalo domov na vrh Δ LE ZA JEZUSOM HODIMO... ...DOKLER ŠE NA SVET' ŽIVIMO Gospodov prihod Izpolnitev,ki vsebuje vsta jenje in preobraženje, Pavel pričakuje ob Kristu sovem prihodu. Vloga in poslanstvo vstalega Kristusa je pri- peljati ljudi v Božje kraljestvo.Ko bo Gospod premagal zadnjega sovraž- nika, smrt, se bo izpolnilo njegovo poslanstvo na svetu. PRVO PISMO TESALONIČANOM Pavel omenja Gospodov prihod v vsakem poglavju pisma Tesaloničanom, večino- ma mimogrede kot nekaj znanega. Naj- obširnejše pa ga obravnava v 4. pogla- vju (13-18) in v 5. poglavju (1-11). DELEŽ UMRLIH PRI GOSPODOVEM PRIHODU, 1 TES 4,13-18 Odlomek zadeva umrle Tesaloničane, ki so 'zaspali' v Gospodu. Vsebuje Pavlov odgovor na pereče vprašanje tesalo- niških vernikov, ali ni umrlim iz njihove srede smrt preprečila udeležbo pri Go- spodovem prihodu. Zdi se, da so Tesa- loničani, kakor apostol sam, pričakovali, da bodo doživeli Gospodov prihod. Se- daj žalujejo, ker se po njihovi predstavi umrli ne bodo mogli udeležiti Gospodo- vega prihoda. a. Prvo zagotovilo, 1 Tes 4,13-14 Apostol Pavel Tesaloničane rahlo graja, da žalujejo kot pogani,ki 'nimajo upanja' ki izhaja iz vere v Kristusa, katerega bi morali imeti. Zato naprej pove,da se bo tisto, kar se je zgodilo z Jezusom, zgo- dilo tudi z verniki, ki pripadajo Jezusu. Kakor je namreč Jezus umrl in vstal,ta- ko bo Bog tudi umrle v Jezusu privedel z njim (predse). Gre za to,ali bodo umrli prišli pred Božje obličje ali ne.Smrt nam reč ni močnejša od Boga, ki je obudil Jezusa in ne more prekiniti Božje oblju- be v Kristusovem vstajenju. b. Drugo zagotovilo, 1 Tes 4,15 Tesaloničani in tudi Pavel so pričakovali da bodo doživeli Gospodov prihod, zato se Pavel tukaj sklicuje na 'Gospodovo besedo' ter zagotavlja: "Oprti na Gos- podovo besedo vam rečemo tole: mi, ki še živimo in bomo ostali do Gospodove- ga prihoda, nikakor ne bomo prehiteli zaspalih." (1 Tes 4,15) c. Kristusov prihod, 1 Tes 4,16a Sedaj Pavel v skopih besedah prikaže Kristusov prihod iz nebes:"Kajti sam Go- spod bo ob povelju, ob nadangelskem glasu in ob Božji trobenti stopil z neba". (1 Tes 4,16a) Gospod prihaja iz nebes kakor je v Stari zavezi Bog prihajal iz nebes: z močjo, ob spremstvu angelov. Kristus prihaja z Božjo močjo, da ures- niči Božji načrt na svetu. č. Kako bodo umrli deležni srečanja z Gospodom, 1 Tes 4,16b-17 Tu Pavel povzame prizor srečanja,kakor ga je predstavil tesaloniškim vernikom, ko jim je prvič govoril o Gospodovem pri hodu. Po tem prizoru so živi verniki po- vzeti na oblakih v nebo. Po takratnem prepričanju oblak odnese živega človeka v nebo. Povzetje v nebo je izmik smrti, kajti izvoljenec je živ povzet v višje življenje. Ko so nekateri verniki v Tesaloniki umrli so Tesaloničani postali zaskrbljeni, da umrli ne bodo deležni srečanja z Gospo dom, ki zadeva le žive. Pavel jim sedaj pojasni: "Najprej bodo vstali tisti, ki so umrli v Kristusu." (1 Tes 4,16) Ko bodo ti oživljeni, ne bo več zapreke. Apostol zagotavlja: "Potem pa bomo mi,ki živimo in bomo ostali, skupaj z njimi odneseni na oblakih v zrak, naproti Gospodu." (1 Tes 4,17). Živi ne bodo imeli nobene prednosti pred umrlimi. Vsi skupaj bodo odneseni na oblakih Gospodu naproti. GOSPODOV DAN, 1 TES 5,1-11 Pavel še vedno govori o Gospodovem prihodu,a sedaj odgovarja na vprašanje kdaj bo prišel Gospod. Toda to vpraša- nje se mu zdi odveč, zato tukaj reče Tesaloničanom: "Kar pa zadeva čase in trenutke, bratje, ni treba, da bi vam pisali, saj sami natančno veste, da bo Gospodov dan prišel kakor tat ponoči. Ko bodo govorili: 'Mir in varnost,' tedaj bo nenadoma prišla nadnje poguba, ka- kor pride porodna bolečina nad noseč- nico, in ne bodo ubežali." (1 Tes 5,1-3) Nenadnost pomeni nepreračunljivost, zato obstaja nevarnost, da jih bo Gos- podov dan zasačil nepripravljene. Toda ko je že izrekel to grožnjo, nenadoma zasuče svoje besede, kajti noče groziti tej verni in dobri krščanski skupnosti v Tesaloniki. Besedama 'noč' in 'dan' dá sedaj drug, prenesen pomen, in reče: "Vi, bratje,pa niste v temi, da bi vas ta dan presenetil kakor tat, saj ste sinovi luči in sinovi dneva. Nismo sinovi noči in ne teme." (1 Tes 5,4-5) Pavel nato spodbuja Tesaloničane, naj tudi živijo kot 'sinovi luči in sinovi dneva':"Zato ne spimo, kakor drugi, ampak bodimo budni in trezni. Tisti namreč,ki spijo, spijo po- noči, in tisti,ki se opijajo, se opijajo po- noči." (1 Tes 5,6-7) Apostol prenese te besede na vero, ljubezen in upanje, tri stebre krščanskega življenja,in reče:"Mi ki pripadamo dnevu, pa bodimo trezni: oblecimo si oklep vere in ljubezni,za če- lado pa upanje odrešenja." (1 Tes 5,8) Na koncu Pavel ponovno pove Tesalo- ničanom, da je Božji namen odrešenje, ne poguba, kajti Kristus je po Božji volji umrl zanje. GOSPODOV PRIHOD V PRVEM PISMU KORINČANOM IN PISMU FILIPLJANOM Pavel ima tudi v Prvem pismu Korinča- nom pred očmi Gospodov prihod. V tem pismu že na začetku ugotavlja: "Priče- vanje o Kristusu se je namreč med vami utrdilo, tako da vi, ki pričakujete razo- detje našega Gospoda Jezusa Kristusa, ne pogrešate nobenega daru milosti.On vas bo tudi do konca utrdil, da boste brez krivde na dan našega Gospoda Je- zusa Kristusa. Zvest je Bog,ki vas je po klical v občestvo s svojim Sinom Jezu- som Kristusom." (1 Kor 1,6-9) Drugič apostol omenja Gospodov prihod v 1 Kor 15,51-52,kjer omenja vstajenje in preobraženje. Gospodov prihod je ti- sti odrešenjski dogodek, ko bodo vsi, ki pripadajo Kristusu, upodobljeni po njem in deležni njegovega vstajenjskega živ- ljenja. Tudi v Pismu Filipljanom Pavel omenja Gospodov prihod v povezavi s spreme- njenjem telesa.Tukaj spodbuja vernike, naj dvignejo svoje oči v nebesa. Tisti, ki so zagledani v sedanje telo, živijo v razuzdanosti in zavračajo križ (prim. Flp 3,17-19), toda kristjanov pogled je us- merjen kvišku, k nebesom, od koder bo prišel Gospod. ZDRUŽENI S KRISTUSOM Pavel govori o združenju s Kristusom v sedanjem življenju in uporablja večinoma izraz 'v Kristusu', ki predstavlja vero v Kristusovo nevidno prisotnost v verniku Za združenje v poslednjem življenju pa uporablja izraz 's Kristusom',ki predsta- vlja vernikovo vidno združenje s Kristu- som ob njegovem prihodu. Vernik, ki je v tem življenju 'v Kristusu',bo na koncu tudi 's Kristusom', ko bo ta prišel v slavi iz nebes. UPODOBLJENI PO KRISTUSU Pavel zagotavlja v 1 Kor 15,49: "In ka- kor smo nosili podobo zemeljskega,bomo nosili tudi podobo nebeškega."Spreme- mba v telesu ni le preobraženje umrlji- vega telesa v neumrljivega,ampak hkrati upodobljenje po Nebeškem Adamu. Preobraženje in upodobljenje po Kris- tusu, srečamo tudi v 2 Kor 5,1-10. Tu Pavel govori o preobraženju, ki je hkrati poveličanje:"Vemo namreč tole: Če raz pade naša zemeljska hiša,ki je le šotor, imamo v nebesih zgradbo od Boga,hišo, ki je niso naredile roke in je večna." (2 Kor 5,1) Preobraženje Pavel najbolj jasno izraža v Flp 3,21, kjer dviga pogled vernikov na Gospoda Jezusa Kristusa, ki bo "z močjo, s katero si more podvreči vse, preobrazil naše bedno telo, tako da ga bo naredil podobno telesu svojega veli- častva." p. Jože Plevnik, D.J. povzetek iz njegove knjige: Apostol Pavel: S Kristusom v Božjo slavo Δ na kazalo domov na vrh Δ GOVORIJO NAM PRIJATELJI Vse moraš vzeti za dobro Lepo jesensko popoldne je bilo, ko smo se odpravili na obisk k našemu prijatelju Lojzetu Bovhanu (Mladin- ska 25,Ljubljana). Pozvonili smo pri vratih in iz zgor- njega nadstropja se je že zaslišal vesel glas: "Kar naprej!" Lojze nas je seveda pričakoval. Ker pa so dnevi kratki, smo pred intervjujem naredili nekaj fotogra- fij. Lojze je prišel po stopnicah do vho- dnih vrat.Ker težko hodi,so stopnice še prav posebej naporne. A Lojze se je le nasmehnil in nam povedal, da gre vsak dan vsaj nekajkrat po njih. Sicer mu pri hoji pomaga hodulja in brez nje ne gre nikamor. Za daljše poti uporablja tudi voziček. A rad se potrudi in če je le mogoče in se ne mudi,potem vse krajše razdalje premaga skupaj s hoduljo.Zdra vi ob njem svoj korak nekoliko upočas- nimo,hkrati pa z nekaj negotovosti gle- damo,če mu bo uspelo. A Lojzetu uspe, saj ima dovolj vztrajnosti in poguma. Tudi zato smo ga povabili, da se nam predstavi in nam pove kaj več o sebi in svojem življenju. Lojze, prosimo te,da nam poveš,kje in kako se je začela tvoja življenjska pot. Rodil sem se in živim v Ljubljani,v Podu- tiku.Do četrtega leta starosti smo sta- novali v Šiški.Potem smo se preselili sem kjer sta moja starša zgradila to hišo. Sedaj živimo tu že trideset let. Jaz pa sem star štiriintrideset let. Imaš tudi kakšnega brata ali sestro? Ja,imam eno sestro,ki je mlajša od mene eno leto in pol. Zdaj ne živi več doma. Je poročena, vendar še nima otrok, je pa v pričakovanju. Trenutno z možem živita v Postojni, v Logatcu pa gradita hišo. Imam pa tudi še štiri leta mlajše- ga brata, ki pa še živi doma v zgornjem nadstropju. Kje pa si obiskoval šolo? Šolo sem obiskoval v Zavodu za invali- dno mladino Kamnik. Tja sem šel z de- vetimi leti in tam tudi končal osnovno šolo.Od petega do vključno osmega ra- zreda sem se malo težje učil. Šolo sem nadaljeval v Zavodu na srednjem izobra ževanju, kjer pa je pogoj, da uspešno zaključim prvo ocenjevalno obdobje.Ker pa mi to ni uspelo,sem šel na prilagojen program.Tam sem slikal na steklo. (In- tervjuju se je pridružila Lojzetova mama ki je dodala: "Razlog za slabe ocene ni bil v tem, da se Lojze ne bi želel učiti, ampak je bil vzrok v njegovi bolezni.") In kakšni so tvoji spomini na šolska leta? Težko sem se učil.Že v vrtcu sem hodil v razvojni oddelek. Ponavljal sem prvi razred, zato je učiteljica želela,da grem na prilagojen program. Tega v Kamniku ni bilo,moral bi iti npr.v Vipavo. Jaz sem bil pa zelo navezan na dom. Ob koncu tedna sem želel domov in bal sem se, če bi bil kje dlje, to ne bi šlo. Imel sem domotožje.Vedno sem komaj čakal pet- ka, da sem odšel domov. Ob nedeljah sem zelo zavlačeval z odhodom nazaj v Kamnik. Tvoje življenje je zaznamovano z invalidnostjo. Nam lahko poveš kaj več o njej? Rodil sem se s sedmimi meseci. Zdrav- niki me niso dali v inkubator. Rekli so,če bom preživel tri dni,bo v redu. V bolnici sem ostal skoraj dva meseca. Bil sem tudi priklopljen na respirator, ker nisem imel dovolj razvitih pljuč. Imel sem tudi zastrupitev krvi.Ko sem bil dojenček, je pri meni spal oče,če bi imel kakšne pro- bleme z dihanjem. Večkrat me je moral odpeljati v bolnico. (Mama: "Lojzetova diagnoza je cerebralna paraliza zaradi prezgodnjega rojstva.") Ali se spominjaš kakšnega bolj pri- jetnega dogodka iz otroških let? Ja,spomnim se,kako smo pozdravili mo- je težave z dihanjem. Z družino smo šli na morje.Oče me je držal v rokah in me odnesel v morje. Z boso nogo je stopil na ježka in padel sem v vodo. Seveda sem precej morske vode tudi popil. Od takrat nimam več problemov s pljuči. Pozdravila sta me ježek in morska voda V uvodu v intervju smo že omenili, da imaš težave s hojo. Kako pa je bilo s hojo v otroštvu? Ko sem bil še majhen in me je oče lah- ko prijel za roko, sva se sprehajala po Podutiku. Prehodila sva slaba dva kilo- metra. Takrat sem se temu upiral, ker nisem vedel, da je to zame dobro. Še babica me je zagovarjala, naj me pusti. Mogoče danes ne bi več potreboval ho dulje, če bi takrat res vsak dan vztrajal in hodil. Pa tudi ortopedskih čevljev ni- sem hotel nositi.Želel sem si le 'superge' Ko sem bil v Zavodu, sem nekaj časa nosil ortopedsko obutev. Potem sem pa rajši pristal na 'superge'. Vendar so se mi strgale in sem nekaj časa moral no- siti ortopedske čevlje. Šele ko sem jih nosil dlje časa, sem ugotovil, da z njimi lažje hodim. Sedaj jih nosim, čeprav so 'superge' že popravljene. Najbrž si pri hoji in sprehodih kdaj tudi padel? Seveda. Če se vrnem k očetu in najinim sprehodom. Oče me je spremljal povsod Eden od najkrajših sprehodov je bil v na ši hiši,ko sem šel od mize do radiatorja. Za mano je hodil oče, da bi me ujel. Ko pa sem prišel do radiatorja, sem padel ter z glavo udaril ob radiator.Prebil sem si glavo. Še dobro se tega spominjam. In tako sem spet zgubil nekaj volje, da bi hodil. Danes bi boljše hodil, če bi ta- krat poslušal starše. Zdaj ti pri hoji pomaga hodulja. Si jo imel že v otroštvu? Ja, hodulja mi pri hoji že zelo dolgo po- maga. Brez nje ne morem nikamor. Ko sem bil še mlajši, sem imel tudi invalid- ski tricikel, ki sem ga zdaj že prerasel. Po njega smo šli v Nemčijo. Starši so mi skušali na različne načine omogočiti, da bi se lahko čim več gibal. Povej nam kaj o svojih spominih na Zavod v Kamniku. Omenil si že,da si imel veliko domotožje. Dobro se spominjam tistih let. Vsak dan sem jokal,ker sem želel domov.A starša sta bila vztrajna. Videl sem, da mi ne preostane drugega, kot da se navadim. Domov sem prihajal za vikend.Deset let me je vsak petek in nedeljo vozil oče, nato pa smo zadnjih pet let prevoz ure dili prek Sončka. V Kamniku si preživel petnajst let. Najbrž so se tam spletla tudi kakšna prijateljstva? Imel sem več prijateljev. Še sedaj me eden večkrat obišče. Bila sva skupaj v sobi in mi je obljubil, ko bo imel izpit, da me bo prišel obiskat in me bo kam od- peljal. In to obljubo je tudi držal. Prišel je na sestrino poroko in me je po njej odpeljal domov.Bil je tudi na moji tride- setletnici. Z njim sem ostal še najbolj povezan. Velikokrat si že omenil svoje starše, pa domotožje... Zagotovo imaš lepe spomine na družino? Staro mamo,ki je živela z nami,sem imel zelo rad.Najbolj sem bil navezan na njo. Imela me je zelo rada. Pripovedovala mi je pravljice.No,vse domače imam zares rad. Spomnim se, ko sem bil v Kamniku, da sta k meni prišli teta in babica. Ker pa nisem bil še navajen Zavoda, sem jokal,ko sta odhajali.Babici sem se tako zasmilil, da me je vzela domov. Doma je bila pa mama huda. A kljub temu sem ostal do konca tedna doma. Najbrž si se vedno veselil počitnic in praznikov, da si lahko bil doma? Ja, seveda sem jih komaj čakal. In tudi ko sem bil bolan, sem bil lahko doma. Enkrat nisem bil prav hudo bolan in bi morda lahko šel v Zavod. A prosil sem starše, če lahko ostanem doma. Oče mi je obljubil,če se bom naučil poštevanko do nedelje, bom lahko ostal doma. In sem se. Še danes jo znam. Učiteljica je to vedela in bila tega vesela. Ko si šolanje v Kamniku zaključil, si se verjetno vrnil domov? Ja, zdaj živim doma. Leta 1997 sem se zaposlil na Sončku pod posebnimi pogoji Za svoje delo ne dobivamo plače, pač pa le skromno nagrado. Če delam ves mesec, dobim približno 80 do 90 eurov. Trenutno delam v varstveno- delovnem centru (VDC) na Rožanski. Odpira se pa nov Sončkov VDC center v Šiški. Kako pa poteka tvoj običajen dan? Zjutraj vstanem in se uredim sam. Vsak dan pride kombi po mene ob pol osmih zjutraj in me malo pred drugo uro popol dan pripelje nazaj. V Sončku delamo vi- zitke in tako mine moj delovni dan. Ko pridem domov,grem še malo ven, pozimi in jeseni sem pa v sobi in gledam tele- vizijo. V službi si omenil, da delate pred- vsem vizitke. In kaj potem z njimi naredite? Vizitke delamo vse leto. Do sredine no- vembra naj bi končali z delom, nato pa sledi prodaja.Nagrada je odvisna od pro daje voščilnic. Nekaj jih prodajamo sami na stojnici v Koloseju ali še kje drugje. Sam sem jih prodajal prva leta, ko sem prišel na Sonček. Sedaj to prepuščam drugim. Če bi bilo potrebno, bi tudi se- daj z veseljem šel in jih prodajal. In kakšne voščilnice izdeluješ? Voščilnice imajo različne motive. Veči- noma jih izdelujemo iz papirja. Pazljiv moraš biti pri lepljenju. Na dan naredim 5 do 10 voščilnic. No, tudi 50 do 60 jih naredimo, odvisno od motiva. Ko takole prijetno klepetamo s teboj smo opazili, da nosiš na svoji veri- žici križ. Kaj ti pomeni? Te spremlja vera na tvoji življenjski poti? Rad grem k sveti maši, čeprav težko. Včlanjen sem v Krščansko bratstvo bol nikov in invalidov. V zadnjem mesecu smo se srečali kar trikrat s skupino v Podutiku.K Bratstvu me je povabila pri- jateljica Gordana. In sem šel. Nekajkrat sem bil tudi že na skupnem silvestrova- nju, zadnje leto na Zaplani. Kako pa si se pripravljal na prejem zakramentov? Pri prvem svetem obhajilu sva bila sku- paj s sestro Mojco.Takrat cerkve v Po- dutiku še ni bilo in smo hodili v Koseze. A cerkev v Kosezah je težje dostopna. Ko sem se pripravljal na prejem birme, je k nam hodil župnik z draveljske cerk- ve in me je pripravljal kar doma. Skupaj z bratom sva bila isti dan pri birmi,le da je bil on v Kosezah, jaz pa v Dravljah. Potem pa smo skupaj praznovali. Omenil si, da ti srečanja v Bratstvu dajejo mnogo spodbud za tvoje živ- ljenje. Se je tvoje versko življenje s srečanjem z Bratstvom kaj spreme- nilo? Ja, seveda je sedaj drugače. Ko sem bil še v Zavodu v Kamniku, se o veri nisem z nikomer pogovarjal. Ob nedeljah smo šli k maši in to je bilo vse. Versko živ- ljenje sem začel spoznavati, odkar sem v Bratstvu. Marsikaj je sedaj drugače. Ko smo se pogovarjali o tem,kakšen je tvoj delavnik,nisi ničesar povedal o delu doma. A kolikor te poznamo, vemo,da si zelo priden in rad poma- gaš.Ko smo imeli na Zaplani delovni vikend,si z veseljem čistil kopalnice Ja,pomagam pa rad.Tudi mami pomagam pri pospravljanju in pomivanju. (Mama je potrdila: "Lojze res rad pomaga. Za vsako stvar se mora precej bolj potru- diti,a ker ima voljo, rad poprime za delo in priskoči na pomoč, kjer le lahko.") Ali si doslej že bil kje na kakšni dalj- ši poti, morda na romanju? Pred desetimi leti sem bil v avgustu s krščansko skupino na romanju v Nemčiji v Altöttingu.Na romanje sem šel skupaj s sestro. Ona je bila tam že tudi prej v mesecu aprilu. Sestra je na tem roma- nju spoznala svojega moža. No, seveda pa sem bil na romanju tudi že na Brez- jah in na Sveti Gori. Omenil si, da rad gledaš tudi televi- zijo. Kaj pa najraje spremljaš? Gledam vse vrste športa, od nogometa do košarke. Navdušen sem nad vsemi športi.Tudi na kakšno tekmo sem že šel Gledal sem v živo košarkarsko tekmo v dvorani Tivoli. Na tekmo sem šel s ho- duljo in sem padel po tleh, ker sem se ustrašil. To so reakcije, ki jih ne morem obvladati. Enkrat sem zvečer po tele- viziji gledal kače in se tako ustrašil, da sem padel s stola. Imaš še kakšen drug hobi? Ne. Gledam le šport po televiziji. To je res moje največje veselje.Če bi bil zdrav bi se tudi sam ukvarjal s športom. Spo- mnim pa se, da smo se enkrat žogali na podutiški skupini. Veliko smo se nasme- jali. Prej si v pogovoru omenil tudi inva- lidski voziček.Ali ga kdaj uporabljaš? Imam ga za daljše poti. Začeli so me dajati na voziček v Zavodu, ker nas je bilo veliko. Za na Sonček ga pa ne po- trebujem. Vesel sem,da lahko še hodim in kolikor zmorem, grem najraje sam. Kaj bi ob koncu povedal vsem bral- cem Prijatelja.Morda kakšen nasvet? Vse moraš vzeti za dobro.Tako si potem lahko vesel vsake stvari. Imaš morda kakšna pričakovanja - tudi od tega intervjuja? Želim si čim več prijateljev. Vesel bi bil novih prijateljev. Vsi, ki boste brali Pri- jatelja, se lahko oglasite in mi pišete. Z veseljem vam bom odgovoril. To zadnje povabilo je povabilo vsem bralcem. V uvodu intervjuja je Lojzetov naslov in njegovo vabilo velja: dobrodo- šli vsi, da mu napišete nekaj besed ali ga kaj vprašate,kar nam v teh vrsticah ni povedal. Lojze bo zagotovo vsakega novega prijatelja vesel. Tudi mi smo z veseljem in obogateni odhajali z obiska, pri katerem je nastal tudi ta intervju. Tako Lojze kot tudi oče in mama so res prijetni sogovorniki in plemeniti ljudje. Tisto,kar pa je pri Lojzetu res najdrago cenejše, je težko zapisati z besedami: njegov optimizem in dobra volja. Upamo da je nekaj tega zavelo tudi iz zapisa- nih besed. Na obisku smo bili: Roman Travar, C.M., Tone Planinšek (slike) in Polona Malovrh (zapis) Δ na kazalo domov na vrh Δ ZDRAVSTVENI DELAVCI Klarin božič Šestletna Klara je bila ži- vahna deklica. Skupaj z bratom,mamico in očkom je živela v garaži. Oba starša sta bila brez zaposlitve,zato je bilo denarja ve- dno premalo. Klara se je znala razvese- liti majhnih stvari. Vesela je bila, ko je dobila banano ali sadni jogurt.Nenadoma jo je začela boleti glava, vedno bolj je bruhala. Diagnoza: velik maligen tumor v glavi.Odpovedala ji je leva stran tele- sa. Obležala je v postelji, ki jo je delila skupaj z bratom. Zdravnik Stein Husebo je v knjigi Ljube zen in žalost zapisal:"Otroci so čudoviti So najboljši psihologi na svetu. Lahko nas spravijo v smeh, ko bi pravzaprav hoteli samo jokati.Z nami se jočejo,če- prav ne vedó, zakaj. Vsem situacijam se prilagodijo. V trenutku lahko preklo- pijo iz veselja v žalost, iz resničnosti v sanje.Od otrok se lahko veliko naučimo" Tudi Klara se je vsemu prilagodila.Svojo bolezen je prenašala mirno,bolj kot mar sikateri odrasli.Čeprav so živeli v garaži brez kopalnice, ji je bilo doma najbolj lepo. Njihovo bivališče je bilo podobno revnim jaslicam,kjer je bilo toplo in sve- tlo zaradi ljubezni staršev in brata. Bolj kot vse na svetu umirajoči otrok potre- buje ob sebi mamo in očeta,ki mu daje- ta občutek varnosti in sprejetosti. Kako zelo so si starši želeli,da bi otroški zdra vnik Klaro obiskal na njihovem domu, a ga niso dočakali. Prihajala je le socialna delavka, katero je bratec vprašal: "Če bo Klara umrla, kako jo bo Jezus spravil gor v nebesa?" Ni vedela, kaj bi mu od- govorila. Nato je bratec modro odgovo- ril: "Če je Jezus spravil v nebesa mojo babico, bo tudi Klaro." Otroci navadno vedó, da umirajo in tudi Klara je vedela. Nekega večera, ko so skupaj molili Sveti angel,se je Klara za- zrla v mamine oči in vprašala: "Ali bom umrla?" V tej družini so se znali pogo- varjati o vsem. Mamica jo je nežno po- božala po laseh, jo objela in rekla: "Ali te je strah pred tem, kar se bo zgodilo? Kaj si želiš, da bi se zgodilo?" Klara je počasi in s težavo odgovorila: "Želim si, da bi skupaj postavili jaslice." Bilo je v novembru. Mami so stopile sol- ze v oči.Ni jih skrivala pred Klaro.Prijela jo je za roko in rekla: "Že danes bomo skupaj postavili jaslice." Za božič so jih vedno postavili v bogkov kot, danes so jih postavili na stol ob Klarini postelji,da jih je lahko gledala. Jezuščka niso polo- žili v jasli, ampak v Klarino dlan. Objela ga je in skupaj so zapeli Sveto noč. Klara se je nasmehnila,njene oči so ža- rele. Starša sta čutila, da Klara mirno počiva v naročju jaslic in družine.Vedno je težko, ko umira otrok, a gotovo je otroku težje, če nima ob sebi družine. Čeprav sta starša trepetala pred dne- vom, ko se bo Klari zdravstveno stanje poslabšalo in ji ne bosta več znala po- magati,sta vsak trenutek dneva zaupa- la v Božjo pomoč. V začetku decembra so dobili socialno stanovanje in Klara je dobila svojo posteljo. Ker ni mogla več hoditi v šolo, se je zelo razveselila ris- bic, ki so jih narisali otroci iz njenega razreda. Sošolci so jo skupaj z učitelji- co poklicali po telefonu in ji zaželeli vse dobro. To je bilo njeno najlepše božič- no darilo. Čez nekaj dni je Klara padla v komo in mirno umrla v naročju matere in očeta. Bilo je tri dni pred božičem. Psiholog Peter Weibel pravi: "Družina lahko preko bolezni otroka začne novo življenje." To družino je Klarina bolezen naučila, da so iz sebe priklicali na dan najboljše in najbolj človeško, dokler je bil še čas za to. Ko je Klarina družina doživljala najhujše trenutke, so bili med seboj najbolj povezani. Nekaj mesecev po Klarini smrti so se nje ni starši zahvalili socialni delavki z bese dami: "Najbolj nam je ostalo v spominu, da ste bili edini, ki ste si vzeli čas za nas. Da ste prišli vedno,ko smo vas naj bolj potrebovali." V vsako družino pride enkrat bolezen ali kakšna druga preizkušnja.V prihajajočem letu vsem želim, naj bo vaša družina topel dom, kjer se žalost deli in veselje množi.Naj bo družina kraj,kjer se otroci umirijo v naročju staršev in z ljubeznijo pobožajo vsako življenje. Vsi pa se lah- ko zatečemo v objem Svete družine, ki nas brezpogojno ljubi in spremlja. Janja Ahčin Jaslice za družino Zate, družina, pletem adventni venec in prižigam plamen. Zate, družina, blagoslavljam bogkov kot in sklepam roke. Zate, družina, razgrinjam zelenje in postavljam glinene jaslice. Tudi ti si krhka, drobljiva in človeška. Prav je tako! Če bi bila vedno, ob vsakem času močna, sveta in brezhibna, bi ne potrebovala Gospoda v svoji sredi in naročja Matere v svojem domu. Tako pa doživljaš čas topline in čas mraza, čas vere in čas dvoma. Preživela boš zmrzali, zmagala boš umetne zakone in nevarne novosti. Ostala boš družina, ostala boš božje svetišče in prva milost! Zaupaj v Boga, ki te je ustvaril. Odpri mu vsa vrata in okna. Gospod bo vstopil in ti odstopil prostor v jaslicah. Znova se boš rodila, spet boš skozi porodno bolečino zajokala. O, ti mala človeška družina, mar ne čutiš, kako si pri Bogu ljubljena! Ne omagaj na pol poti, glej v svojo zvezdo upanja in radosti! Ptice imajo gnezda in srne zavetja. Ti, družina, imaš božje Srce. Zateci se vanj! Spet poklekni, zapoj in z vonjem kadila objemi sebe. Naj se otroci umirijo v naročju staršev in starši zahrepenijo po igri otrok. Naj bodo jaslice skromne, a ogrete v dlaneh in pogledih. Naj bo v tebi, družina, ljubezen tako nežno učlovečena, da boš pod ledom in skrbmi obvarovala svoje korenine in vedno znova ob jaslicah gojila pogovor, nasmeh, odpuščanje, pogum! Da boš z mirom pobožala vsako življenje, ki ga pestuješ. Nataša Ahčin Δ na kazalo domov na vrh Δ KRŠČANSKO BRATSTVO BOLNIKOV IN INVALIDOV Božična poslanica, december 1947 Razveselimo se "V hlevu boste našli dete,v plenice povito" Podatek je skromen,a zadosten: pastirji so ga našli. To je bil šele prvi obisk. Za njimi so še mnogi drugi prišli molit svoje ga Odrešenika,ki sta ga varovala Marija in Jožef. Dragi bolniki, povabim vas,da me sprem ljate k Jezusu - Otroku. Obiščimo ga v zibelki. Pustite postelje in naslonjače, pridite s sanatorijev in bolnišnic; ker so morda preveč čisti, so preveč hladni za člove- ška srca.Pridite iz svoje temačne in vla žne sobe. Pri Jezusu je prostor za vse, tudi za vas. "Kaj naj nesemo?" me sprašujete. "Kaj naj mu podarimo?" "Nekaj denarja imam v svoji denarnici.""Tukaj je skodelica za mleko, nekaj koščkov sladkorja, nekaj borne hrane, ki nam jo delijo." "Kaj pa če bi nekaj zapeli? Zmolili?" Dragi prijatelji, pridite z menoj, nič vam ni treba nositi. Vstopimo. Koliko ljudi se je že zbralo, povabljeni niso bili le bolniki. Treba si bo najti kotiček. Moj Bog! Koliko lepih stvari so prinesli za Božje Dete! "Mali Jezus, darujem ti najlepšega ja- genjčka, da bom kar se da hitro dobila dobrega moža." "Tukaj je zelenjava,da- rujem ti jo,da spomladi slana ne bi uni- čila zelenjave na mojem vrtu." "Prinesel sem nekaj denarja, da vrednost mojih delnic ne bi padla" "Nekaj ti bom zapela da me grlo ne bi nikoli bolelo." "Tukaj ... tukaj!" Darovi in prošnje se vrstijo in Jezus se nasmehne vsakemu posebej.Prošnje bo uslišal, kot bo prav in ne vedno tako, kot prosijo darovalci. Prijatelji bolniki, na vaših obrazih berem očitek: "Rekli ste nam, naj ničesar ne jemljemo s seboj. Kako nas bo Jezus sprejel? Dobro, med množico, ki je pred Božjim Otrokom,si recite:›Mi bomo pred stavljali 'Očaranega'.‹" V Provansi (pokrajini v južni Franciji) v Jezusovo zibelko položijo čim več kipcev raznih svetnikov,ki jim pravijo 'svetnički' Vsi kaj prinašajo ali pa igrajo na različne inštrumente. En 'svetniček' nima niče- sar; samó gleda Jezusa. Posebno ime ima. Pravijo mu 'Očarani'. Ves je prev- zet, veliko bolj kot drugi. Nič ne pravi: "Tole sem ti prinesel." Nič ne govori. Tam je, stoji, s sklenjenimi rokami. Zdi se, da bi rad pojedel Jezusa, morda se za trenutek ustavi pri Mariji in Jožefu, a se zopet vrne k Jezusu:gleda ga,gleda. Ves srečen je. Vsega se daje in nič ne prosi. In niti ne zave se,da ni nič prosil. Radost ga je preplavila. Ta je dal največ; dal je vse, ker je mis- lil, da ni nič dal. Jezus se mu prisrčneje nasmehne kot drugim. Prav posebej se razumeta. Ali se vam ne zdi, da bi bilo najbolje, če bi tudi mi ravnali kot on? Da se nam bo posrečilo, ne potrebujemo ne vem kak- šnih razumskih zmožnosti, domišljije ali spomina. Potrebno nam je le srce in ko boste dali svoja srca, vam ne bo prav nič potrebno ogledalo,da bi se vanj gle dali. In če hočete iti z menoj do konca, vam predlagam, da vloge 'Očaranega' ne igrate le za božič, ampak da ste stalno tako razpoloženi. Dajte svoja srca Gospodu in svojemu bližnjemu, nase pa ne mislite. O tem,kako naj bi bili vse življenje 'oča- rani',bi rad povedal vsakemu izmed vas. Poglejmo si nekaj možnih primerov: Morda ste med tistimi bolniki, ki se ne smejo preveč pritoževati: sorodniki in prijatelji zelo skrbijo za vas. Olajšajte življenje tistim, ki se vam približajo. Ne bodite zahtevni in ne navadite se prito- ževanja. Zahvalite se za najmanjšo us- lugo, ki vam jo izkažejo. Mislite na to, da boste kaj dobrega storili za tiste, ki vas obiščejo; zanimajte se zanje in ne trudite se, da bi se oni zanimali za vas. Táko naj bo življenje 'Očaranega'. Drug primer: poleg bolezni vas muči še revščina.Vi bi morali biti hkrati zaposle- ni in bolni ter zato trpite veliko bolj kot tisti,ki so zdravi.Delajte z Jezusom,trpi- te z njim in s tem dajte še drugim zgled pogumnega ter veselega življenja. Tako boste tudi vi med 'Očaranimi'. Ste bolnik, ki se čuti popolnoma osam- ljenega? Žívite s Kristusom! Če svojo osamljenost ponudite za brate, bo vaša duša polna luči; tudi vi boste 'Očarani'. Morda ste pa med množicami bolnikov,ki so v bolnišnicah in sanatorijih. Stokrat se srečate z bolnimi brati in sestrami. Vi niste osamljeni in imate dosti prilož- nosti, da daste drugim, kar boste sebi vzeli. Naj táko ravnanje 'očara' vaše življenje. Če beseda 'očaran' pomeni, da mora človek iti iz sebe, pomeni tudi veselje. Očarani ni nikdar žalosten. Tako življenje zapodi žalost daleč, da- leč... Našli boste srečo tudi,če jo izre- cno ne boste iskali. Vi boste sreča za vašega Gospoda. Vi boste druge osrečevali. Nekaj vas bo kar sililo, da se boste Kristusu vsi veseli zahvaljevali, ker smete živeti takó ko- ristno življenje. Oče Henrik François, ustanovitelj Bratstva Prevod: Stanko Boljka, C.M.   Spremljevalni program ALI JE MOGOČ ZDRAV DUH V BOLNEM TELESU IN KAKO? Pomenljiv naslov 18. razstave izdelkov bolnikov in invalidov 'zdrav duh v bolnem telesu' smo v spremljevalnem programu ponudili kot vprašanje:ali je mogoč zdrav duh v bolnem telesu in kako? Naš na- men je bil osvetliti različne vidike zdravja obenem pa preveriti in poglobiti trditev, ki smo jo izbrali za vodilo lanskoletne razstave. Tokrat objavljamo drugi in zadnji del raz mišljanja dr. Metke Klevišar. Darinka Slanovec Kaj pomeni biti zdrav? nadaljevanje in konec, II. del) (V prvem delu se avtorica sprašuje in odgovarja na vprašanja: "Kaj je zdravje, kaj bolezen? Kaj lahko pričakujemo od uradne medicine?" In ugotavlja, da bolj kot medicina ji pomaga "temeljni odnos do življenja, bolezni, prizadetosti, sta- rosti in smrti. To, da v vsem, kar se mi dogaja,tudi v težkih stvareh,tudi v svoji bolezni, vidim smisel, vidim del svoje ži- vljenjske poti."; op. urednika) ALI SEM USPEŠNA? Vsak človek želi biti uspešen. Tudi čas, v katerem živimo,zelo poudarja človekov uspeh. Začenja se že v šoli, v službah, v športu, pa seveda tudi doma. O uspehu sem se precej spraševala.De- lala sem z bolniki, katerih mediano pre- živetje je bilo slabo leto. To pomeni, da jih je večina preživela slabo leto od ta- krat, ko so ugotovili bolezen - ob vsem zdravljenju, ki smo ga bolniku lahko nu- dili.Ne samo pri nas,tudi drugod po sve- tu. Kot bodoče zdravnike so nas med študijem vzgajali,da bomo bolnike zdra- vili in jih zdrave ali čimbolj zdrave poši- ljali nazaj v življenje. Moji bolniki pa so umirali. Po kriterijih medicine sem bila torej neuspešna zdravnica. Z občutkom da pri delu nisi uspešen, pa lahko pre- živiš leto, dve, morda tri, potem pa je bolje,da si poiščeš drugo delo,če hočeš brez škode zase dočakati upokojitev. Prav zato sem morala razčistiti, kaj mi pomeni uspeh. V lepem spominu imam negovalko iz do ma za starejše občane,ki mi je odgovo- rila: "Zame je uspeh to, da se vrnem z dopusta in mi stari ljudje v domu reče- jo: Pogrešali smo vas!" Ženska, ki ima težko delo, za katero ni ravno dobro plačana,živi z občutkom,da je uspešna. Zase se sprašujem,kaj je moj uspeh,kaj bom ob koncu življenja morda pokazala kot svoj največji uspeh. Ali bom sploh lahko kaj pokazala? Nimam družine in otrok, s katerimi bi se lahko pohvalila in ki bi na svoj način na- daljevali moje delo. Nisem umetnica, da bi zapuščala umetnine. Nekaj malega pišem, a to so vsakdanje stvari, ki so tako rekoč last vseh. Moji rakavi bolniki Δ na kazalo nadaljev.članka Δ

KRŠČANSKO BRATSTVO BOLNIKOV IN INVALIDOV (nadaljevanje) začetek so v glavnem pokojni. Zdaj sem že deset let v pokoju, kar pomeni, da ne delam več v bolnišnici. V zadnjih tridesetih letih sem veliko pisala, predavala in se pogovarjala o bolezni in smrti in morda v kom prebudila nadaljnje razmišljanje. To je bil gotovo pomemben del mojega ži- vljenja,ampak tudi to je nekaj,kar je v nas vseh,morda sem samo začenjala pogovore o tem,o čemer vsi razmišljamo.Bila sem so- ustanoviteljica Slovenske Karitas in Sloven skega društva Hospic, ampak to je sedaj zame preteklost in tega nisem nikoli jemala kot poseben uspeh. Ali je potem sploh kaj, za kar bi lahko rekla: to je moj uspeh? Morda je takšno spraševanje posledica naše splošne obsedenosti, da moramo pokazati svoje uspehe.Kaj pa,če bo moj največji živ ljenjski uspeh takrat,ko bom sprejela svojo nemoč, svojo odvisnost, upadanje svoje moči in sposobnosti, da bi sploh še kaj na- redila? Nihče ne bo o tem govoril,nobenega priznanja ne bo od nikoder. In vendar bo morda prav to najpomembnejše v mojem ži vljenju. Kdo ve? Moja četrta kariera bo, ne glede to, kaj mi bo prinesla, prav posebno uspešna. Ne v smislu, kot uspeh pojmujejo v svetu nasploh, ampak drugače,bolj bist- veno. Ob vsem tem mi prihaja na misel jerihonska roža, o kateri sem že velikokrat govorila in pisala.Ta jerihonska roža me še vedno spre mlja in se mi zdi s svojo simboliko zelo zgo vorna. Jerihonsko rožo so mi podarili na seminarju za spremljanje hudo bolnih in umirajočih, ki sem ga imela pred mnogimi leti za Sloven- ce v Stuttgartu. Na videz je to neugledna kepa suhega sena,v resnici pa skriva v sebi neizmerno moč. Jerihonsko rožo najdemo v puščavah Afrike in Azije, je izredno neob- čutljiva za vročino in sušo.V suhem stanju ko je na videz mrtva, lahko preživi deset- letja. Veter jo lahko ponese na stotine ki- lometrov daleč. Če na tem potovanju pride do oaze in do vode,že v nekaj urah ozeleni Jerihonska roža govori tudi meni.Nesmisel- no je premišljevati, kaj vse zmorejo drugi, kaj vse bi želela, če bi zmogla in podobno. Edino pomembno je,da znam tisto energijo ki jo imam, zares dobro uporabiti, iz nje kaj narediti. In prav to se mi zdi,da mi kar za- dovoljivo uspeva.Prav tega sem se v mno- gih letih naučila in to mi omogoča, da sem s tem,kar zmorem, zadovoljna. Morda je to del mojega uspeha. UMETNOST IZPUŠČANJA Mnogo stvari sem morala vedno znova iz- puščati in še vedno jih bom morala,ne gle- de na to,kako dolgo bom živela. Ko sem se o tem pogovarjala z neko novinarko, me je opozorila, da bi bilo bolje govoriti o izgub- ljanju kot o izpuščanju. Vendar se mi zdi, da prav v tem tiči bistvo. Res je,da nepre- stano izgubljamo,če to hočemo ali ne. Res pa je tudi, da je položaj povsem drugačen, če smo pripravljeni izpustiti vajeti, s kate- rimi smo krojili in krotili svoje življenje, če smo se pripravljeni posloviti od tistega, kar nam je drago,in kot nov izziv sprejeti nove razmere. Izpustiti pomeni v bistvu aktivno dejanje. Izgubiš takrat, kadar sam ne po- segaš v dogajanje. Zelo pomembna stvar, ki jo trenutno izpu- ščam, je moja sposobnost gibanja. V dolo- čeni meri izgubljam svojo samostojnost. Mnogo stvari ne morem več opraviti sama. Potrebujem pomoč. GRADITEV NOVE KULTURE Ko se srečujem z najrazličnejšimi ljudmi, ve dno bolj čutim, kako je vsak od nas vsaj v neki točki ranljiv in ranjen,kako potrebuje- mo drug drugega in kako dobro je, da si to povemo. Morda se imam prav moji multipli sklerozi zahvaliti za to vedenje. Če bi bila povsem zdrava, bi lahko imela veliko razumevanja za svoje bolnike, lahko bi toplo človeško pristopala k njim, ne bi pa imela takšnega občutka solidarnosti z njimi, kot ga imam s svojo izkušnjo bolezni. To se morda komu sploh ne zdi pomembno,mene pa napolnju- je z zavestjo, da sem del velike človeške družine, del resničnega življenja, ki je vča- sih trdo in se ti zdi, da tako ne bo moglo iti naprej - in takrat mi zavest solidarnosti pomaga živeti, saj se odprejo možnosti, ki jih prej niti slutil nisi. O tem in še o marsičem razmišljam ob svoji nemoči. Ne da bi se poceni tolažila, ampak preprosto zato, ker čutim, da je lahko tudi nemoč vrednota,ki ti odpre vrata v razse- žnosti, ki jih sicer človek ne bi nikoli razu- mel. Zato bi želela za nas vse, da svoje nemoči ne bi jemali samo kot težko breme, ki ga moramo nositi, marveč tudi kot prilo- žnost, da kot ljudje postanemo večji. BISTVENO ZA MOJO VERO JE UPANJE Ranjeni Zdravilec - po njegovih ranah smo bili ozdravljeni (Iz 53,2-5). Vedno znova me besede preroka Izaija pre tresejo. Pri liturgiji jih prebiramo v velikem tednu. Zdijo se mi bistvene za mojo vero, za vse moje življenje. Bog, v katerega ve- rujemo,si je v Jezusu Kristusu nadel člove- ško podobo, postal eden izmed nas, hodil po poti našega trpljenja in stisk, celo umrl je. Postal je ranljiv,da bi po njegovih ranah ozdraveli. Nekaj nepojmljivega za Boga. Prav to je jedro moje vere in osmišlja vse težko, kar mi v življenju prihaja na pot. To je hkrati naročilo nam za naše življenje. Ne kot močni in zdravi, ampak kot ranljivi in ranjeni smo lahko solidarni med seboj in si pomagamo. To je bistveno sporočilo na- šega Boga, ki ga svet, v katerem živimo, le težko razume. To tudi pomeni, da imajo vsi bolni, invalidni ali kakorkoli prizadeti v svetu posebno mesto in je prav zaradi njih svet drugačen. "...In obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja, bolečine ne bo več.Kajti prejšnje je minilo". (Raz 21,1-4) Te besede iz Knjige razodetja so ene mojih najljubših.Naše veliko upanje in pričakova- nje! Če bi to upanje v naših srcih zamrlo,bi se naše življenje ustavilo. S problemom upanja sem se morala pri svo jem delu s hudo bolnimi veliko ukvarjati. Ali človek, ki je hudo bolan in ga bo bolezen verjetno v kratkem privedla do smrti, sploh lahko upa? V kaj? Ali je upanje samo ozdra vitev ali je še kaj drugega? Porajalo se mi je veliko vprašanj,ki sem jih morala najprej razčistiti pri sebi, če sem se hotela sreče- vati z bolniki. Upanja ne moreš nekomu dati. Lahko samo upaš z njim in za bolnika je zelo pomembno da ima okrog sebe ljudi, ki z njim upajo. Če bi bilo upanje samo v tem, da ne boš umrl, smo prav vsi v brezupnem položaju, ker bomo gotovo vsi umrli. Pa se vendarle ne počutimo tako. Upanje mora torej biti nekaj več kot ozdravitev. Poleg tega velikega upanja,da mora nekoč kljub vsemu biti vse dobro, pa je še neko drugo upanje, ki bi ga lahko imenovali upa- nje majhnih korakov. Upati pomeni videti možnost za naslednji korak,nič več. Ne kaj bo čez eno leto, ampak kaj tukaj in zdaj lahko naredimo za bolnika. Če nam umira- joči reče, da se boji, mu ne pomagamo, če mu zatrjujemo,da še ne bo umrl. Upanje je v tem, da mu zagotovimo, da bomo ostali z njim, ne glede na to, kaj se bo dogajalo. Upanje majhnih korakov je vedno zelo do- ločeno. Če na primer tetraplegik,ki ima pri- zadete vse štiri ude, reče: "Upam, da bom kmalu tekal naokrog," in mu pritrdite, mu s tem prav nič ne pomagate. Dejstvo je, da ne bo tekal naokrog.Če pa mu rečete:"Na- redili bomo drugače.Dali te bomo v voziček in te z njim vozili okrog," je to nekaj,kar je izvedljivo in je res. Upanje ni nikoli v laži. Tudi sama upam,da bom lahko čim dlje os- tala vsaj za silo gibljiva in zmožna živeti v svojem stanovanju. Upam, da bom vedno znova našla ljudi, ki mi bodo pomagali in bodo pripravljeni ostati ob meni. Upam, da ne bom obupala in da bom znala ohraniti življenjsko vedrino. In upam,seveda, da bo nekoč vse dobro. Ni nujno, da sedaj vem, kako. Dr. Metka Klevišar (po dogovoru z dr. Metko Klevišar objavljamo odlomke iz njene knjige Moja četrta kariera, Mo- horjeva družba,Celje, 2004; na temo predavanja jih je izbrala in priredila Darinka Slanovec; se nadaljuje)   Dramska igra v Podutiku V soboto, 24.oktobra, se nas je nekaj čla- nov Krščanskega bratstva bolnikov in inva lidov zopet zbralo v Podutiku. Udeležili smo se svete maše in si po njej ogledali igro o življenju svetega Frančiška,ki so jo zaigrali mladi z g. župnikom Markom. Urban Mikuž, foto: Zlatko Novak   Po Gorenjski ... V soboto, 17.10.2009, smo se odpravili po naši prelepi Gorenjski.Odločila sem se,da po dolgih letih zopet obudimo duha Bratstva. Zato sem rade volje sprejela to odgovor- nost in postala voditeljica za gorenjsko ob močje.Poleg skupnih srečanj so obiski tista dejavnost, ki napravijo življenje lepše, saj imamo vsi radi, če nas kdo obišče. Zlasti se obiska razveselijo tisti, ki so v domovih in priklenjeni na posteljo. Z g.Romanom sem se dogovorila,da me po pelje do teh ljudi, saj sama ne vozim avta. Pridružila pa sta se nama še pomočnik Jurij iz Ljubljane in Mira, ki smo jo šli iskat na njen dom v Žireh,kjer smo tudi začeli s pr- vimi obiski. Ljudje so bili prijetno presene- čeni,saj se nismo prej najavili,a na njihovih obrazih smo videli veselje in zadovoljstvo, da se jih še kdo spomni. Iz Žirov smo šli v Škofjo Loko,v Dom slabo- vidnih. Našo Alenko smo 'dobili' na sosed- njem hodniku.Presenečena nas je pozdravila in nas pospremila do dnevnega prostora. Alenka je bila včasih odgovorna za Gorenj- sko, zdaj pa sodeluje v Svetu stanovalcev in po svojih močeh pomaga k lepšemu živ- ljenju v Domu. Odločili smo se, da se bomo srečali kar v dnevni sobi, zato smo poiskali še ostale tri gospe, ki bivajo v Domu, da skupaj malo poklepetamo. Kmalu se nam je pridružila še nekdanja sodelavka Helena, ki je s tremi otroki prišla obiskati Alenko. Čas se je hitro že nagibal k poznemu popoldne- vu in ga. Marija se je morala posloviti, saj jo je še čakala vsakodnevna obveznost vodenja molitve v kapeli Doma. Pospremili smo jo do kapele in se nato od nje poslo- vili. Kako lepo je,da imajo takšne ustanove kapele,da se lahko ljudje zatečejo k Jezu- su. Vrnili smo se k Alenki in preden smo se od nje poslovili, nam je še pokazala svojo sobo. Naša pot,ki smo jo izkoristili tudi za molitev večernic,nas je vodila še v Dom v Radov- ljico. Najprej smo se ustavili pri Stanetu Dežmanu in njegovi ženi. Oba sta vesela, da skupaj preživljata jesen svojega življe- nja, le da sta drug ob drugem, tudi brez besed. Stanko nam je postregel z dobrimi domačimi piškoti in že je bil čas slovesa. Dali smo jima še rožni venček, da bomo v molitvi povezani. V Domu smo obiskali še Marijo,ki nas je presenečena sprejela in se razveselila našega obiska,saj jo že 'lep čas' ni kdo iz Bratstva obiskal.Tudi z njo je ste kel prijeten pogovor. Da,v meni je bilo ta dan zelo lepo,ker imam rada ljudi in razumem stisko tistih,ki nimajo nobenega ter so osamljeni. Kako malo je potrebno, da ljudem polepšaš dan... Gordana Dobrinjanin   Poročilo s seje Komisije za karitativne dejavnosti v Novem mestu Na Škofijskem ordinariatu v Novem mestu je 15.septembra 2009 potekala seja Komi- sije za karitativne dejavnosti (ŠKKD).Na se- ji sem bil navzoč kot predstavnik Krščans- kega bratstva bolnikov in invalidov (KBBI). Poleg mene so bili vabljeni še drugi predsta vniki skupin, in sicer: predstavniki dekanij, Škofijske Karitas Novo mesto, predstavnik pastorale domov za starejše, predstavnik za pastoralo Romov, predstavnik za delo- vanje komun za zdravljenje odvisnikov ter predstavnik skupine Vera in luč. Na začetku smo prisluhnili duhovni misli g. Igorja Luzarja, voditelja Škofijske komisije za karitativne dejavnosti. Duhovna misel se je navezovala na to, kakšen pomen ima v našem življenju trpljenje; še bolj pa vpra šanje, zakaj ga Bog dopušča? Bog nam trpljenje dopušča zato, da preko trpljenja zaslužimo nebesa. Brez žrtev in odpovedi namreč ni nagrade. Sledile so predstavitve posameznih skupin in njihovih dejavnosti.Najprej smo prisluhnili g.Ludviku Žagarju,ki je odgovoren za pas- toralo v domovih za starejše.Povedal je,da je pastoralna oskrba zadovoljiva,predvsem zato,ker je možna tudi duhovna oskrba.Pri tem imajo v domovih 'prednost' kapelice, saj si danes brez njih duhovne oskrbe ne moremo predstavljati. Tisto, kar pa bolniki in invalidi v domovih za ostarele pogrešajo je, da si kljub duhovni oskrbi marsikdo želi obiska domačega duhovnika. Naslednji je spregovoril p. Marko Novak, ki skrbi za duhovno oskrbo v novomeški bol- nišnici.Tu se šele pokaže ne samo trpljenje ampak,koliko dejansko bolnikom in invalidom pomeni 'moč', ki jo sicer preko križa, a po duhovni hrani, prejemajo bolniki za nadalj- nje življenje. Za p.Markom je ponovno spregovoril g.Lu- dvik Žagar, ki v svoji župniji vodi župnijsko Karitas in pravi:"Kot duhovnik tu šele vidim in spoznavam, kako težko je včasih življe- nje. Spoznavam ljudi, ki živijo na robu pre- živetja, saj poznam kar nekaj primerov, ko ljudje ne zmorejo niti plačevanja položnic." Veliko je povpraševanja po paketih s pre- hrano. Takega preživetja se poslužujejo zlasti priseljenci (predvsem iz republik nek- danje Jugoslavije). Pomoč nudijo na vseh področjih življenja: ob naravnih nesrečah, letovanjih otrok in družin z otroki, s plače- vanjem položnic... Vrsta se je ustavila pri meni, da sprego- vorim o Krščanskem bratstvu. Glede na to, da sem bil na takšni seji navzoč prvič, sem Komisiji predstavil Krščansko bratstvo od nastanka do danes.Omenil sem člane,ki ga vodijo,naštel naloge gibanja ter izrazil tudi želje in potrebe, s katerimi se srečujemo v gibanju. Poudaril sem predvsem duhovno plat našega gibanja: zbiramo in povezuje- mo se v skupni molitvi, prirejamo občasna molitvena srečanja,si dopisujemo,ohranja- mo telefonske stike. Izpostavil sem duho- vne vaje in duhovne vikende ter izobraže- valna srečanja. Nisem pozabil predstaviti naše pisane in slišane besede. Oblikujemo in izdajamo revijo Prijatelj, ki je namenjena ne le bolnikom in invalidom ter njihovim pri jateljem, ampak tudi vsem tistim, ki se za- nimajo za življenje bolnih in trpečih.Opozo- ril sem tudi na našo oddajo Vstani in hodi, ki je vsak tretji torek na radiu Ognjišče,prek katere vsakdo lahko zazna utrip našega življenja. Omenil sem seveda tudi razstavo ročnih del bolnikov in invalidov in Dom KBBI na Zaplani, ki smo ga zgradili pretežno z darovi. Povedal sem tudi, da imamo vrata našega Doma odprta tudi za druge ljudi, predvsem za tiste, ki jim je blizu evangelj- sko sporočilo. Izpostavil sem tudi eno od največjih želja in sicer: večjo prisotnost naših, predvsem mladih sodelavcev. Opozoril pa sem tudi na to, da se težko fi- nanciramo le s članarino in s pomočjo pro- stovoljnih prispevkov naših darovalcev in prijateljev. Komisiji sem predstavil še vse člane Krščanskega bratstva, ki zastopajo ali kako drugače predstavljajo Dolenjsko. Kot zadnji nam je spregovoril še predstav- nik skupine Vera in luč. To je duhovno gi- banje, ki si na Dolenjskem šele utira pot, zato si želi širše družbene povezave, pred vsem z Varstveno-delovnimi centri (VDC). Želi pa si tudi duhovnega življenja; kot so skupno bogoslužje in obhajanje drugih za- kramentov. Še bi vam želel poročati,a žal tega ne mo- rem, ker se vsi vabljeni niso odzvali vabilu. Na seji tako ni bilo nekaterih predstavnikov dekanij, predstavnika Romov, predstavnika za delovanje komun ter zdravljenje odvis- nikov. Naj za konec povem še,čemu služi,oziroma je namenjena Komisija za Škofijsko in kari- tativno dejavnost. Glavni namen Komisije je čim boljša medsebojna povezanost na ravni komisije in predstavnikov skupin za karitativno dejavnost, zato se Komisija se- staja dvakrat letno. Dragi bratje in sestre,poglobimo svoje vers- ko življenje in delovanje v letu duhovništva! Tone Kovačič Podpis k sliki: Jaslice na Zaplani, foto: Tone Planinšek   Srečanje s škofom Glavanom V svojem vabilu na današnje srečanje sem ob koncu zapisal stavek: "Veselimo se tega dne v Gospodu." Danes obstaja še en razlog več za veselje. Naj- prej obhajamo žegnanjsko ne- deljo,kar pomeni,da to ni povsem navaden dan. Upam, da je to dan, ko Gospod bla- goslavlja sadove našega dela. Posebej nas veseli, da v svoji sredi lahko pozdravimo gospoda škofa Andreja. Z njegovo navzočnostjo med nami smo do kazali, da želimo in hočemo biti eno v Kris- tusu.To se je potrdilo letos, 15.septembra ko sem bil kot predstavnik Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov navzoč na seji Komisije za karitativne dejavnosti,ki je potekala na sedežu naše škofije v Novem mestu. Prav posebej sem bil vesel povabila na to sejo,v katerem je bila med drugim izražena želja, da želite prav Vi, gospod škof, obis- kati vse skupine, katerim je skupna karita- tivna dejavnost. Zato se danes najprej zahvaljujemo Gospo du, ki nam je podaril ta dan, skupaj z Vami gospod škof,pa se ga veselimo in Vas obe- nem tudi prosimo: Želimo si večje prisotnosti, predvsem mlaj- ših od nas, ki bi želeli postati naši člani in naši sodelavci. Zato Vas z Božjo pomočjo prosimo: pošljite tudi koga izmed mladih - bodisi iz vrst Karitas med nas. Res, da po letih nismo mladi, smo pa zato še vedno mladi po srcu in potrebni svežih moči.Zato bomo še toliko bolj veseli novih članov,so- delavcev, prijateljev. Spoštovani gospod škof! Upam, da vam je bilo v naši sredini ob tem sicer kratkem obisku lepo.Tako,kot je bilo lepo nam imeti vas v naši sredini. To je bil za nas dan, za katerega si želimo,da bi ga še dolgo blago- slavljal Gospod. Vas, gospod škof, pa naj še naprej vodi Božja Previdnost. Bog Vas živi! Iz nagovora g. škofu Da, to je bil dan,ki nam ga je pripravil Go- spod. Obhajali smo ga v nedeljo, 25.okto- bra 2009 pri naši Janji Blatnik v Drenovcu pri Leskovcu. Zbralo se nas je 20 - dovolj, da smo do zadnjega kotička napolnili zim- ski vrt. Tako se nam je izpolnila še ena izmed že- lja: biti kot kristjani - kot bratje in sestre eno skupaj z Njim. Janja, tebi in vsem tvojim najbližjim pa is- kren Bog povrni! Naj tudi vas blagoslavlja Gospod. Tone Kovačič, foto: Tone Planinšek Napis ob sliki: Jaslice z razstave v Škofovih zavodih, foto: Tone Planinšek   VINCENCIJEV DAN V soboto, 26.septembra 2009, so se pri Marijinih sestrah na Dobrovi zbrali predstavniki različnih vej vincencijanske družine -lazaristov,usmiljenk, Vincencijeve zveze dobrote, Marijanske vincencijanske mladine (MVM), Marijinih sester čudodelne svetinje in njihovi prijatelji,da bi skupaj ob- hajali praznik sv. Vincencija. Navzoči smo bili tudi člani Krščanskega bratstva, kakor že nekaj let doslej.Z njimi nas ne povezuje le naše navdušenje nad karizmo njihovih duhovnih ustanoviteljev sv.Vincencija Pa- velskega in sv.Ludovike de Marillac,ampak tudi njihova skrb za bolnike. Naši duhovni pomočniki prihajajo prav iz vrst lazaristov. Letos se je s praznikom sv. Vincencija za- čelo vincencijansko leto, ki bo trajalo do 27. septembra 2010. V tem letu se bomo spominjali tudi 350-letnice smrti sv.Vincen cija in sv.Ludovike. Vincencijansko leto bo potekalo pod geslom Ljubezen in poslanstvo Vizitator, g. Pavle Novak, je v pridigi izrazil veselje,da je v Cerkvi na Slovenskem veliko ljudi, ki črpajo svojega duha in svoj način življenja iz zgleda teh dveh velikih svetni- kov. Pa vendar smo se po maši v župnijski dvorani seznanili tudi s stiskami današnjih mladih. V dveh prizorih so animatorji MVM prikazali osamljenost, brezciljnost in nera- zumljenost,v kateri so danes številni izmed mladih.Za okroglo mizo so potem spregovo rili o tem,kaj jim pomeni druženje in dejav- nosti,ki jih skupaj opravljajo v okviru MVM, od obiskovanja starejših v domovih in sre- čanj z mladimi v Centru za rehabilitacijo Soča do izdelovanja vizitk za misijone. G. Janko Krištof, župnik v Bilčovsu v Rožu na Avstrijskem Koroškem, nam je po kosilu z besedo in igro ob inštrumentalni spremlja vi Kristijana Filipiča in Romana Pechmanna predstavil celotno Pismo apostola Pavla Galačanom in nekatere odlomke iz drugih pisem. Ob njegovi živi besedi smo se pres- tavili v Pavlov čas, v njegovo razmišljanje, njegova doživetja in notranje boje, da bi vero v Kristusa posredoval naprej kot naj- dragocenejši zaklad. Tudi sedanji čas nam nalaga podobne izzive. Darinka Slanovec foto: s. Metka Tušar, H.K.L.   Duhovno bogat seminar Iz ure v uro se je polnila dvorana na Zaplani, kjer smo se zbirali člani KBBI na seminarju Spodbuja- nja razvoja samozavesti in samospoštovanja,ki je potekal od 18. do 20. septembra in ga je vodil mag. p. Silvo Šinkovec, D.J. Do 19.ure smo se zbrali vsi. Po uvodnih po zdravih nam je seminarsko gradivo razde- lila njegova koordinatorica Jerneja Burja. Z njim smo lažje spremljali predavanja ob dia pozitivih. Najprej smo si postavili vprašanje: "Kaj je samospoštovanje?" V izčrpni razlagi nam je pojasnil, da je samospoštovanje središče osebnosti in določa,kako uporabljamo svo- je neizmerne sposobnosti.Hitro je minil čas in ura se je že bližala 22-ti, ko smo opravili večerno molitev ter odšli k počitku. V soboto, takoj po zajtrku, je sledilo preda vanje o odnosu med staršema in otrokovo samospoštovanje.Voditelj je poudaril,da so razlike med partnerjema lahko izziv in prilo- žnost za rast; ali pa pravo 'bojno polje' za uveljavljanje svojega lastnega ''jaza' nad drugim. Le malo parov razume porajajoča se nesoglasja v zakonu in jih sproti rešuje. Po odmoru smo se vprašali: "Kako ohran- jamo nizko samospoštovanje?" P. Silvo je pojasnil, da prepoznavanje, spoštovanje, pohvale in spodbujanje med partnerjema ponavadi niso nekaj vsakdanjega.Veliko po gostejši so kritika, izogibanje,molk in poni- ževanje. Vse to spodkopava samospošto- vanje in odnos med njima. Po kosilu in prostem času smo spregovorili o pogojni in brezpogojni ljubezni. Pogojna ljubezen je najpogostejši čustveni odnos v večini družin, šol in drugih socialnih okoljih, ki poraja strahove odvisnosti ter težave s samospoštovanjem. Nato smo se razdelili v tri skupine in v njih nadaljevali pogovor o zgoraj omenjeni temi. Sledila je sveta maša in večerja. Po njej je p. Silvo predstavil področja, ki vplivajo na razvoj samospoštovanja.Ta so: telesna vi- šina, debelost,obleka, telesna privlačnost, ličenje, najbolj si podoben samemu sebi, lepo telo imaš itd. Nato smo predstavili delo po skupinah. Ker sem bil tudi sam voditelj skupine, sem p. Silvu v enem stavku povedal: "Če bi imeli še enkrat toliko časa,bi bilo to še premalo, saj smo si zaradi poznanstva in medseboj- nega zaupanja imeli veliko povedati." Sledila je večerna molitev in počitek.Za na mi je bila nepozabna sobota,a pred nami še zadnji dan seminarja. Kmalu po zajtrku je sledilo zadnje predavanje z naslovom Biti sebi in drugim vzgojitelji.Če je socialno oko lje pravično in spodbujevalno, pripomore k zdravemu razvoju vsakega člana. Take strukture vzpostavijo voditelji sistema, če se tudi sami cenijo. Ko smo zadnjo temo predelali, je sledil od- mor in sveta maša.Po kosilu smo se še pri- srčno zahvalili p. Silvu za strokovno in du- hovno bogat seminar. Na koncu se iz srca zahvaljujem vsem, ki ste prispevali,da se je seminar odvijal brez težav; 'razdajali' svoj prosti čas ter bili pri pravljeni pomagati na vsakem koraku. Vse bralce Prijatelja prisrčno pozdravljam in želim obilo Božjega miru v adventnem in božičnem času. Slavko Breznjek foto: Tone Planinšek   Oh, ta dialog ... V oktobru,ko narava že spre- minja barve in se kaže v svoji lepoti, sem se odpravila na Zaplano. Ne le zato,da bi ob- čudovala lepote narave,predvsem sem pri- šla zato, da bi se srečala s prijatelji ter se nekaj naučila o dialogu. Na temo Dialog je predaval pater Tomaž Mikuž, D.J. Zbrali smo se v petek zvečer in se s patrom Tomažem razporedili v krog, da smo se vsi videli in tako začeli s prvo nebesedno komu nikacijo. Nato smo se predstavili. Potekalo je tako, da smo se razdelili v pare. Vsak je svojemu sogovorniku spregovoril o pozitivni in negativni izkušnji komunikacije, le ta ga je poslušal. Čez nekaj minut smo zamenjali vloge. Nato smo se zopet zbrali v krogu in predstavili svojega sogovornika. V mislih smo se prelevili v osebo, s katero smo bili v paru, ter v prvi osebi ednine spregovorili o pozitivnih in negativnih izkušnjah. To je bila prva vaja v poslušanju in sprejemanju drugega. Sledilo je predavanje.Beseda dialog je grš- kega izvora in pomeni pogovarjati se, raz- pravljati, pogovor med dvema ali več ose- bami. Dialog je tudi iskanje soglasij.Vsi pri- sotni so v enakopravnem položaju -ni nad- rejenosti in podrejenosti. Pogovarjamo se na različne načine.Pozna- mo besedno komunikacijo, telesno komuni- kacijo, ko telo govori. Po gibih telesa lahko ugotovimo, ali je oseba iskrena. Najgloblja komunikacija je pogovor z Bogom,kajti pred Bogom se kažemo taki, kot smo. Pred njim nimamo kaj skrivati, zato smo tudi iskreni. Nekateri ljudje imajo težave s komunikaci- jo. Vzrok le teh lahko iščemo v slabi samo- podobi, ki smo jo prinesli iz otroštva ali pa pozneje v življenju, ko smo doživeli nega- tivno izkušnjo. Predavanje patra Tomaža je bilo zelo zani- mivo,predvsem zato,ker je bil zelo oseben. Tako se nam je še bolj približal. Iz teorije smo prešli na prakso,ko smo vadili pogovor o sporni situaciji. Razdelili smo se v pare in vaja se je začela. Sogovornika smo najprej pogledali v oči, ga poklicali po imenu, mu povedali, da je dobra oseba in nato prešli na jedro problema. Spregovorili smo, kaj nas moti npr., da imajo v stano- vanju nad mano prevelik hrup ter prosili, če lahko malo znižajo frekvence. Nasproti sedeča oseba je najprej ponovila moje be- sede, da je začutila mojo stisko. Nato mi je seveda tudi obljubila, da bo upoštevala moj predlog. Dialog je potekal mirno. Po končani vaji sva si s sogovornico izmenjali izkušnje o najinih občutkih o dialogu, ki je potekal. Naslednja vaja je bila, da smo se zbrali v večje skupine, ter se med sabo pogovarjali o izkušnjah v življenju.V tej skupini smo se bolje spoznali med sabo.Ta vaja je bila za- me dragocena izkušnja, ker sem spoznala, da vsi ljudje nosimo s sabo stiske, čeprav se morda na zunaj ne vidijo. Še eno vajo smo prakticirali. Razdelili smo se v skupine, sestavljene iz treh oseb. Po- govarjali smo se na temo o kajenju. Vsak je imel svojo vlogo.Prvi iz skupine je zago- varjal, da je kajenje dobro. Nasprotnik ga je poslušal.Ko je prišel do besede, je moral najprej ponoviti to, kar je slišal. Nato pa je povedal svoje stališče. Prvi sogovornik je ponovil, kar je povedal drugi sogovornik in šele potem navedel svoje utemeljitve. Po- govor je trajal približno pet minut. Po kon- čani razpravi je tretje oseba, ki je samo opazovala, povedala svoja opažanja. Nato smo zamenjali vloge. Vsi v skupini smo od- igrali vse tri vloge. Pri tej vaji smo se zelo zabavali. V nedeljo dopoldan smo imeli sestanek, in to je bil izpit o dialogu na odru resničnega življenja. Znanje o dialogu je bilo še sveže in tudi nekaj praktičnih vaj smo naredili. Zato ne bo problema s komunikacijo, sem si mislila na začetku.Toda kmalu so na dan privrela čustva in nenadoma smo pozabili na pravila kulturnega dialoga.Posledica te- ga je bila, da se nismo znali poslušati, še manj pa začutiti drugo osebo. O dialogu se bomo morali še veliko naučiti. Mira Naglič, foto: Tone Planinšek   Romanje na Zaplaz "Če še nisi bila na Zaplazu, potem sploh ne veš, kaj je lepo," mi je že večkrat rekel vaščan, ko sem šla mimo njegove hiše ter mi z zavze- tim navdušenjem pripovedoval o le poti cerkve - o lepoti sredi Dolenj- ske, ko te že od daleč pozdravi cerkev na hribčku ter te vabi, da si njeno lepoto og- ledaš od blizu ter se udeležiš Božje službe, čudovitega romanja v tej cerkvi s prelepo okolico. "Lahko tebi, ko z družino sedeš v avto ter doživljaš lepoto, ki je meni nedosegljiva." Pa se je obisk te, res čudovite lepote 'po- srečil' tudi meni! Od Bratstva bolnikov sem dobila prijazno povabilo na romanje ter se povabilu seveda z veseljem odzvala. Tako se je 10. oktobra nekaj članov Bratstva s kombijem odpravilo proti Zaplazu in se pri- družilo lepemu škofijskemu romanju v or- ganizaciji novomeške škofije. Že sama pot-vožnja je bila pričetek roma- nja, saj smo na pobudo mladega šoferja že med vožnjo zbrano molili rožne vence. Po- tem pa že od daleč pogled na cerkev na hribu, kjer že zunanjost naznanja, da se bližamo milostnemu kraju. Da, že vstop v ta čudoviti biser naše dolenjske pokrajine prevzame srce z ganjenostjo. Seveda pa cerkev sama ne bi bila to, kar je, če ji ne bi lepote dajala velika zbrana množica ro- marjev. Pa tudi romarji brez duhovnikov in daritve svete maše še ne bi izžarevali pra ve sreče, ki približa srce Mariji in njenemu Sinu. Sveto mašo je daroval g.škof Andrej Glavan obdan z lepim številom duhovnikov. Milina z Marijinega oltarja se je prelivala tudi na g. škofa. S kakšnim navdušenjem nam je opisoval Marijino ljubezen in dobroto. Po- jasnil je, da Marija pri svojem Sinu želi za svoje otroke prositi tudi za časne zadeve, kot je v Kani Galilejski na svatbi videla za- drego, ko je zmanjkalo vina: "To so zadnje Marijine besede, ki so zapisane v Svetem pismu: ›Karkoli vam poreče,storite.‹ S tem je Marija ponovila besede Boga Očeta, ki je ob Jezusovem krstu izrekel: ›Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte.‹ Da, njega, Jezusa, Marijinega Sina poslušajmo. In kaj nam govori Božji Sin? ›Pridite k meni vsi, ki se trudite in jaz vas bom poživil,okrepčal!‹" je gospod škof spodbujal s prisrčno besedo Jezus je že na začetku v Kani Galilejski ob svojem prvem čudežu pokazal, da bo iz Marijinih rok sprejemal naše prošnje in jih usliševal. Ker je bilo v cerkvi kar nekaj invalidov na vozičkih, je g. škof lepo pojasnil milost za- kramenta svetega bolniškega maziljenja. Poudaril je,da zaupanje v Jezusa in njego- vo dobroto po prejemu bolniškega mazilje- nja telesno ozdravi bolnika, če je to Božja volja ter ni le popotnica za večnost, če- prav je res,da je med umiranjem ta zakra- ment še kako potreben in koristen. Besede g.škofa mi odmevajo v srcu še da- nes,ko to pišem,vendar pa se moram spo- mniti še besed domačega g. župnika, ki je ob koncu svete maše spomnil, da nismo samo duhovni ljudje, ampak tudi telesna 'bitja' in da nas torej zunaj cerkve čaka ok repčilo za telo. Pred cerkvijo je bil postav- ljen velik šotor, v katerem je bilo peciva in pijače dovolj za vse romarje. Skavti pa so prijazno postregli tudi tistim zunaj šotora. Pa po golažu je prav prijetno dišalo. In se- veda, stojnica z lepimi spominki ob takem romanju ni manjkala, da je bilo mogoče kupiti še kaj v trajen spomin na nepozabno doživetje. V lepem spominu pa bo ostalo tudi ljudsko petje,ki je ob znanih Marijinih pesmih zdru- žilo vse navzoče, tako da nihče ni 'mogel' ostati tiho, saj je čudovita in prelepa cer- kev kar odmevala od navdušenega petja. Ob toliki lepoti celotnega romanja ostaja v srcu in upam,da v srcih vseh,velika 'hvala'! Vendar, komu gre ta hvala - ta 'premala' beseda? Jaz, seveda, morem najprej reči: "Hvala Bratstvu za povabilo in vožnjo; po- tem hvala vsem organizatorjem;pa g.škofu Andreju Glavanu za čudovito, globoko in duhovno razmišljanje o Mariji ter njeni po- moči v našem življenju. In hvala vsem za lepo pogostitev, predvsem pa hvala Bogu in Mariji!" Angelca Škufca   Okrogla obletnica v Podutiku Po poletnem počitku smo se 13.oktobra zopet zbrali v naši skupini v Podutiku. Ko smo se zbirali in se s stis- kom rok pozdravljali,je bilo na naših obrazih opaziti, koliko nam pomeni človek, saj smo drug drugemu z zanimanjem prisluhnili, kako je preživel/a preteklo poletje. Nato nas je prav prisrčno pozdravila naša voditeljica Ljubica.Predsta vila nam je srečanje, ki pa ne bo povsem običajno. Edini in glavni razlog, da smo se zbrali skupaj, je šestdesetletnica našega Jerka. Še preden pa smo začeli praznovati,je naš duhovni pomočnik Roman podal kratko du- hovno misel.Nato smo voščili našemu slav- ljencu in mu izročili bogato darilo -košaro z jesenskimi dobrotami in pridelki iz domače kuhinje.Bil je vesel lepega in bogatega da- rila ter se zanj ni nehal zahvaljevati. Vsak mu je nato še osebno segel v roko in mu v skromnem voščilu zaželel še mnogo zdra- vih let. Iz začelo se je pravo praznovanje rojstne- ga dneva.Naši pridni sodelavci so nam po- stregli z dobrotami, ki jih je pripravila nje- gova žena Marija. Ko smo se posladkali in s pijačo 'pripravili' še naše glasilke,se je za čelo veselo petje ob spremljavi harmonike ki jo je spretno 'raztegoval' Zlatko. Najbolj pa je bilo lepo,ko se je naš šestdesetletnik pridružil harmonikarju in nam na poseben način z ustnicami zaigral v zvokih trobente v čemer je že pravi mojster.Kot zanimivost naj dodam, da je pred leti celo že zaigral na poroki naše nekdanje sodelavke ter si pridobil navdušenje in naklonjenost ženina in neveste ter svatov. Igrali in peli smo; v naših dušah in v očeh se je iskrilo veselje in zadovoljstvo,da smo lahko skupaj preživljali radostno popoldne. Res je lepo, če se lahko komu polepša po- poldne, da je vsaj kakšen dan malo druga- čen od drugih. Še zlasti pa našemu Jerku, ki je za vsak novi dan hvaležen Jezusu in skupaj z njim prenaša križe in težave svo- jega življenja. Koliko trdne volje mora imeti za hvaležnost,ki jo izkazuje Bogu in ljudem Tudi mi smo doživeli presenečenje.Jerkova žena Marija je za vsakega pripravila sveč- ko in rožni venček, saj nas mesec oktober vabi k molitvi rožnega venca.Lepo in prisr- čno darilo ter hkrati prošnja, da se ju spo- minjamo v naših molitvah. Ob koncu nas je obiskal še domači župnik Marko, ki smo ga prosili za blagoslovljeno vodo, s katero so bila blagoslovljena naša darilca. V tako prijetni druščini čas hitro mine. Že smo se morali pripraviti za sveto mašo in se napotiti v cerkev.Tam smo se srečali še z Jezusom, kateremu je vsak izrekel svojo tiho željo in se mu zahvalil za lep popoldan Po sveti maši smo se poslovili in se radost nega srca odpravili proti svojim domovom. Kljub temu, da smo povezavi v molitvenem spominu, komaj čakamo, da se ponovno srečamo. Gordana Dobrinjanin foto: Roman Travar, C.M.   Srečanje z Jurijem in Adrianom V nedeljo, 18. oktobra, smo se na Zaplani člani Bratstva skupaj z Jurijem in Adrianom družili, ve- selili in hkrati tudi od njiju poslav ljali. Veselili smo se velike Jurijeve odločitve, ko odhaja k Misijonarjem ljubezni Matere Te- rezije. Povsem se bo predal Bogu za uboge Čeprav ga bomo pogrešali, kakor tudi nje- govo predanost nam,bolnikom in invalidom, smo z njim in ga podpiramo v njegovi odlo- čitvi ter bomo z njim ostali povezani v mo- litvi. Jurij, naj te Bog blagoslavlja v tvoji predanosti Njemu, da ne bi nikoli klonil v preizkušnjah in bi vedno našel v Njem moč Hvala za tvojo vdanost. Tudi tebi, Adrian,hvala za vse pozornosti,ki si nam jih naklo- nil na Zaplani in nas z veselim, dobrotljivim nasmehom spre- jemal in nam pomagal. Vračaš se v Argen- tino k svojim domačim. Tudi tebe naj Bog blagoslavlja na tvoji poti, kjer koli se boš nahajal. Iskrena hvala za vse vajine pozornosti do nas. Naj vama Bog obilo povrne za vso vajino dobroto. Bodimo povezani v Svetem Duhu. Katja M., foto: Polona Malovrh BESEDI SLOVESA Nedolgo tega smo se v nedeljskem popol- dnevu srečali z našim sodelavcem v Krščan skem bratstvu Jurijem, ki se je odločil, da se pridruži Misijonarjem ljubezni v Franciji. Občudujem njegovo trdno pripravljenost predati se misijonskemu poslanstvu in slu- ženju za bližnjega. Njegova neposrednost, preprosto, spontano veselje - to je zgled, ki nam daje upanje, da bo pot, na katero stopa Jurij,blagoslovljena in dana pravemu namenu. Ostani trden v svoji odločitvi in zaupaj Go- spodu, ki te pošilja na novo pot. Naj beseda slovesa velja tudi našemu pri- jatelju Adrianu,ki za nekaj mesecev odhaja v Argentino. Kar lep čas je bil naš sodela- vec v KBBI in je napravil veliko dobrega za nas. Zdaj odhaja domov, med svoje doma- če, da se naužije topline in domačnosti. Morda mu pa v tem času Gospod pokaže pot za naprej... Adrian,bodi blagoslovljen in če je Božja vo- lja, se zopet ob času vrni med nas. Marjetka Smrekar, foto: Polona Malovrh   Naša Ana odhaja na Madagaskar Zadnjo sredo v oktobru smo se člani ljubljanske skupine KBBI-ja zopet srečali. Nismo se srečali zato,da bi preganjali dolg čas, pač pa zato,da se poslovimo od naše prijateljice in sodelavke Ane Kneževič. To mirno, marljivo, prijazno in dobrosrčno dekle odhaja za tri leta v misijone na Ma- dagaskar. Da nam ne bi bilo pretežko,nam je preko računalnika približala življenje in delo, ki jo čaka daleč stran od domovine. Po slikah, ki smo jih videli, se zdi vse pre- prosto, a v resnici zagotovo ni tako. Ana nam je povedala veliko zanimivega. Najbolj se mi je vtisnilo v spomin, ko je re- kla,da tamkajšnje prebivalce zanima pred- vsem današnji dan, kako bo preživet vsak trenutek. Jutrišnji dan je za njih daleč... Ja,kar malce sem se zamislila nad življenjem ko nam je Ana razkrivala nam neznani svet Ana je odločitev,da odide tako daleč v mi- sijone, v srcu nosila dalj časa, zato se je imela čas pripraviti na novo življenje. No, da ne bo pomote, s tem ne mislim, da je ne more nič presenetiti. Tudi njeno telo je moralo posrkati vase razna cepiva proti različnim boleznim. Ani resnično želimo ve- liko blagoslova, moči in poguma na tej za- črtani poti. Ana, spremljamo te z molitvijo! Zbogom! Saša Rolih, foto: Zlatko Novak   IN GLEJTE, ŽIVI - NAŠ DOM BRATSTVA NA ZAPLANI Jesen se je že prevesila v zimo, naš dom na Zaplani pa je v pisani jeseni gostil kar nekaj skupin in dogod- kov. Na straneh Prijatelja boste zagotovo kaj več prebrali o teh srečanjih, tu pa naj zapišem le nekaj utripov vsega tega dogajanja. V drugi polovici meseca septembra smo na izobraževalnem vikendu Bratstva s p.Silvom Šinkovcem razmišljali o samozavesti in sa- mospoštovanju.Vsi zbrani na tem srečanju smo bili enakih misli -takšnih vsebin potre- bujemo zase in za naše medsebojne odno- se. Kako pomembno je,da znamo prav spo štovati sami sebe na vseh področjih: tele- snem, čustvenem, intelektualnem, vedenj- skem, socialnem in ustvarjalnem. Pri tem nam lahko pomaga tudi vera, saj nam Kri- stus obljublja brezpogojno ljubezen. On ne gleda na naše uspehe in neuspehe in nas ne ocenjuje - ljubi nas brez pogojev. K takšni ljubezni v odnosu do bližnjih pa smo poklicani tudi vsi mi. Konec meseca septembra smo na Zaplani praznovali - veselili smo se desete oblet- nice poroke Ane in Andreja Mraka. Skupaj z njunimi otroci Urško, Mihom in Petrom ter obdana s še nekaj prijatelji sta se Ana in Andrej zahvalila za desetih let ljubezni, pa tudi preizkušenj.A vedno je zmagovala lju- bezen in naj bo tako tudi še naprej. V so- botnem večeru nas je povezovalo veselje, pesem, pogovor, za zaključek pa smo ob videoposnetku poroke obujali spomine na dan, ko sta si obljubila,da bosta drug dru- gemu vedno stala ob strani. Prvi vikend v oktobru je zdaj že 'tradicio- nalno' naš delovno družabni vikend, ki nas vsako pomlad in jesen poveže v skupni skrbi in odgovornosti za naš Dom. Andrejka Go- lob je takole zapisala spomine na to naše druženje: "Zbrali smo se v petek pri maši in molitvi, saj je bil prvi petek. Po skupni večerji smo imeli malo zabavnega večera in molitve.V soboto je bil delovni dan.Fan- tje so nažagali drva za zimo, punce pa so pridno čistile okna,tla in vse,kar je bilo po- trebno. Jaz sem pomagala v kuhinji čistiti solato. Sobotni večer smo zaključili s pes- mimi in molitvijo.V nedeljo smo bili pri sveti maši in na sprehodu, potem smo skupaj praznovali." Ja,in kaj smo praznovali? V ne deljo so se nam pridružili Križajevi iz Lozic in ker je Andrejka Križaj Pipan praznovala rojstni dan,smo se skupaj z njo veselili vsi. Ob dobrotah z žara in lepem sončnem dne vu ter prijetni družbi je bilo tudi to prazno- vanje eno tistih, za katere lahko rečemo, da si želimo, da bi postalo 'tradicionalno'. V oktobru je Narodni odbor Bratstva in so- delavce povezal duhovno izobraževalni vi- kend. Skupaj s p. Tomažem Mikužem smo razmišljali o dialogu.Vesna Grbec je v našo knjigo vtisov Doma Bratstva takole zapi- sala: "Komunicirati, pogovarjati se, učiti. Lahko bi rekli, da smo ob tem izobraževal- nem vikendu doživeli prav vse. S pomočjo p. Mikuža smo teoretično osmislili naše sporne situacije v vsakdanjem življenju in vsi izrekli željo, da bi to bogato bero užili v skupnostih, kamor se vračamo." Seveda je v vsakodnevnem življenju dialog težji kot v teoriji, a če se ga bomo učili, bomo zago- tovo tudi vedno bolj spretni v njem. Pa še dve nedeljski srečanji sta bili na Za- plani v mesecu oktobru.Dvakrat smo se po slavljali: najprej od Jurija Slamnika in nato še od Adriana Llanosa. Oba sta kot sode- lavca del svojega časa in talentov posve- tila delu ter življenju v Bratstvu.Jurij je več krat priskočil na pomoč kot šofer in poprijel tudi za delo na srečanjih, če je bilo potre- bno. Zdaj ga pot vodi v Francijo, kjer bo spoznaval skupnost,v kateri želi svoje živ- ljenje posvetiti Gospodu. Ob koncu sreča- nja je svoje vtise takole strnil v našo knji- go vtisov: "Danes je bil moj zadnji dan na Zaplani pred mojim skorajšnjim odhodom. Bratstvo mi je pripravilo lepo slovo. Hvala Darinki za lep zahvalni govor, hvala Poloni za odlično kosilo, hvala Gordani za organi- zacijo.Hvala vsem za lep dan,posebej mi je bilo všeč petje duhovnih pesmi in molitev rožnega venca. Z veseljem se bom spo- minjal vseh svojih dni, ki sem jih preživel z Bratstvom. Veliko sem dobil od vas. Vseh se bom z veseljem spominjal v molitvi, kjer koli že bom. Bog naj vas ohrani vedno v medsebojni ljubezni!" Hvala, Jurij. In kot omenjeno - poslovili smo se tudi od Adriana. Od meseca maja pa vse do okto- bra je preživel v našem Domu na Zaplani in skrbel, da je bila njegova okolica urejena. Seveda je na vseh srečanjih tudi pomagal in skupaj z nami gradil in soustvarjal življe- nje v Bratstvu. Odšel je v Argentino, kjer živi njegova družina, a obljubil nam je, da se v začetku aprila vrne. Že na srečanju z Jurijem se je Darinka v imenu Bratstva za- hvalila Adrianu za njegovo velikodušno slu ženje. Eno nedeljo kasneje pa smo mu za slovo pripravili še presenečenje,za katere- ga ni vedel.Zbralo se nas je nekaj iz Brat- stva ter nekaj domačinov Zaplanincev in ko je Adrian želel le še spakirati kovčke v avto in se posloviti od Zaplane, je bila ku- hinja v Domu polna. Tako se je slovo po- daljšalo še za nekaj ur in skupni nedeljski večer bo zbranim zagotovo ostal v spomi- nu. Tudi Adrian je v knjigo vtisov napisal nekaj misli za vse nas: "O koliko lepih tre- nutkov sem doživel v družbi dobrih prija- teljev.Koliko veselja nesem v svojem srcu. Poleg Marije in Jezusa sem pri vseh vas našel obilo ljubezni in pripravljenosti poma gati drug drugemu predvsem v vseh stis- kah. Ne vem, kam me bodo Božja pota pri- peljala, vendar bom imel vse vas vedno pri srcu. Bog povrni in vse dobro!" Adrian, naj Bog povrne tudi tebi. Želela sem zapisati le nekaj utrinkov iz Do- ma na Zaplani,a besed se je nabralo veliko Ob koncu vsem vam priporočam naš Dom in vse,ki se zanj in za življenje v njem tru- dimo, v molitev. Seveda pa vsi tudi dobro- došli na Zaplani! In še povabilo tistim,ki ste pripravljeni pod preti delovanje in življenje v našem Domu Bratstva na Zaplani: če ste pripravljeni prispevati 'živo opeko' za življenje v Domu Bratstva,potem vas povabimo k darovanju 20 evrov za eno 'živo opeko'.Dar lahko na- kažete s položnico, na katero kot prejem- nika napišete: KRŠČANSKO BRATSTVO BOLNIKOV IN INVALIDOV, Tabor 12, 1000 Ljubljana, št. računa: 02014 - 0256229150 sklic: 00 2907 s pripisom: Zaplana - živa opeka Če pa se težko znajdete v številkah ban- čnega računa, potem pokličite voditeljico Doma Bratstva na Zaplani, tel: 031-384-324 da vam pošljejo položnico, na katero sami napišete le višino svojega daru. Na isto telefonsko številko lahko pokličete tudi, če vas zanima karkoli o našem Domu, če bi ga želeli obiskati ali v njem preživeti nekaj dni Dobrodošli! Že vnaprej hvala vsem,ki se boste našemu povabilu k daru za 'živo opeko' odzvali! Tekst in foto: Polona Malovrh, voditeljica Doma Bratstva na Zaplani Δ na kazalo domov na vrh Δ

PRIČEVANJE VERE V PREIZKUŠNJI Vzponi in padci Že velikokrat sem sam v sebi premišljeval o tem,kaj bi pa lahko jaz povedal - napisal za rubriko Pričevanje vere v preizkušnji. Vsakdo se v svojem življenju od časa do časa znajde na preizkušnji.Tudi v osebnem verskem življenju je tako. Čeprav je vera danes bolj izjema kot pravilo,pa je naša ge neracija v glavnem še bila vzgojena v ver- skem ozračju. Vedno je človek sam tisti,ki se odloča o tem ali bo njegova vera res to, kar dejansko mora biti, ali pa je le odraz neke tradicije in navad okolja, v katerem se posameznik nahaja.Življenje samo nas vodi skozi vzpo- ne in padce in tako je tudi v verskem živ- ljenju. To se je dogajalo v preteklosti in se dogaja tudi danes. Človek je bitje,ki je v svojem jedru religio- zno, zato v vsakem okolju 'najde boga', ki ga časti. Ko gledam stvari skozi zgodovino, spozna- vam, kako človek išče sistem vrednot,ki bi mu pomagal do spoznanja lastnega bistva. Pri tem mu je vera lahko v pomoč, čeprav nam zgodovina kaže,kako se je človek ne- prestano obračal stran od pravega Boga. Tudi zgodovina judovskega naroda o tem govori. Čeprav je Bog večkrat posegal v tok zgodovine naroda in jim pošiljal prero- ke, da bi jih priklenil nase, se je dogajalo, da se za Božje predpise niso dosti menili. Tako je tudi v krščanstvu. Doživeli smo dve svetovni vojni,izkusili gro zote atomske bombe, pa je svet še vedno brezbrižen do Boga. Rad bi vedel, koliko prerokov našega časa bo še potrebno, da bomo ljudje spoznali, da brez vere v Boga ne moremo živeti. Tudi sam, žal, izhajam iz družine,ki je izgu- bila vero v Boga,čeprav lahko pa rečem,da mi je družina dala vzgojo in vse potrebno za življenje. Še zlasti je bilo težko v časih 'vere v komunizem', ko mi je bilo večkrat celo ponujeno, da bi se povsem oddaljil od Boga. Vendar mi je prav branje Svetega pisma in zgodovinskih knjig pomagalo, da sem ohranil vero. Ob tem pa so me seveda podpirali člani družine in sorodniki ter mi nu dili vse za življenje, mi omogočili izobraže- vanje... -skratka,dali so mi celovito vzgojo Iz otroštva se spominjam branja Svetega pisma, ki me je vsebinsko zelo pritegnilo. V njem sem našel mnogo življenjskih napot- kov, ki se jih še danes spominjam in mi po- magajo na poti skozi življenje. Res pa mo- ram priznati,da mi od časa do časa kakšen prebran odlomek iz Svetega pisma ni us- trezal in me je prej odbijal od Boga kot pa približal Njemu. Tako se je v meni oblikoval nek svoboden odnos do Boga, ki mi je de- jansko dal prosto pot v razvoju moje oseb nosti. Ko doživiš,da te prebrana Božja be- seda odbija in dobiš občutek,da Bog ni pri- soten ter se hkrati zavedaš, da Bog kljub temu obstaja in te skrivnostno vodi, tudi takrat ko zablodiš in zapadeš v greh, se tvoja osebna vera še poglobi in utrdi.Tako mi vera v Jezusa Kristusa ni delala večjih preglavic in si nisem belil glave z vprašanji, ali je kaj pretežkega ali nesprejemljivega zame. Nasprotno,ne spominjam se,da bi imel ose- bno kdaj težave v odnosu do Jezusa Kris- tusa. Nikoli se nisem z Njim pogajal, saj to ni v moji naravi.Imel sem kar nekaj življenj skih vprašanj,ki sem jih želel z Njim razčis- titi, vendar se zavedam,da me kot večne- ga iskalca in raziskovalca noben odgovor v polnosti ne more zadovoljiti. Hkrati pa se zavedam,da me Jezus sprejema v vsej moji bedi, pa tudi v bogastvu. Ko sem z njim v stiku preko molitve, čutim, da je ob meni. Pogovor z Njim ni nobene težava, saj sta molitev in življenje povezana. Težavo, ki sem jo v tistih letih čutil, je bil odnos takratne družbe do invalidov in ljudi z motnjo v duševnem razvoju, za katere je bilo sicer poskrbljeno, vendar se je čutilo, da niso koristni člani družbe in kot taki ne- zaželjeni. Država je sicer ustanovila nekaj zavodov in v njih odprla šole za te ljudi, vendar se je pojavil problem zaposlitve in preživetja. Ob tem se mi spomin vrača v obdobje, ko smo v Postojni poskusili s skupino ljudi, ki bi ob delu v delavnicah nadaljevala svoje izobraževanje.Ni šlo vse po načrtih in bre- me je bilo pretežko, zato sem se zatekel po pomoč k Bogu. Bilo je v božičnem času in neka notranja sila me je potegnila v župnijsko cerkev sve tega Štefana.V cerkvi tedaj ni bilo nikogar saj je bilo v popoldanskem času.Stopil sem k jaslicam in se prepustil Božjemu Detetu. Čutil sem veliko težo, ki me je vlekla navz- dol, a nisem mogel ugotoviti, kaj bi to bilo in zato sem se z besedami obrnil k novo- rojenemu Detetu: "Jezus, pomagaj mi! Ne morem več pomagati ne sebi, še manj pa drugim,ki me obdajajo v delavnici." Za ne- kaj trenutkov se ponovno zazrem v moj- strsko izdelane jaslice in čez čas zaslišim jasen odgovor: "Branko, pomagal ti bom." Vesel sem odšel iz cerkve in od tedaj na- prej nisem imel v delavnici nobenih težav več. Tudi znotraj Cerkve so se razmere izbolj- šale. Ustanovili sta se mednarodni gibanji, ki združujeta bolnike in invalide ter osebe z motnjo v duševnem razvoju. To sta Krš- čansko bratstvo bolnikov in invalidov, ki predvsem združuje bolnike in invalide; in Vera in luč,ki združuje ljudi z motnjo v du- ševnem razvoju. Poleg tega pa so še sku- pnosti, kot sta 'Barka' in 'Sožitje'. Lep pozdrav! Branko Merše Δ na kazalo domov na vrh Δ NAŠE SLUŽENJE BRATOM IN SESTRAM Srečanje - za nekoga presenečenje Prišel je težko pričakovani konec tedna: sedemnajsti in osemnajsti dan v oktobru. Ta vikend nas je ponovno združil v Želimljah, kjer smo imeli bolniki in invalidi ter naši prijatelji pomočniki srečanje. Ta kraj lahko imenujemo za naš drugi dom, saj smo ga obiskali že velikokrat.Lepo je bi lo poklepetati s prijatelji, biti pri sveti maši in se resnično veseliti vsakega trenutka po sebej.Da pa je bilo vse skupaj še bolj vese lo, smo druženje popestrili s praznovanjem rojstnega dne našega prijatelja Borisa. Do- polnil je častitljivih osem desetletij, zato smo mu pripravili skromno presenečenje. Prepričana sem,da je slavljenec začutil,da smo vedno veseli njegove družbe in pogo- vorov z njim. Nekaj enkratnega je bilo opazovati nasme- jane obraze.Zaključeno družbo je bilo videti kot bi vsak izmed nas dobil vsaj delček ti- stega,kar je njegovo srce že dolgo iskalo.. poleg maše,pogovorov, molitve, razmišljanj je bilo veliko radostnega petja. Hvala Bogu in vam, prijatelji, da je vsak od nas prinesel domov veselje, saj smo preži- veli lep konec tedna. Saša Rolih, foto: s.Edith Metelko   Srečanje na Žalah Srečanje in prijateljstvo-besedi, ki tudi v teh meglenih jesenskih dneh 'pričarata' žarek sonca v srca. Kot že mnogo let smo se tudi letos zbrali na Žalah pri daritvi svete maše v spomin naših dragih prijateljev, s katerimi smo se skupaj veselili življenja,a so pred nami 'od- šli domov'. Res si za naše drage prijatelje želimo, da že uživajo večno srečo pri Bogu,toda naše misli niso Božje misli, zato se ob spominu na pokojne zberemo k daritvi svete maše. Letos je to bilo 12. novembra. Sveto mašo je vodil bolniški župnik, g.Miro Šlibar ob so maševanju g.Klemena Svetela in g.Romana Travarja. G. Miro nas je s prisrčno in resno besedo spomnil,naj bi se vsaj enkrat na leto spom- nili, da smo iz prahu, zlasti ko praznujemo praznik vseh svetnikov in vernih duš.Hkrati pa je pred nami praznik Kristusa Kralja,ki je Kralj vseh svetih, trpečih v vicah in vojsku jočih na zemlji.Poznamo Jezusovo besedo: "S kakršno mero merite,s takšno se vam bo merilo," ali: "Blagor usmiljenim, kajti usmi- ljenje bodo dosegli." Da, kolikor več imamo usmiljenja do trpečih duš v vicah, četudi nam nepoznanih, močneje lahko upamo,da bomo tudi mi deležni usmiljenja,ko bo prišel čas,ko si sami ne bomo mogli več pomagati Naj bi bili ti,ki smo se od njih poslovili, naši učitelji, da bi bili poravnani vsi naši računi z Bogom in ljudmi, ko se bo približal čas našega odhoda! Tudi oba somašnika, Klemen in Roman, sta nas s kratkimi in prisrčnimi besedami spod- budila k razmišljanju pomena našega sre- čanja - spomina in molitve za pokojne, ki morda še potrebujejo in prosijo našo pomoč Po končani sveti maši smo nadaljevali naše druženje ob prisrčnih pozdravih z znanci in prijatelji, saj se z nekaterimi vidimo le red- kokdaj. Za prijetnost so poskrbele Marijine sestre s čajem in pecivom. Hitro so minevale ure in poslavljali smo se z mislijo,da se prihodnje leto spet srečamo če pa odidemo 'domov k Očetu', pa vemo, da od prijateljev ne bomo pozabljeni! Hvala Bogu za duhovno srečanje,hvala du- hovnikom, hvala sestram za organizacijo, prevoz in postrežbo. Upam, da so tudi duše hvaležne Bogu za duhovno pomoč, ki so je bile deležne po daritvi svete maše in naših molitvah. Angela Δ na kazalo domov na vrh Δ DOGODKI Dan karitativnih dejavnosti V Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano je bil 26.septembra dan karitativ- nih dejavnosti Ljubljanske nadškofije. Predstavile so se različne karitativne skupine, med njimi tudi Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov. Najprej smo se zbrali v kapeli Zavoda, kjer je gospod Tone Kompare daroval sveto mašo. Po maši je sledila predstavitev po- sameznih skupin. Bratstvo se je predstavilo z dramsko igrico ki so jo zaigrali mladi iz Stranj pod mentor- stvom gospe Martine Ozimek.Besedilo pred stavitve sta pripravili Vesna Grbec in Darin ka Slanovec. S predstavo so mladi navdu- šili vse navzoče. Foto in tekst: Tone Planinšek   Dobrota Ljudmile Novak Zvedel sem za dobroto Ljudmile Novak,biv- še evropske poslanke in predsednice Nove Slovenije.Konec letošnjega septembra je že peto leto zapored na svoj dom na Imenje pri Moravčah povabila odrasle ljudi z motnjo v duševnem razvoju iz Varstveno delovne- ga centra v Novem mestu, da so preživeli tri dni z njeno družino na družinski kmetiji. En popoldan sem tudi sam z njimi preživel. Sedem jih je bilo skupaj z vzgojitelji- co in dvema prostovoljca. Na njivi so pomagali pobirat korenje.Zvedel sem, da so se nekateri 'znašli' tudi v kuhi- nji. Vsak je pomagal po svojih zmožnostih in močeh.Zvečer smo se tudi skupaj pove- selili. S kitaro nas je obiskal Milan Kokalj iz Moravč, član ansambla Franca Miheliča. Z njim smo prepevali in se veselili. Tako pre- prostega veselja in navdušenja, ki so ga 'izžarevali', nisem videl še nikjer drugje. Ob slovesu jih je Ljudmila tudi obdarila in jih s tem še bolj spodbudila. Foto in tekst: Tone Planinšek   VSE, KAR STE ŽELELI VEDETI O NAS, PA NISTE NIKOLI VPRAŠALI Branko Djurić Djuro: "Kot bi rekli Montypythoni - in zdaj nekaj povsem drugega." "Sit-down comedy!" V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma je bila v ponedeljek, 19.oktobra 2009, na og- led dolgo pričakovana že šesta ponovitev predstave Vse, kar ste želeli vedeti o nas, pa niste nikoli vprašali - multimedijski pro- jekt Društva študentov invalidov Slovenije ki je nastal pod strokovnim vodstvom igral ke Maje Martine Merljak in znanega reži- serja ter igralca Branka Djurića - Djura. V predstavi se devet ustvarjalcev predstavi skozi duhovite pripovedi svojih zgodb, prek plesa ali glasbe in s posrečenimi, a včasih pretresljivimi filmskimi vložki, v katerih na- stopajo tudi priznani slovenski igralci. Brez patetike in moraliziranja govorijo o svojem vsakdanu, se dotaknejo ljubezni in svojih sanj, pripovedujejo o nenavadnih zadregah na željenem potovanju z avtobusom in le- talom, smučanju z 'monoskijem',o peripeti- jah v druženju z zdravimi ljudmi... Družbe- no kritično noto so spretno zavili v smeh- ljaj in smeh. Humor, samoironija,pogum in dostojanstvo Je najbolje, da kar povzamem, kar je o tej predstavi dejal Djuro: "Projekt je odličen, ker zelo duhovito kaže nekatere detajle iz življenja,na katere nismo pozorni.Nekatere probleme tako vidimo iz popolnoma druge perspektive. Kar pa je najbolj pomembno, pomaga nam približati in 'demistificirati' šte vilne zablode o življenju ljudi na vozičku." Ne, ljudje, za katere gre tu, niso fikcije in so še vsi med nami, razen nežne Daniele,ki je umrla tik pred premiero pa smo jo lahko videli le na platnu. Tudi sami smo poleg. Čestitamo! Darinka Slanovec napis pod sliko: Vesna Grbec, tudi članica Kulturne skupine Bratstva, je v predstavi navdušila s svojim velikim igralskim darom.   Literarni maraton Literarni maraton s pomenljivim naslovom Rdeča jabolka sicer ne prinaša v slovenski kulturniški prostor nove naracije niti nove poetike, ostaja pa blizu vpogleda v dobro desetletje dolg obstoj druženja ustvarjal- nih posameznikov in skupin, zbranih okrog Društva animatorjev NORMA 7. Poslanstvo odprtega prostora ustvarjalno- sti za različne žanrske usmeritve se kaže predvsem v spodbujanju oziroma ustvarja- nju odprtega prostora kulture, žive kulture - pojav, ki v razporeditvi znotraj slovenske družbe dobiva pripombe,čeprav je po svo- jem pomenu pomemben za družbeno samo- razglabljanje. V tem smislu Norma 7 odpira nove poti v prostoru slovenske kulturne scene tudi s projektom Rdeča jabolka, ki je po svojem medijskem dometu na slovenski kulturniški sceni 'neukalupljiv', toda izrazito pozitiven dogodek. Na letošnjem 3.literarnem maratonu-potekal je v petek, 23.oktobra 2009, v Dvorani 1. slovenske vlade v Ajdovščini-je sodelovalo 32 literarnih ustvarjalcev in 4 dramske ozi- roma bralne skupine iz vse Slovenije. Zarisali so krog ustvarjalnosti,ki je povezo- val več ustvarjalnih govoric: likovno govo- rico razstave: Upam si biti ženska avtorice Mihaele M.Tihelj v avli pred glavno dvorano z literarno govorico nastopajočih avtorjev in bralcev. Govorico slike in barve na odru dvorane,kjer je skupina študentov - Tanja Lozej,Nežka Zaman,Enej Gala in Lara Likar - med maratonom oblikovala odrsko sceno z glasbeno govorico učencev Glasbene šo- le Vinka Vodopivca Ajdovščina in učencev Podružnične šole Lokavec. Med nastopajočimi so bili tudi člani posa- meznih invalidskih društev Slovenije, člani Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov Slovenije (Nuša Ilovar, Darinka Slanovec, Marjetka Smrekar, Doroteja Lampič,Ljubica Jančar, Benjamin Žnidaršič) in nekaterih kulturnih društev ali skupin. Večina jih je svoje pesmi ali prozne zapise izdala v eni, dveh ali več knjigah. Med ljubitelji besedne govorice,ki so sprem ljali program kot poslušalci, je bila tudi pe- dagoginja in priznana oblikovalka kulturne- ga življenja v Vipavski dolini Ada Bačar, ki je na koncu podala svoje vtise in kritiški komentar. Predsednica društva in avtorica tega pro- jekta Vlasta Dolenc Rebek, ki je program povezovala, je poudarila, da prav takšne povezovalne spodbude lahko v veliki meri prispevajo k bolj demokratičnemu razvoju družbe in obenem nudijo možnost medse- bojnega oplajanja in dialoga v sferi kulture ki se vse bolj bori za golo preživetje.A te- mu se lahko upremo le tako,da povezuje- mo točke ustvarjalne svobode, kjerkoli se ta dogaja. Rdeča jabolka nam to ponuja v vsej svoji občutljivi svežini,tudi s prekipevajočim vrel cem domiselnosti sodelavke društva Majde Birsa. Udeležence maratona je v imenu občine Ajdovščina pozdravil podžupan mag. Borut Coloini. Društvo Norma 7 je prostovoljno,neprofitno združenje,ki se ukvarja predvsem s kultur- nimi dejavnostmi, saj bistveno vplivajo na kakovost življenja zlasti starejših in invali- dnih oseb in drugih marginalnih skupin pre- bivalstva. Darinka Slanovec   Duhovnik je ob bolniku podoba Kristusa Povzetek pisma novega predsednika Papeškega sveta za pastoralo zdravja Novi predsednik Papeškega sveta za pasto ralo zdravja, škof Zygmunt Zimowski, je v letu duhovništva vernikom,posebej pa bol- nikom in trpečim, poslal pismo, v katerem med drugim piše. Kristus bolnim,trpečim in umirajočim po za- kramentih Cerkve,posebej po spovedi, bol- niškem maziljenju in evharistiji, ki jih delijo duhovniki, odpira pot ozdravljenja. Po duhovniku, ki je ob bolniku, Kristus, ki odpušča,prijema roko bolnika in mu govori: "Jaz sem vstajenje in življenje; kdor vame veruje, bo živel, tudi če umrje, kdor veruje v mene, ne umrje na veke." (prim. Jn 11, 25-26) Dne 11. februarja 2010 bo Papeški svet za pastoralo zdravja praznoval petindvajset let svojega delovanja. Njegovo poslanstvo je namenjeno služenju bolnim in trpečim in se kaže v vedno novih oblikah ter spodbu- dah tistim, ki so njegovi nosilci. Škof Zimowski verujoče, posebej bolne in trpeče,spodbuja k darovanju molitve in tr- pljenja za duhovnike,ki v obliki karitativne- ga delovanja potrebnim prinašajo Kristusa kot zdravnika telesa in duha. Spodbuja k molitvi rožnega venca s priprošnjo za sve- tost duhovnikov. Priporoča tudi molitev za uspel potek priprav romanja bolnišničnih duhovnikov z vsega sveta,ki bo aprila 2010 v Lurd in Ars. Predsednik Zimowski pismo končuje s proš njo,naj molimo za bolne duhovnike. Na du- hovnike in druge pastoralne sodelavce se obrača s prošnjo,naj njegovo sporočilo ve- rujočim posredujejo ob različnih srečanjih in dogodkih. Besedilo je prevedel in priredil dr. Jože Štupnikar iz Medškofijskega odbora za pastoralo zdravja.   Pri Mariji v Brestanici Prvo nedeljo v septembru,ime- nujemo jo tudi angelska nedelja smo bili povabljeni v Brestanico k Lurški Mariji vsi, ki smo preizkušani v trp- ljenju, starosti, bolezni in invalidnosti. Tam nam Marija, naša Mati,podeli novih moči in poguma za vsakdanje življenje.Zato se ta- ko radi udeležujemo tega romanja... Tudi iz sosednjih župnij se nam pridružijo, tako da je velika bazilika polna vernikov. Letošnji novomašnik, g. Tomaž Sojč, ki je sedaj kaplan v Brestanici, je molil svetli del rožnega venca z lepo razlago skrivnosti. Slovesnost je vodil g. škof Peter Štumf. Drugo berilo, ki sem ga prebrala, se je uje- malo z godom Žalostne Matere Božje. Pri- merno za vse nas, preizkušane z raznimi težavami. Somaševalo je več duhovnikov, ki so pomagali deliti zakrament sv. bolniš- kega maziljenja. Sledil je mimohod in blagoslov z Najsvetej- šim, kakor v Lurdu... Po sveti maši so nas postregli z raznimi do brotami. Hvala Bogu,deležni smo bili velikih milosti za dušo in telo. To je bil dan, ki ga je naredil Gospod... Urška Zupančič   LJUDJE ODPRTIH ROK Dobrota se ne 'prodaja' medi jem.Kljub temu so pri Naši že ni že leta 1994 začeli načrtno predstavljati dobre ljudi, katerih človeko- ljubna dejanja so bila v preteklem letu naj bolj odmevna. Tako je bila 18. novembra v Narodni galeriji v Ljubljani svečana podeli- tev priznanj letošnjim izbranim 'Ljudem od- prtih rok'. Na uredništvo revije Naša žena so prejeli več kot petdeset predlogov. V finale so uvrstili šestindvajset posamezni- kov, posameznic in skupin, katerim so po- delili zahvalno listino. Štirje izbrani, vsak iz svoje kategorije,so dobili tudi zlato priponko golobčka. IZJEMNA OSEBNOST 2009 - MARJAN MARINŠEK Marjan Marinšek iz Velenja je človek, ki je veliko naredil za ljudi, za sočloveka in za družbo. Že v mladosti je na fakulteti bral študijsko gradivo svojemu slepemu kolegu, da je lahko končal študij.Je idejni oče Piki- nega festivala v Velenju in je tudi neutrud- ni animator ter organizator kulturnega živ- ljenja svojega mesta. Na univerzi za tretje življenjsko obdobje uči citre. V svojem roj- stnem kraju je uredil in podaril stalni muzej Šola moje mame. DOBROTNICA LETA 2009-JULKA DEKLEVA Julka Dekleva iz Pivke je resnično žena od- prtih rok. Odprt je njen,skrbno urejen dom, odprto je njeno srce, saj stori toliko dobrih del, da jih ni moč našteti. Največ svojega prostega časa nameni delu v župnijski Ka- ritas, kjer že dvajset let pripravlja pakete pomoči. Tistim,ki nimajo avtomobila, paket pripelje tudi na dom. Sicer pa skuša poma- gati vsem, ki so pomoči potrebni: otrokom, bolnim, umirajočim, invalidom in starejšim. Vsem pomaga najti najprimernejšo rešitev. Nihče je še ni slišal, da bi se hvalila s svo- jim delom. Ona preprosto dela. DAROVALEC LETA 2009 - JOŽE PAPEŽ Jože Papež iz Novega mesta se je načrtno odločil za dobrodelnost. Ugotovil je, da poslovna novoletna darila nimajo pravega učinka. V mislih je imel svoj novoletni ko- ledar, ki je pogosto obležal v tem ali onem predalu. Šel je še korak naprej. Svojim po- slovnim partnerjem je predlagal, naj opu- stijo novoletna darila in skupaj konkretno pomagajo družinam v stiski. To delajo že dvanajst let.Pomagajo pa tudi bolnišnicam, paraplegikom, Rdečemu križu in drugim,po- moči potrebnim, ki jim lahko zaupa. DOBRI ČLOVEK 2009 - RUDI RAUCH Rudi Rauch iz Tolmina že dvanajst let pro- stovoljno in brezplačno vodi pohode in iz- lete upokojencev.Je izjemno požrtvovalen. Ljudem tretjega življenjskega obdobja pri- bliža lepoto narave, ki jih poživlja in krepi. Svoji dejavnosti ne pripisuje velikega pome na in zelo nerad sliši hvalo na svoj račun. Preprosto pravi: "Sem le vodnik Planinske zveze Slovenije in to poslanstvo z vese- ljem in brez plačila opravljam." Še marsikoga bi lahko predstavil od teh, ki so dobili 'le' zahvalno listino,a kaj,ko so te- ga vredni vsi,ki so jo dobili. Prav je,da opa zimo dobra dela in o njih pišemo za zgled drugim. Dobrota se ne prodaja, dobrota se podarja. Foto in tekst: Tone Planinšek Δ na kazalo domov na vrh Δ USTVARJALNI KOTIČEK "začimbe" za naše odnose v vsakdanjem življenju POHVALA IN ZAHVALA Kdo ne bi mogel za kakšnega od svojih dni, morda pa celo mesecev ali let reči, da čuti svojo nemoč in majhnost? Tako zdravi kot bolni, mlajši ali starejši, ... vsi imamo svoje omejitve, svoje šibkosti in svoje slabosti. A imamo tudi dobre lastnosti, marsikaj po- zitivnega, svetlega.Potrebno in pomembno je, da imamo ob sebi ljudi,ki zmorejo videti predvsem to drugo in nas pohvaliti, spod- bujati. Kajti le tako lahko postajamo boljši. Vsak izmed nas je k temu poklican. Nihče ni tako dober, da ne bi mogel postati še boljši. Seveda je prav,da nas kdo opozarja tudi na slabe strani. Sem ter tja potrebu- jemo tudi kritiko, potrebno je, da nam kdo postavi ogledalo. A to naj stori tisti, ki nas je prej že tudi pohvalil. Kdor pa ne zna in ne zmore videti nič dobrega v nas, naj se zagleda raje vase in v sebi in pri Bogu po- išče najprej moč za ljubezen.Samo v ljube zni lahko drug drugega prav spodbujamo, opozarjamo, pohvalimo. Ko razmišljam o 'začimbah' za naše medse- bojne odnose, se mi zdita pohvala in zah- vala eni izmed tistih najpomembnejših pri- mesi,ki nam pomagajo,da postajamo boljši. Pohvala je tudi lep način zahvale, ves čas pa se vrtimo ob besedi HVALA. Vsako leto v začetku novembra v Cerkvi praznujemo zahvalno nedeljo. Ta nas spomni, kako po- membno je, da se znamo zahvaliti. Ko sem se letos okrog zahvalne nedelje pri verou- čnih urah z otroki pogovarjala o hvaležno- sti,so bili sprva malce v zadregi. Dandanes se pogosto otrokom, pa seveda tudi nam odraslim, zdi mnogo stvari samoumevnih - to,da imamo vsakdanjo hrano,toplo poste- ljo,da vidimo,govorimo, hodimo,... saj to je vendar 'logično'. Pa ni. Nikakor. Vse to je dar. In ko smo se pri verouku o tem pogo- varjali nekaj časa,smo ob koncu veroučne ure pripravili lepo molitev zahvale: otroci so se zahvaljevali za to, da lahko dihajo, hodijo, pišejo; zahvaljevali so se za vsak- danjo hrano, starše, prijatelje... Večkrat se spomnim na zapisan dogodek iz Jezusovega življenja.Ko je Jezus šel iz Sa- marije v Galilejo, se mu je približalo deset gobavcev.Prosili so Jezusa,naj se jih usmili Naročil jim je, naj gredo in se pokažejo du- hovnikom. In med potjo so bili ozdravljeni. Eden izmed njih se je vrnil k Jezusu in se mu zahvalil.Jezus pa ga je vprašal: "Mar ni bilo deset očiščenih? Kje pa je ostalih de- vet?" (prim: Lk 17,11-18). Je bil Jezus ra- zočaran,ker ni bilo hvaležnosti med ozdrav ljenimi? Iz besed s Svetega pisma bi lahko to razbrali. Kaj nismo tudi mi pogosto de- ležni mnogih zastonjskih Božjih darov, pa ne rečemo: "Hvala." In tudi naši bližnji so pogosto velikodušni, pa ne zmoremo izreči besede: "Hvala." Če bomo večkrat rekli hvala, ne bomo ničesar izgubili, pridobili pa bomo držo hvaležnosti, za katero sem pre- pričana, da vodi k pravi notranji sreči. Pohvala, zahvala,hvala. Zakaj nam gre vse to tako težko z jezika? Se nam zdi, da bo- mo mi kaj izgubili,če bomo drugega pohva- lili? Ali pa tako težko vidimo dobro, ki ga naredi kdo drug? Se nam zdi vse samoume vno? Kakorkoli. Predlagam, da si skušamo v svojem srcu nabrati nekaj zalog pohval in zahval. Z njimi skušajmo stopati v naše medsebojne odnose. Prepričana sem, da bomo z držo hvaležnosti in zahvaljevanja videli več pozitivnega, dobrega, svetlega v ljudeh. In to bo tudi pravi način,da bomo drug drugemu pomagali, postajali boljši, da bodo bolj vidni tudi rezultati našega dela in prizadevanja. Polona Malovrh Napis ob sliki: Jaslice z razstave v Škofovih zavodih, foto: Tone Planinšek Δ na kazalo domov na vrh Δ OBISKALI SMO Komaj čakam pomlad Darjo Gašperlin (Ropretova 12, Mengeš) sem spoznal že pred leti,saj se rada udeležuje srečanj KBBI.Name je naredila globok vtis s svojo blagostjo, veselim izra- zom na obrazu in z mirom,ki ga odseva nje na duša.Pa še nekaj me pri njej nagovarja: nikoli je nisem videl slabe volje.Tokrat sem k njej odšel s posebnim namenom. Zaprosil sem jo, da bi kaj povedala za bralce Prija- telja. Čeprav je to bilo zanjo prvič, je bila kar pogumna. Darja se je rodila kot prvorojenka, 19. ja- nuarja 1970 v porodnišnici v Ljubljani. Že ob porodu niso vedeli, kaj bo z njo. Babica je rekla mami, da so včasih takšnim otro- kom zavili vrat, saj so vedeli, da ne bodo mogli živeti. To je mamo zelo prizadelo in ji še do danes pustilo grenak spomin. Drugi dan po rojstvu so Darjo operirali na glavi in hrbtenici.Dva meseca je še ostala v bolni- šnici,potem je šla prvič domov. Že v porod nišnici je prejela krst v sili, ker niso vedeli, ali bo preživela. Ko se je vrnila domov, so imeli v Mengšu slovesni krst.Na belo nede- ljo je bilo krščenih dvanajst otrok. Župnik jih je povabil, naj praznujejo krst skupaj z zdravimi novokrščenci. Staršem je bilo to v veliko zadoščenje. Darja je od rojstva na invalidskem vozičku. Prestala je veliko operacij. Pravi, da jih je bilo okrog dvajset.Danes jih več niti ne šte je. Operirane je imela kolke, kolena, noge in še marsikaj. Nobena operacija ali zdrav- stveno stanje ni bilo smrtno nevarno,razen operacije na hrbtenici leta 2001. Precej svojega življenja je preživela v bolnišnicah A imela je močno voljo in pogum ter je vse bolezni in težave premagala.Že marsikdo ji je rekel, da je dobra, ker je že vse to pre- stala. Pravi, da nimaš izbire, saj se v živ- ljenju moraš boriti. Do sedmega leta je živela doma pri starših Potem je šla v šolo v Zavod za invalidno mladino v Kamnik. Otroci, ki so bili doma iz bolj oddaljenih krajev, so hodili domov le redko. Ona je imela to srečo, da je zaradi bližine lahko šla domov vsak petek. Oče se je trudil in redno prihajal po njo.Darja pravi da je ni sram priznati, da nima dokončane popolne osemletke.Naučila se je pisati,brati in računati. V šoli je imela nekaj prijateljic. V zavodu je bila devet let. V tem času je opravila osnovno šolanje in dve leti uspo- sabljanja. Naučila se je kvačkati, plesti,ši- vati, izdelovati gobeline in podobno. Poz- neje je doma izdelala veliko gobelinov. Ti danes krasijo stene njene sobe in njihove- ga doma. Z njimi je veliko dela. Je pa zato zadovoljstvo toliko večje,ko je izdelek kon čan. Izdelovala je tudi prtičke. Ko je bila stara šestnajst let, je zaključila šolanje in se vrnila domov. Takoj je začela delati v Centru za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb v Mengšu,ki je le pet minut oddaljen od doma.V službi delajo usluge za razne obrtnike. V zadnjem času so na pri- mer vezali koledarje.Včasih je dela več,dru gič manj.V službi je od pol osme ure zjutraj do pol tretje popoldne. Tam ima tudi zajtrk in kosilo.V zavodu je okrog osemdeset za- poslenih, mnogi izmed njih so duševno pri- zadeti.Popoldanski čas zapolni tako,da kaj bere,gleda televizijo ali posluša glasbo.Le- tos je dobila električni voziček. To je zanjo velika pridobitev. Zdaj lahko gre sama na sprehod po bližnji okolici.Daleč si še ne upa ker še nima dovolj prakse. Darja ima še dva brata in sestro. Posebej je vesela nečakov, ki jim je bila večkrat za varuško.Otroci jo imajo zelo radi. Najmlajši jo kliče: "Daja, Daja!" Rad priteče k njej in spleza na voziček. Ko pridejo vsi na obisk, je v njeni sobi zelo živahno. K prvemu svetemu obhajilu je šla skupaj s svojimi vrstniki, k birmi pa s svojim bratom. Na birmo jo je ob sobotah posebej priprav- ljal domači župnik. Darja pravi, da je moral brat pokazati več znanja kot ona.Še danes se ji dobro zdi, da so ji malo pogledali sko- zi prste. Na svojo invalidnost gleda vedro in se ne pritožuje. Pravi,da je dobro, ker je tako, saj bi lahko bilo še slabše. Kadar ni mraza, gre rada v domačo cerkev k sveti maši. Bogu daruje tudi svoje trpljenje in invalidnost. Zelo rada hodi tudi na izlete,vendar povsod ne more, saj potrebuje prevoz s kombijem. Bila je že na izletih v Želimljah, na Zaplani, v Bibionih, na Brezjah. Večkrat je bila na srečanjih Bratstva v Lahovčah in v Jaršah. Enkrat ali dvakrat mesečno se v Ljubljani udeležuje srečanj ženske sekcije pri Zvezi paraplegikov. Na dan Mihaelovega sejma v Mengšu je bila od jutra do večera med lju- dmi,saj se rada z njimi pogovarja. Poleti je veliko zunaj. Najraje ob cesti opazuje, kaj se dogaja v okolici. Z mamo gresta ob le- pem vremenu na sprehod čez bližnja polja. Slabega vremena pa ne mara. Mraz, dež in sneg so zanjo velika ovira. Vsako zimo ko- maj čaka,da se prične pomlad. To je njeno posebno pričakovanje in čez to ga ni. Prav posebej pa jo razveseli kakšen obisk. Hva- ležna je sorodnikom, ki jo pogosto obisku- jejo. Obiskati človeka, ki je preizkušan v bolezni in invalidnosti, a kljub temu poln življenja in notranjega miru, je pravo zadovoljstvo. Darja je lahko marsikomu zgled in močna opora na poti zemeljskega romanja. "Bese- de mičejo,a zgledi vlečejo," pravi slovenski pregovor. Naj bo Darjin zgled moč in opora tistim, ki boste brali te vrstice in kdaj obu- pujete v svojih težavah. Darja pravi, da se moraš boriti in imeti voljo, pa gre. Tekst in foto: Zlatko Novak Δ na kazalo domov na vrh Δ TAKO ODHAJAJO V minljivost časa je odšel dan slovesa duhovniške mame na- šega Jožeta,Marije Zupančič. Milostno in toplo mi je bilo pri srcu,ko sem v cerkvi na Raki mo lila za njegovo pokojno mamo. Njen zgled in njeno pričevanje je v mašni pridigi lepo ponazoril vizitator lazaristov, Pavle Novak. Poudaril je njeno zvestobo svoji družini, predanost Jezusu in služenje ljudem... Preprosto,a vendar bogato slovo od matere in žene,ki je s svojo skromnostjo in tiho pri sotnostjo dajala zgled vsem, ki smo jo po- znali ter se radi srečevali z njo. Naj ostane med nami topla duhovna vez in večen mo- litveni spomin. Marjetka Smrekar Sobratu in mojemu predhodniku, dolgolet- nemu uredniku revije Prijatelj, Jožetu Zu- pančiču, izražam iskreno sožalje ob smrti njegove mame Marije. Naj jo Bog bogato nagradi za njena dobra dela in ji dá večni mir v svoji nebeški domovini. Roman Travar, urednik V ponedeljek, 19.oktobra,sem zjutraj prije- la za telefon in poklicala Danijelo Stenšak, našo članico Krščanskega bratstva in pri- jateljico, saj se že kar dolgo nisva slišali. Toda njen glas je bil tako žalosten, da so bile moje prve besede: "Danijela, kaj je s tabo?" "Malo prej mi je umrla mama," mi je odgovorila. Stisnilo me je, saj sem njeno mamo Lojzko dobro poznala. Večkrat sem bila pri njih na obisku in sem bila deležna njene vedrine, dobrote in preprostosti. Zadnja leta je bila zelo preizkušana,saj je prestala veliko ope racij,a vedrina je kljub temu v njej ostajala Tudi v tem času se je nekaj dni prej vrnila iz bolnišnice, a jo je Bog poklical k sebi. Od mame Lojzke Potočnik smo se še za- dnjič poslovili v četrtek, 22. oktobra, pri Mariji v božjepotni cerkvi Nove Štifte pri Gornjem Gradu. Draga mama Lojzka, iskrena hvala za vso vašo dobroto.Naj vam Bog z vso polnostjo poplača v večnem domu! Katja M. Iztekla se je življenjska pot Stanislavu Čuferju iz Dobravelj.Rodil se je leta 1920 v Podbrdu. Vsem, ki ste ga 20. oktobra spremili k večnemu počitku, iskrena hvala! Vsi njegovi žalujoči. žena Terezija Δ na kazalo domov na vrh Δ SVET IN MI Nova svetnica V začetku oktobra je papež Be- nedikt v Rimu razglasil pet novih svetnikov.Med njimi je tudi nova svetnica Marie de la Croix, ki je vse življenje posvetila starejšim ljudem. Kaj je s tem dejanjem hotela Cerkev pove- dati, smo lahko slišali iz papeževih ust ob slovesni razglasitvi:"Danes mnogo starejših ljudi trpi zaradi različnih oblik revščine in osamljenosti, zato ker so starejši ljudje v današnji družbi prevečkrat prepuščeni sa- mim sebi in zapuščeni tudi od svojih družin" Osamljenost in zapuščenost starejših ljudi težko opazimo, saj starejši in stari ljudje pogosto živijo-živimo odmaknjeno in vedno manj opazno. Ljudje, ki so vpeti v hitrejši ritem življenja in pridobivanja materialnih dobrin, imajo vedno manj časa za razmiš- ljanje o starejših in kletka osamljenosti in zapuščenosti za starejše se vedno bolj za pira. Pri tem pa mnogi danes še mladi ali mlajši ljudje sploh 'nimajo časa' za razmiš- ljanje in zavedanje, da se bodo tudi sami vse prehitro znašli v tej kletki osamljenosti in zapuščenosti. Družin, kjer živijo skupaj vsaj tri generacije je danes že zelo malo in jih srečamo v gla- vnem na podeželju, kjer način življenja in nove družbene vrednote najedajo odnose ter sožitje v takšnih družinah.Vse manj lju- di je pripravljeno in zmožno skrbeti za osta rele starše ter svojce,ki potrebujejo pomoč in nego. Tu ne smemo biti krivični in vseh mladih obsoditi brezbrižnosti ali pomanjka- nja ljubezni do staršev. Družbeni tokovi so žal takšni,da so zaposleni čedalje dlje in ne morejo prevzeti odgovorne službe - celo- dnevne skrbi za ostarele starše. Novo razglašena svetnica Marie de la Croix je vse življenje posvetila starejšim ljudem in postala zgled vsem ljudem, posebej še kristjanom,kako poglobiti zavest o prispev- ku starih in starejših ljudi za ta svet in ka- ko slediti evangeliju. Povsod so osamljeni in zapuščeni ljudje, le nekaj krščanskega čuta do bližnjega je po- trebno, da jih opazimo, vidimo... Jože Raduha Δ na kazalo domov na vrh Δ OBVESTILA prijatelj 2010 Posamezen izvod: . . 1,95 € Letna naročnina: posamezniki: . . . 11,70 € poverjeniki: . . . . 10,50 € podporna: . . . . . 23,00 € Za tujino (Evropa): 20,00 €. Letalsko (zu- naj Evrope): $35,00 USD, $35,00 CAD ali $40,00 AUD. Naročnino lahko nakažete na transakcijski račun, odprt pri Hypo banki: SI56-3300-0000-3418-174 Dom Sv.Jožef. Posamezni naročniki boste položnice za naročnino ali dar z vsemi vpisanimi podatki dobili po pošti v prvih dneh decembra. Za- želeno je, da nam nakažete naročnino do konca januarja 2010. Poverjeniki pa boste položnice za naročnino z vsemi vpisanimi podatki dobili po pošti v mesecu februarju 2010. Zato vas prosimo, da v januarju 2010 obnovite naročnino svo jim naročnikom in tistim, ki Prijatelja preje- majo kot dar ter morebitne spremembe spo ročite do konca januarja 2010. Zaželeno je, da nam nakažete naročnino do konca marca 2010. Prosimo vse, ki Prijatelja dobivate zastonj, da se nam do novega leta z nekaj vrsti- cami ali po telefonu oglasite. Na naslove, kjer več let ni nobenega odziva, Prijatelja prenehamo pošiljati. Vsem naročnikom in dobrotnikom hvala za vsak vaš dar! Uredništvo: Tabor 12, 1000 Ljubljana. Tel.: 01/433-94-10, faks: 01/431-21-81 E-mail: revija.prijatelj@rkc.si Urednik - GSM: 040/157-201 Uprava (za plačila): Dom Sv. Jožef, Plečnikova 29, 3000 Celje Tel.: 059/073-800, faks: 03/548-15-96 Uradne ure (v Ljubljani): ponedeljek, sreda in četrtek od 9h do 12h Gospod Jezus, pomagaj nam s svojo milostjo, da se bomo med pripravo na slovenski evharistični kongres vedno bolj zavzeto in dejavno udeleževali mašne daritve, te z vedno večjo ljubeznijo prejemali v svetem obhajilu in te častili pod podobo kruha kot svojega Odrešenika. Amen. Molitev za pripravo na slovenski evharistični kongres ki jo je pripravila Slovenska liturgična komisija Prijatelj na internetu http://revija-prijatelj.rkc.si   na internetu! http://kbbi.rkc.si  POVEJ NAPREJ IN PODARI PRIJATELJA K O M U ? Tistemu,ki bi se Prijatelja razveselil, morda celo postal naročnik: • z boleznijo ali invalidnostjo preizkušanemu bratu ali sestri • osamljenemu bratu ali sestri • bratu ali sestri, ki bi ga določeni članek obogatil • ustanovi ali skupnosti, kjer živi več ljudi in bi jih revija nagovorila. Ko podariš Prijatelja naprej: • sporoči na naš naslov: Tabor 12, 1000 Ljubljana • ali nas pokliči po telefonu:01/433-94-10 • ali nam pošlji elektronsko pismo na naslov: revija.prijatelj@rkc.si Tedaj ti bomo brezplačno čim prej poslali nov izvod revije. POVEJ NAPREJ IN PODARI PRIJATELJA VSTANI  IN  HODI! oddaja za bolnike, invalide in njihove prijatelje 15. DECEMBER    19. JANUAR          Dobite jo brez recepta na Radiu Ognjišče  3.torek ob 20.30 in ponovitvi v sredo ob 23.00  Ker oddaja zelo blagodejno in poživljajoče vpliva  na telo in duha,se pred poslušanjem ni potrebno  posvetovati z zdravnikom ali  farmacevtom!  grafično oblikoval in vabi k poslušanju Tone Planinšek Vse oddaje 'Vstani in hodi' je možno preko interneta ponovno poslušati Objavljene so v arhivu oddaj Radia Ognjišče: http://audio.ognjisce.si Δ na kazalo domov na vrh Δ RAZVEDRILO NAGRADNA KRIŽANKA Prihodnji dnevi bodo razposajeni in bučni. Trgovski centri nas bodo vabili s prodajni- mi akcijami, vrstile se bodo prednovoletne zabave, na ulicah bo polno barvitih lučk. Prenekaterega bo decembrska mrzlica in bleščava tako prevzela, da se ne bo do praznikov niti za trenutek ustavil. V istem času pa se bodo drugi,kakor nekoč pastirji v temnih nočeh s hrepenečim srcem ozirali v zvezdnato nebo in premišljevali Izaijeve besede:"V puščavi pripravite pot Gospodu, zravnajte v pustinji cesto našemu Bogu." Jezus ljubi ene in druge,a kaj lahko se zgo di, da eni tudi letos ne bodo opazili majh- nega otročička, ki jim bo poskušal 'zlesti' v srce. Rešitev (geslo v obeh označenih stolpcih in vrstici) prepišite na dopisnico ali karton v njeni velikosti ter jo do 1. januarja 2010 pošljite na naš naslov: PRIJATELJ, Tabor 12, 1000 Ljubljana; s pripisom: KRIŽANKA. Obenem izrežite in nalepite kuponček, ki je pod križanko. Rešitev nagradne križanke št. 5/2009: GOSPOD, NAUČI NAS MOLITI. Nagrajenci 5/2009: 1. VOGRIN Janez, Laze 4,8261 Jesenice na Dolenjskem,prejme knjigo Ivana Malavašiča Organistov božič ter okrasnega angela; 2. FIŠTER Cvetka, Dol. Laknice 25, 8230 Mokronog,prejme knjigo Marijane Ovčariček Hodi ob meni; 3. GORENC Ančka, Sela 9,8310 Šentjernej, prejme knjigo Zvoneta Modreja, Sreča je metulj; 4. VIDMAR Alojzij, Dole 20, 1273 Dole pri Litiji,prejme knjigo Almire Marušič, Spiralice v otroških glavah; 5. MEGLIČ Ani, Zavrti 45, 1234 Mengeš, prejme knjigo Benedikta XVI., Kateheze o apostolu Pavlu; 6. ZDOVC Zdenka, Savinjsko nabrežje 6A, 3270 Laško, prejme avdio kaseto Zvoneta Modreja, Kanček upanja ter okras za boži- čno drevo; 7. RIBIČ Marija,Miklošičeva 11B,3000 Celje prejme okrasnega angelčka. Čestitke izžrebanim in Bog povrni darovalcem nagrad!   Križanka (sestavil: Andrej Praznik) Δ na kazalo domov na vrh Δ USTAVLJENI TRENUTKI Fotografije s podnapisi: PRAZNUJMO SKUPAJ S PETJEM (skupina invalidov in sodelavcev prepeva) Z VESELJEM (smeh v skupini invalidov) Z MOLITVIJO (kipec sklenjenih rok sredi aranžmaja rož) OB JASLICAH (razsvetljene jaslice) VELIKO SKUPNIH PRAZNIČNIH TRENUT- KOV VAM ŽELIM V LETU, KI PRIHAJA. TONE PLANINŠEK   Kolofon Δ na kazalo domov na vrh Δ MISEL »V imenu našega Gos- poda Jezusa Kristusa se nenehoma zahvaljujte Bogu Očetu za vse.« Apostol Pavel - Pismo Efežanom 5,20 Hvala ti,Gospod, za dar življenja in hrepe- nenja; Vse, kar smo in nas obdaja, je dar Tvoje ljubezni. Ali ti zmoremo biti za vse to dovolj hvaležni? Le ljubezen do Tebe in bližnjih je lahko prava zahvala. Ali se zmoremo neprenehoma zahvaljevati? Hvala, da smemo in zmoremo vedno znova začeti. Vsak nov dan je nova priložnost za zahva- ljevanje. Advent je spet nova spodbuda, ko Ti pri- hajaš med nas. Ljubezni nam daj, Gospod, da bomo zmogli biti hvaležni. Amen. Polona Malovrh »Versko življenje sem začel spoznavati, odkar sem v Bratstvu. Marsikaj je sedaj drugače.« (Lojze Bovhan) Δ na kazalo domov na vrh Δ

KOLEDAR - PRIJATELJ 2010
JANUAR   1. P Marija,B.mati-Novo leto-d.p.   2. S Bazilij in Gregor - d.p.   3. N 2.po bož. - Ime Jezusovo   4. P Angela, Elizabeta Seton   5. T Emilijana (Milena), Janez   6. S Gospodovo razglašenje   7. Č Rajmund, Lucijan   8. P Severin Noriški, Erhard   9. S Hadrijan, Julijan 10. N Jezusov krst - Gregor Niški 11. P Pavlin Ogl., Teodozij 12. T Tatjana (Tanja), Elred 13. S Hilarij, Veronika Milanska 14. Č Feliks (Srečko) Nol., Odon 15. P Pavel pušč., Maver 16. S Marcel,Berard (maroški muč.) 17. N 2.nav. - Anton Puščavnik 18. P Marjeta Ogrska, Priscila 19. T Makarij, Suzana 20. S Fabijan,Boštjan (Sebastijan) 21. Č Neža(Agnes,Janja), Epifanij 22. P Vincencij (Vinko), Lavra 23. S Henrik Suzo, Klemen 24. N 3.nav. - Frančišek Saleški 25. P Spreobr.ap. Pavla, Ananija 26. T Timotej in Tit 27. S Angela Merici, Henrik 28. Č Tomaž Akvinski, Karel Vel. 29. P Valerij, Julijan ubogi 30. S Martina, Hijacinta 31. N 4.nav., svetopisemska -         Janez Bosko	FEBRUAR   1. P Brigita Irska, Sever   2. T Svečnica - Simeon in Ana   3. S Blaž, Oskar   4. Č Andrej Corsini, Gilbert   5. P Agata, Albuin   6. S Pavel Miki (jap.muč.),Ljubo   7. N 5.nav. - Nivard   8. P Hieronim Emiliani, Jožefina         Prešernov dan - d.p.   9. T Apolonija (Polona), Evzebija 10. S Sholastika, Viljem (Vilko) 11. Č Lurška Mati Božja, Benedikt         svetovni dan bolnikov 12. P Evlalija, Aleksij 13. S Beatrika, Jordan 14. N 6.nav.-Valentin (Zdravko) 15. P Klavdij, Georgija (Jurka) 16. T Julijana, Onezim - pust 17. S ++Pepelnica 18. Č Flavijan, Frančišek 19. P +Konrad, Bonifacij 20. S Sadot (perz.muč.),Leon Sicil. 21. N 1.post. - Peter Damiani 22. P Sedež apost.Petra, Marjeta 23. T Polikarp, Montan Toledski 24. S Matija, Sergij 25. Č Valburga, Konstancij 26. P +Aleksander (Branko),Nestor 27. S Gabrijel, Baldomir - kvatre 28. N 2.post. - Ožbolt (Osvald)	MAREC   1. P Albin (Zorko), Feliks   2. T Neža Praška,Angela od Križa   3. S Kunigunda, Marin   4. Č Kazimir, Lucij   5. P +Hadrijan, Olivija (Livija)   6. S Fridolin (Miroslav), Julijan   7. N 3.post. - Perpetua, Felicita   8. P Janez od Boga, Vincencij   9. T Frančiška Rim., Pacijan 10. S 40 armenskih muč., Makarij 11. Č Benedikt, Sofronij 12. P +Doroteja (Dora), Inocenc 13. S Kristina, Patricija 14. N 4.post. - Matilda 15. P Ludovika,Klemen Dvoržak 16. T Hilarij Oglejski, Herbert 17. S Patrik (Patricij),Jedrt (Jerica) 18. Č Ciril Jeruzalemski, Anzelm 19. P +Jožef, mož Device Marije 20. S Klavdija, Marija Jožefa 21. N 5.post.,tiha - Janez 22. P Lea, Bazilij 23. T Turibij, Rebeka 24. S Dionizij, Katarina 25. Č Gospodovo oznanjenje         - materinski dan 26. P +Lara (Larisa), Kastul 27. S Rupert, Peregrin 28. N Cvetna - Bojan - poletni čas 29. P Bertold, Jona 30. T Amadej (Bogoljub), Janez 31. S Kornelija, Benjamin	APRIL   1. Č Veliki četrtek - Tomaž   2. P ++Veliki petek - Frančišek   3. S Velika sobota - Sikst I.   4. N VELIKA NOČ - d.p.d.   5. P Velikonočni pon. - d.p.d.   6. T Viljem, Irenej Sirmijski   7. S Janez K.de la Salle, Herman   8. Č Julija Billiart, Valter   9. P Hugo, Valtruda 10. S Ezekiel, Domnij (Domen) 11. N 2.vel., bela, ned. Božjega         usmiljenja - Stanislav 12. P Viktor, Zenon Veronski 13. T Martin I., Ida 14. S Lidvina, Valerijan 15. Č Helena (Jelica), Damijan 16. P Bernardka Lurška, Benedikt 17. S Rudolf, Robert 18. N 3.vel. - Evzebij 19. P Leon IX. - obl.izv.papeža 20. T Teotim (Teo), Marijan 21. S Anzelm, Anastazij 22. Č Aleksandra, Hugo 23. P Jurij, Adalbert (Vojteh) 24. S Fidelis, Honorij 25. N 4.vel.,papeška, ned.dobrega         pastirja - Marko 26. P Mati dobrega sveta, Klet 27. T Hozana,Cita-dan upora -d.p. 28. S Peter Chanel, Ludvik Mont. 29. Č Katarina Sienska, Robert 30. P S Pij V., Jožef Cottolengo
MAJ   1. S Jožef Del.-praznik dela -d.p.   2. N 5.vel. - Atanazij Vel., - d.p.   3. P Filip in Jakob mlajši   4. T Florijan (Cvetko), Silvan   5. S Angel, Gotard   6. Č Dominik Savio, Petrina   7. P Gizela, Stanislav   8. S Bonifacij IV.,Viktor (Zmago)   9. N 6.vel. - Pahomij 10. P Job, Trsatska M.B.-prošnji d. 11. T Estela, Odo - prošnji dan 12. S Leopold, Pankracij-prošnji d. 13. Č Gospodov vnebohod 14. P Bonifacij, Justina 15. S Zofija (Sonja), Izidor 16. N 7.vel. - Janez Nepomuk 17. P Jošt, Paskal 18. T Janez I., Erik 19. S Urban I., Peter Celestin 20. Č Bernardin Sienski, Teodor 21. P Krištof (meh.muč.),Teobald 22. S Marjeta (Rita), Julija (Julka) 23. N BINKOŠTI - Janez de Rossi 24. P Marija Mati Cerkve,Marija Pomočn. 25. T Beda častitljivi, Gregor VII. 26. S Filip Neri, Lambert 27. Č Avguštin Cant., Julij 28. P German Pariški, Viljem 29. S Maksim E., Uršula - kvatre 30. N Sv.Trojica-Kancijan (ogl.muč) 31. P Obiskanje D.M., Vital	JUNIJ   1. T Justin, Simeon   2. S Marcelin in Peter   3. Č SV.REŠNJE TELO IN KRI   4. P Kvirin iz Siska, Krista   5. S Bonifacij, Igor   6. N 10.nav. - Norbert   7. P Robert, Peter   8. T Medard, Viljem   9. S Primož in Felicijan 10. Č Bogumil Poljski, Edvard 11. P Srce Jezusovo 12. S Srce Marijino, Eskil 13. N 11.nav. - Anton Padovanski 14. P Valerij in Rufin 15. T Vid (Vitomir), Germana 16. S Beno, Gvido Kortonski 17. Č Albert, Jan 18. P Marko in Marcelijan 19. S Romuald, Nazarij 20. N 12.nav. - Svetogorska M.B. 21. P Alojzij Gonzaga, Julijan 22. T Janez Fisher, Tomaž More 23. S Jožef Cafasso, Agripina 24. Č Roj. Janeza Krstnika - kres 25. P Viljem -dan državnosti -d.p. 26. S Vigilij, Jožef M.Escrivá 27. N 13.nav. - Ema Krška 28. P Irenej (Hotimir), Leon II. 29. T Peter in Pavel 30. S Prvi muč.rim.Cerkve, Oton	JULIJ   1. Č Oliver, Julij   2. P Frančišek,Ptujskogorska M.B.   3. S Tomaž (Tomislav), Anatolij   4. N 14.nav., izseljenska - Urh   5. P Ciril in Metod   6. T Marija Goretti, Artezij   7. S Vilibald, Edilburga   8. Č Gregor Grassi, Prokopij   9. P Avguštin (kit.muč.), Veronika 10. S Amalija (Ljubica), Rufina 11. N 15.nav. - Benedikt 12. P Mohor in Fortunat 13. T Henrik (Hinko), Evgen 14. S Kamil Lelijski, Inocenc XI. 15. Č Bonaventura, Vladimir K. 16. P Karmelska M.B., Evstahij 17. S Aleš, Hedvika Poljska 18. N 16.nav. - Friderik (Miroslav) 19. P Justa, Arsenij Vel. 20. T Apolonij, Marjeta Antioh. 21. S Lovrenc Brind., Danijel 22. Č Marija Magdalena, Valter 23. P Brigita Švedska, Janez Kasijan 24. S Krištof, Šarbel Makluf 25. N 17.nav. - Jakob starejši 26. P Joahim in Ana, starši D.M. 27. T Gorazd, Kliment 28. S Viktor (Zmago), Samson 29. Č Marta, Olaf 30. P Peter Krizolog, Justin 31. S Ignacij Lojolski, Helena Šved.	AVGUST   1. N 18.nav. - Alfonz Ligvorij   2. P Evzebij, porcijunkula   3. T Lidija, Konrad   4. S Janez M.Vianney, Tertulin   5. Č Marija Snežna, Ožbolt   6. P Jezusova sprem. na gori   7. S Sikst II., Kajetan   8. N 19.nav. - Dominik   9. P Terezija (Edith Stein),Julijan 10. T Lovrenc (Lovro), Hugo 11. S Klara (Jasna), Suzana 12. Č Ivana Šantalska,Inocenc XI. 13. P Poncijan in Hipolit 14. S Maksimiljan Kolbe, Evzebij 15. N MARIJINO VNEBOVZETJE -d.p.d. 16. P Rok, Štefan Ogrski 17. T Evzebij-združ.prekmur.Slov. -d.p. 18. S Helena (Alenka), Manes 19. Č Janez Eudes, Timotej 20. P Bernard, Samuel (Samo) 21. S Pij X., Sidonij (Zdenko) 22. N 21.nav.-Devica Marija Kraljica 23. P Roza iz Lime, Asterij 24. T Natanael (Jernej), Emilija 25. S Jožef Kalasanc, Ludvik IX. 26. Č Zefirin,Tarzicij in Hadrijan 27. P Monika, Amadej 28. S Avguštin, Hermes 29. N 22.nav.-Muč.Janeza Krst. 30. P Feliks (Srečko) in Adavkt 31. T Rajmund Nonat, Pavlin
SEPTEMBER   1. S Egidij, Brezjanska M.B.   2. Č Marjeta, Ingrid   3. P Gregor Veliki, Raisa   4. S Rozalija (Zalka), Irma   5. N 23.nav.,angel.-mati Terezija   6. P Zaharija, Magnus   7. T Regina, Madelberta   8. S Rojstvo Device Marije   9. Č Peter Klaver,Friderik Ozanam 10. P Nikolaj Tolentinski, Ines 11. S Prot in Hijacint,Janez Perboyre 12. N 24.nav. - Marijino ime 13. P Janez Zlatousti, Elidija 14. T Povišanje sv. Križa 15. S Žalostna M.B.         - vrnitev Primorske - d.p. 16. Č Kornelij in Ciprijan 17. P Robert Bellarmino, Lambert 18. S Riharda,Jožef Kupert. -kvatre 19. N 25.nav. - Januarij 20. P Andrej (kor.muč.), Evstahij 21. T Matej (Matevž), Jona 22. S Mavricij, Florencij 23. Č Pij iz Pietrelcine, Lin 24. P Anton M.Slomšek, Rupert 25. S Sergij, Nikolaj iz Flüe 26. N 26.nav., Slomškova         - Kozma in Damijan 27. P Vincencij Pavelski, Janez 28. T Venčeslav,Lovrenc (jap.muč.) 29. S Mihael, Gabrijel, Rafael 30. Č Hieronim, Gregor Armenski	OKTOBER   1. P Terezija Det.Jez., Emanuel   2. S Angeli varuhi, Modest   3. N 27.nav.,rožnoven. - Gerard   4. P Frančišek Asiški, Kalistena   5. T Marija Favstina, Apolinarij   6. S Bruno, Renato   7. Č Rožnovenska M.B., Sergij   8. P Pelagija, Benedikta   9. S Dionizij, Janez Leonardi 10. N 28.nav. - Florencij 11. P Filip, Firmin 12. T Maksimilijan Celjski, Serafin 13. S Koloman, Edvard 14. Č Kalist, Silvan 15. P Terezija Avilska, Evtimij 16. S Hedvika, Marjeta M. Alakok 17. N 29.nav. - Ignacij Antiohijski 18. P Luka, Just 19. T Janez in Izak (kan.muč.),Pavel 20. S Irena (Mira), Vendelin 21. Č Uršula, Celina 22. P Marija Saloma, Melon 23. S Janez Kapistran, Severin 24. N 30.nav., misijonska         - Anton 25. P Sabina, Krizant in Darija 26. T Lucijan in Marcijan 27. S Sabina Avilska, Frumencij 28. Č Simon in Juda Tadej 29. P Ermelinda (Linda),Mihael Rua 30. S Marcel, German 31. N 32.nav.,žegnanjska -Volbenk        dan reformacije-d.p.d. -zim.čas	NOVEMBER   1. P VSI SVETI - dan spomina         na mrtve - d.p.   2. T Spomin vseh vernih rajnih   3. S Viktorin Ptujski, Just Tržaški   4. Č Karel (Drago) Bor., Emerik   5. P Zaharija in Elizabeta   6. S Lenart, Monald   7. N 32.nav.,zahvalna - Ernest   8. P Bogomir, Bogdan   9. T Posvetitev lateranske bazilike 10. S Leon Vel., Andrej Avellino 11. Č Martin (Davorin), Menas 12. P Jozafat, Emilijan (Milan) 13. S Stanislav Kostka, Bric 14. N 33.nav. - Nikolaj Tavelić 15. P Albert Vel., Leopold (Polde) 16. T Marjeta Škotska, Jedrt 17. S Elizabeta Ogrska, Hilda 18. Č Posv. bazil. sv. Petra in Pavla 19. P Matilda (Mehtilda), Abdija 20. S Gelazij, Edmund 21. N 34.nav. - KRISTUS KRALJ         - Darovanje D.M. 22. P Cecilija (Cilka), Kristjan 23. T Klemen - dan R.Maistra -d.p. 24. S Andrej (viet.muč.), Flora 25. Č Katarina Aleks., Mojzes 26. P Valerijan Oglejski, Silvo 27. S Modest,Marija s čudod.svetinjo 28. N 1.adv. - Katarina Laboure 29. P Saturnin, Filomen 30. T Andrej, Mirokles	DECEMBER   1. S Eligij, Marija Klementina   2. Č Bibijana (Živka), Blanka   3. P Frančišek Ksaver, Sofonija         - mednarodni dan invalidov   4. S Janez Damaščan, Barbara   5. N 2.adv. - Saba (Savo)   6. P Nikolaj (Miklavž), Azela   7. T Ambrož, Boecij   8. S Brezmadežno spočetje D.M.   9. Č Bernard Jezusov, Valerija 10. P Loretska M.B., Melkijad 11. S Damaz, Sabin 12. N 3.adv. - Guadalupska M.B. 13. P Lucija, Otilija (Tilka) 14. T Janez od Križa, Apolonij 15. S Marija de Rossa, Kristina 16. Č Albina, David 17. P Lazar iz Betanije, Hijacint 18. S Gacijan, Teotim - kvatre 19. N 4.adv. - Urban 20. P Evgen, Vincencij 21. T Peter Kanizij, Dominik 22. S Frančiška Cabrini, Izrael 23. Č Janez Kancij, Ivo 24. P Adam in Eva - sveti večer 25. S BOŽIČ-Gospodovo rojstvo d.p.d. 26. N Sv.Družina - Štefan - Dan          samostoj. in enotnosti -d.p. 27. P Janez, Fabiola 28. T Nedolžni otroci, Teodor 29. S Tomaž Becket, Marcel 30. Č Vincencija, Feliks 31. P Silvester (Silvo), Melanija
Kratice: M.B. (Mati Božja); D.M. (Devica Marija); Vel. (Véliki); muč. (mučenci); d.p. (državni praznik); d.p.d. (dela prost dan)
Besedilo in sliki za koledar:			na kazalo  domov  na vrh
1. stran: LETO DUHOVNIŠTVA, LETO EVHARISTIJE »Duhovništvo je ljubezen Jezusovega srca.« (Sv. Janez Marija Vianney, arški župnik); slika: duhovniki v sprevodu, foto: Tone Planinšek 2. stran: LETO DUHOVNIŠTVA, LETO EVHARISTIJE »Evharistija, Božji dar za življenje.«; slika: mašnikove roke dvigajo hostijo nad kelih, foto: Tone Planinšek