KAZALO:  <  O  >   V   Λ  Urednikova misel Nameni apostolata molitve Božično voščilo Le za Jezusom hodimo... Govorijo nam prijatelji: Ljudmila Žagar Zdravstveni delavci Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov Pričevanje vere v preizkušnji Naše služenje bratom in sestram Dogodki Ustvarjalni kotiček: jezik ljubezni - dotik Združenja bolnikov in invalidov Svet in mi Želim si prijatelja Obiskali smo: Alojz Melanšek Tako odhajajo Obvestila Razvedrilo - križanka Ustavljeni trenutki Misel Koledar 2012 UREDNIKOVA MISEL DRAGI PRIJATELJI! Dnevno beremo v časopisih o težavah in problemih, ki jih doživljajo posamezniki ali sku pine ljudi. Vse več je tudi novic o državah v krizi, med njimi tudi o naši domovini,Sloveniji. Zelo radi pogledamo tudi črno kroniko, ki po- roča o tragičnih dogodkih in nesrečah. Od časa do časa pa se srečamo tudi z vandalizmom tistih, ki sebe zlorabljajo z uživanjem alkohola,drog in drugih zdra- vju škodljivih substanc. Vse te in podobne novice,ki so vse prej kot dobre, nas vznemirjajo in 'obreme- njujejo' naše vsakdanje življenje.Čeprav radi slišimo dobro novico, saj nas le-ta notranje dvigne in nam dá nov zagon, pa nas, žal, količina slabih novic tako 'zasuje', da tistih,nekaj dobrih novic niti ne registriramo več. Če bi nekdo prišel z drugega planeta in bral dnevne časopise ali gledal televi- zijska poročila, bi si gotovo mislil, da ti ljudje na zemlji poveličujejo in obožuje- jo tiste, ki so vpleteni v slabe dogodke. One, ki pa si prizadevajo za dobro, red, poštenost in so resnično graditelji lep- šega sveta, nihče ne pogleda. Žal, pa se med temi 'iskalci nesreče' znajdemo tudi kristjani. Evangelij, ki v prevodu pomeni Vesela novica, nas ne osrečuje več. Jezus - On, ki je Vesela novica, nas ne privlači dovolj,da bi z za gonom in gorečnostjo oznanjali, da živi. Ob bližajočih se božičnih praznikih smo zato skupaj s pastirji povabljeni, da od- hitimo v Betlehem in pogledamo to, "kar se je zgodilo in kar nam je sporočil Go- spod" po angelu, ki je rekel: "Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje ki bo za vse ljudstvo."To je bila več kot le dobra novica.To je bilo veliko veselje ki je pastirje pripravilo, da so "slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in vi- deli, tako, kakor jim je bilo rečeno." Tudi nam se vsako leto oznanja veliko veselje -prihod Jezusa med nas. Sprej- mímo ga v svoja srca in božična noč bo najlepše odmevala v naših življenjih. Bog vas blagoslovi! Roman Travar, CM, urednik   Fotografija na naslovnici: pomoč in topla beseda, foto: Andrej Gombač Prispevke za št. 1 pošljite do 1. jan. 2012 Δ na kazalo domov na vrh Δ NAMENI APOSTOLATA MOLITVE december splošni: Molimo, da bi vsi narodi zemlje po med- sebojnem poznavanju in spoštovanju rasli v sožitju in miru. misijonski: Molimo, da bi bili otroci in mladi glasniki evangelija ter da bi njihovo dostojan- stvo vedno spoštovali in varovali pred vsakim nasiljem in izkoriščanjem. slovenski: Molimo, da bi naše družine v Nazareški družini našle vzor za krščansko življenje in prejemale pomoč v preizkušnjah. januar splošni: Molimo,da bi žrtve elementarnih nesreč dobile duhovno tolažbo in materialno pomoč, ki ju potrebujejo, da si obnovijo življenje. misijonski: Molimo, da bi bili kristjani s svojo zave- zanostjo miru priče Kristusovega imena za vse ljudi dobre volje. slovenski: Molimo, da bi nam Bog dal novinarje, ki bodo o ljudeh in dogodkih poročali po resnici in pošteno,čeprav jim to osebno morda ne bo ustrezalo. Δ na kazalo domov na vrh Δ BOŽIČNO VOŠČILO Božični sonet Rad betlehemski hlevček bi postal, da dal bi Ti zavetje sred' noči, ves mrzel sredi zime, vendar Ti toploto moje duše bi spoznal. Rad v sebi bi Ti jaslice postlal, da v njih moj revež - Kralj vekov zaspi, preproste, trde, vendar v tej temi ležišče mirno bi Ti daroval. Srce mlado po Tebi hrepeni, o, pridi k meni Detece nocoj, da duša znova v Tebi oživi. Ne mudi se - Ljubezen, Jezus moj, težko Te čakam, sam sem v tej temi, naj čutim, da si vsaj Ti, Bog, z menoj. bl. Lojze Grozde Naj bo za vse bralce in bralke Pri- jatelja, vse sodelavce, dopisnike in dobrotnike ter tiste,ki nas podpirate z molitvijo in nasveti,Božja ljubezen moč in resnica, ki se je rodila v bet- lehemskem hlevu, resnično božično darilo v tem svetem času, ki naj skozi vse leto 2012 ostane vedno z vami! Z Božjim blagoslovom! Uredništvo in uprava revije Prijatelj Δ na kazalo domov na vrh Δ LE ZA JEZUSOM HODIMO... ...DOKLER ŠE NA SVET' ŽIVIMO Pastoralno leto socialne (družbene)  pravičnosti Pravičnost v ljubezni II V domu za stare sem imel sveto mašo. Udeležencem sem razdelil zloženko Pismo bolniškega župnika. Ena od udeleženk je rekla, da je ne potrebuje,ker slabo vidi in ne more brati. "Podarite jo svoji sosedi ali komu drugemu na oddelku," sem jo spodbudil. "Kje pa," je odgovorila. "Vsi so proti. Še ko grem k maši,me sprašujejo,kam greš in zakaj greš." Opazil sem, da ima gospa v sebi polno nerešenih težav. Ne vem, kaj vse je v življenju prestajala zaradi vere; ne vem kakšno vzgojo je imela; kako je njena vera rasla in kaj je še drugega vplivalo nanjo, da si je pridobila tako apologe- tično ali obrambno držo. Neosvobojenost in nesproščenost sta najbrž njeni težavi. Spraševal sem se, kako bi ji pomagal. Pri maši sem navzo- če spodbujal, naj bodo ponosni, da so poklicani na pot vere in da so apostoli ter pričevalci v domu, kjer 90% stano- valcev na zunaj ne pokaže svoje verske pripadnosti in svojih vrednot,izhajajočih iz evangelija. Spraševal sem se, kako to,da v tolikih desetletjih verske prakse ni prišlo do konkretnejše in bolj močne evangelizacije.Evangelij najbrž vse pre- več samo poslušamo, ne preverjamo pa dovolj,če ga tudi živimo.Živeti evangelij je najvišja stopnja kulture in najpopol- nejši način reševanja življenjskih vpra- šanj. Kdor zares zavestno živi iz evan- gelija, je sproščen, svoboden, neustra- šen, ponosen,krotak in potrpežljiv in se ničesar in nikogar ne boji. Tudi drugi primer je iz podobnega zavo- da.Gospa osemdesetih let mi vsak teden razlaga, da trpi, ker ne more odpustiti krivic, ki so se ji dogajale in tudi tistih, ki jih zdaj doživlja v svojem okolju. Dol- go časa sem jo samo poslušal in nisem veliko komentiral njenih pripovedi.Pripo- vedovala mi je o 'eminentnih' prednikih, monsignorjih in prelatih v svojem soro- dstvu. Tudi sama je izobražena in fina dama, vendar je ujeta v svoj začaran krog. Vsakokrat mi nekaj ur pred mojim prihodom v dom telefonira, da 'danes' ne bo mogla priti k sveti maši,ker se ne počuti dobro. Po letu dni spremljanja in razumevanja sem ji pred nekaj dnevi povedal narav- nost in odločno: "Gospa, vi ne potrebu- jete ničesar drugega kot dobro spoved, kjer boste odložili vse, kar doslej nosite v naročju in 'ujčkate',da ne morete na- predovati in svobodno zadihati. Pokli- čite me naslednji teden. Opravila bova spoved in šele potem se bova mogla pogovarjati o nadaljnjem spremljanju vašega duhovnega življenja." Obljubila je. Bog daj, da ji ne bo spet ponagajal hudobec in ji nataknil svoja očala. Kljub temu, da gre v omenjenih dveh primerih lahko tudi za starostne ali bolezenske motnje in spričo tega za razumevanje obeh, je potrebno iz pravičnosti in iz ljubezni pomagati,da se primeri rešujejo ter da ljudje zaživijo svobodo in sproš- čenost. Z dvema primeroma iz vsakdanjega živ- ljenja ene starostne skupine sem želel praktično pokazati,kakšna je konkretna situacija naših dobrih vernikov v druž- benih okoljih. Preveč je 'privatizma'. Misijonskega naboja skoraj ni zaznati. Podrejenost in zavrtost zaradi verskega prepričanja je navzoča tudi še po tolikih letih osvoboditve iz enoumja. Manjka nam osebne vere in trdnega prepriča- nja, da se znamo normalno predstaviti, kdo smo in zakaj smo to, kar smo. Imeti svojo držo in jasno razlago zanjo, to potrebujejo ljudje,ki živijo okrog nas, pa naj bo to v šoli,na delovnem mestu, v javnih ustanovah (zobozdravstvene in rentgenske čakalnice, pri frizerju in okulistu, na pošti ali v banki, na javno prevoznih sredstvih, v taksiju in povsod drugod, kjer se verni ljudje pojavljamo). To od nas zahteva naše družbeno oko- lje,naj se tega zavedamo ali ne. Druga- če misleči imajo pravico, da od nas pri- čakujejo našo drugačnost,našo globoko pripadnost Bogu in uresničenje krščan- skih vrednot. Kdo drug jim bo dal to iz- kušnjo, če ne mi, katoličani. Iz ljubezni do bližnjega smo se dolžni truditi za skromno, nepotrošniško in as- ketsko življenje.Za to imamo dovolj vse binskih in drugih razlogov. Kaj je boljše za našo družbo v prihodnosti: da širimo ali ožimo spekter ponudbe in prakse življenja? Ali je boljša enolončnica ali bogata jedilna lista, kjer lahko človek izbira, kaj je boljše in njemu bolj zdravo in okusno? Pravičnost in ljubezen me kličeta, da sem to, kar sem ter da sem takšen potreben drugemu in okolju. Ko se na volitvah odločamo, koga bomo podprli, imamo lepo priložnost, da si iz- merimo temperaturo našega zdravega ali bolnega razmišljanja.Kristjan ne more podpreti ljudi,ki na prvo mesto postav- ljajo gospodarstvo in družbeni standard Kristjan ne more podpreti kandidatov,ki ne verujejo v posmrtno življenje. Krist- jan ne bo volil ljudi,ki zagovarjajo splav in druge najhujše človeške anomalije. Za kristjana ni sprejemljivo, da soglaša s tistimi, ki osnovno celico in temeljno perspektivo človeške družbe - družino- postavlja na stranski tir, na prvo mesto pa odklona od pravih smeri. Kristjanu so najdražja dota vrednote (življenje,delavnost, poštenje,skromnost v osebnem življenju,služenje sočloveku, ljubezen do Boga in bližnjega...), pra- vična in uravnotežena družba (dobrine tega sveta so last vseh zemljanov in morajo biti razdeljene pravično).Iz tega šele lahko izhaja zdravo gospodarstvo, socialna pravičnost, kultura ipd. 4. decembra -na god sv.Barbare- bomo odločali,ali želimo v grob (rov) ali želimo vstati iz groba (rova). Še marsikaj sodi v sklop letošnjega pa- storalnega leta. Tudi to, naj bo kristjan hvaležen in ponosen na prehojeno pot življenja. Včasih kdo reče, da uživa nad življenjem.Ko ga vprašaš,kaj s tem misli pojasni. "Za mano je toliko let. Marsikaj sem že izkusil. Moja prehojena pot je bila precej skrivnostna. V otroških letih, čeprav sem živel takoj po drugi svetovni vojni, nisem še zaznaval krivic in pritis- kov, ki so bili na dnevnem redu v šoli, v javnosti,v vsakdanjem okolju,v medijih, v zakonodaji, v službah... Takrat moj pogled še ni segel tako daleč in globo- ko, nisem še imel izkušnje, ob kateri bi lahko primerjal normalno in svobodno življenje s tistim,ki sem ga tedaj doživ- ljal. Malo bolj se mi je začelo svitati pri vojakih in med nastopom prve službe. Ko pa sem začel jemati vajeti v roke svojega življenja in življenja tistih, za katere sem bil odgovoren in sem jim želel pomagati, so se začele prve res- nejše težave. Pritiski z različnih strani, medijski napadi,vabila k sodniku za pre- krške ipd.Počasi se je razvijalo spozna- nje, kaj pomeni pravičnost v nasprotju z vso nepravičnostjo, ki je bila navzoča v vseh omenjenih postopkih. Takrat je bila še zelo navzoča drugorazrednost nekaterih državljanov. Kazala se je na vseh ravneh. Eni so bili moralno politič- no neoporečni (tisti, ki so prodali svojo dušo in trobili v rog komunizma)in drugi, ki so bili 'nemoralni',ker so mislili s svojo glavo ter so bili zvesti sebi in svojemu prepričanju. Danes so te stvari nepoj- mljive in nepredstavljive, čeprav je od tega preteklo komaj dobrih dvajset let. Tisti,ki tega zgodovinskega obdobja ni- so doživeli, ne morejo verjeti, da je to bilo sploh mogoče. Še huje je pa to, da nekateri iz tistega časa še vedno silijo na oblast, kakor da niso že tedaj nare- dili narodu dovolj krivic, škode in zla. Ne morem razumeti, da je ta nepravič- nost udarila 'v fotografski aparat' celo v letu slovenske osamosvojitve. Ko so bili takratni 'veljaki' na nekem shodu in se je neki drugorazrednež odločil, da poda roko nekdanjim voditeljem stranke in celo predstavniku najvišje državne službe,so ga ignorirali in z rokami v žepih gledali proč. Ta fotografski zapis pove vse. Pravičnost je bila daleč, dlje od Marsa,ljubezen pa sploh ni imela vstopa v ta zasmrajeni in zatohli čas slovenske zgodovine, ki je trajala skoraj petdeset let." Tako je končal svoje pripovedova- nje sogovornik. Ja, letošnja tema Pravičnost v ljubezni nam ima marsikaj povedati.Razmišljajmo o teh rečeh in jih zapisujmo! msgr. Tone Kompare Δ na kazalo domov na vrh Δ GOVORIJO NAM PRIJATELJI Vedno vedrega srca in nasmejanega  obraza "Človek obrača, Bog obrne!" radi rečemo, ko se nam na- črti podrejo. Vendar se vse dobro izteče, če se obrnemo na Boga in mu dovolimo, da nam pokaže pravo odločitev ter nas 'uravna' na pravo pot Tokratni intervju je nastal 'nenačrtova- no' in v zadnjem trenutku. Čeprav je za to rubriko Govorijo nam prijatelji bilo že vse pripravljeno, je manjkala le še za- dnja stopnička, ki pa je ni bilo... - Bog vé, zakaj. In On, ki pozna naše misli in naša srca, me je usmeril na go. Ljudmilo (Milko) Žagar (Kranjska cesta 3C,1240 Kamnik) ki je vrnila moj klic, potem, ko je prišla domov od petkove svete maše. Po kra- tki obrazložitvi, zakaj sem jo poklical, je sprejela izziv in že čez uro in pol sem bil v njenem lepo urejenem stanovanju. Njen bogat besedni zaklad in tekoča beseda, ki sem jo občudoval že na sre- čanjih Bratstva, je tisti Božji obrat, ki sva ga oba v danem trenutku sprejela. To dokazujejo naslednje strani. Na začetku vas, spoštovana ga.Lju- dmila ali kakor vas kličemo Milka, prosim, da nam poveste, od kod prihajate? Rodila sem se v Mirni Peči. V družini nas je bilo enajst otrok. Eden je umrl, ko je bil star sedem mesecev. Precej otroštva sem preživela v bolnici. Dve leti sem bila skupaj s svojim bratom v ortopedski bolnici v Ljubljani. Ko sem bila stara osem let, sem šla v prvi raz- red v Kamnik, v Dom invalidne mladine, saj še nisem smela hoditi, ker sem bila operirana na kolkih. Po enem letu sem se vrnila domov, saj je zdravnica rekla, da lahko hodim in grem v redno osnov- no šolo. Osnovno šolo sem končala v Mirni Peči. Potem pa sem želela iti v gimnazijo v Stično, vendar je bilo predaleč, denarja za sobo pa ni bilo. Potem pa je zopet sestra posredovala pri moji zdravnici,da sem odšla nazaj v Kamnik, kjer sem se izučila za šiviljo. Prihajate iz velike družine. Kateri po vrsti ste rojeni? Sem peta po vrsti. Pred mano je bila sestra in trije bratje, od tega je tretji,Tonček,po sedmih me- secih življenja umrl. Za mano pa so še štirje bratje in dve sestri. Dva mlajša brata sta dvojčka, Ciril in Metod. Omenili ste, da ste bili z bratom v bolnici. Ali je imel podobne težave? Tudi brat je imel izpah kolka ob rojstvu. Takrat je bila vojna in niso nič naredili. Ortopedija se je začela 1947 in se je prva leta počasi razvijala. Po enem letu ste že lahko stopili na noge in hodili... Ja, že v Kamniku sem lahko hodila, zato so me poslali domov. Takrat je bilo kar dobro,saj sem 'norela' skoraj tako kot drugi otroci. Ko se pa začnejo kosti spreminjati, je pa stanje drugačno. Operacija je torej bila uspešna? Ja, normalno sem lahko hodila v šolo in se udeleževala drugih dejavnosti. Tudi kasneje sem imela dosti težavno delo, saj sem delala v garderobi in bila njen vodja. Enkrat me je zdravnik orto- ped vprašal, če bi želela drugo delovno mesto,da bi sedela. Pa sem odgovorila, da ne. Tisto bi bilo še slabše. Malo se- deti in malo hoditi, mislim, da je bilo za mene še najboljše. Ali se iz svojega otroštva, ko ste bi- vali v bolnici, spominjate kakšnega dogodka? O, seveda! Najbolj se spo- minjam, ko je bilo drevje pred bolnico in kako so ptice na njem pele, zato smo tudi mi vedno peli tisto: "Stoji učilna zidana, pod njo je stara jablana, ta ja- blana je votel panj, sinica znosi gnezdo vanj..." Zmeraj smo radi peli. Spomnim se tudi, kako smo se bali dr. Zvezde.Če je dobila katerega na nogah ko ne bi smel hoditi, o joj... Jaz sem samo enkrat, ko sem bila že kar dobra, stopila s postelje, ko me je soseda pro- sila,naj ji nekaj dam. A ko sem zaslišala korake te zdravnice, ki je nosila visoke pete, sem postala zelo prestrašena. Naj še povem, kako sem šla po enem letu domov. Zvečer začnem jokati brez presledka.Mama me vzame v naročje in pravi: "Ti bomo jutri kupili marmelado, pa salamo..." Meni pa ni bilo ne za mar- melado, ne za salamo. Doma mi je bilo dolgčas za prijatelji. Ali so bila v bolniški sobi samo de- kleta? Ne, saj je bil tudi moj brat z mano v sobi. Nismo smeli hoditi. Veliko smo se pogovarjali, se smejali in peli. Tudi moj brat in jaz sva rada pela. Ostajajo lepi spomini iz bolnice? Ja, lepi. Nič ni bilo hudega... Tudi ma- ma, ko smo kasneje hodili domov, nam je večkrat rekla: "Nam ni bilo nikoli nič hudega!" pa čeprav ni bilo nič denarja in niti drugega. Bili smo v pomanjkanju. Ko je bila nedelja in smo prišli od maše, smo v kuhinji nadaljevali s petjem. Kako pa se spominjate osnovne šole? Kako je bilo v prvem razredu? Bilo je lepo.Spomnim se,kako je učiteljica izzvala mojega sošolca-soseda in mene naj pokaževa,kdo zna več matematike. Mislim, da ni bilo zmagovalca in da sva kar približno enako dobro računala. Kako pa je bilo v Mirni Peči? Do šole sem imela en kilometer in se ne spominjam, da bi imela težave ali bole- čine pri hoji. Še pri telovadbi sem normalno sodelo- vala. Tudi ko smo igrali odbojko ali ko- šarko,sem lahko vse normalno igrala.To pa zato, ker sem imela šport zelo rada. Spomnim se dogodka iz drugega razreda Na sveti večer (24. decembra) se je rodila najmlajša sestra in oče mi je, ker doma ni bilo nobenega,rekel: "Boš kar ti na sveti dan (božič) doma ostala." Pa sem mu odgovorila: "Ja, ati, al' jaz ne smem biti." "Zdajle boš šla kravo po- molsti," je oče vztrajal: "Bom jaz opra- vičilo napisal." Seveda mi učiteljica ni opravičila. Bila je stroga, čeprav je bila invalidna - imela je eno nogo krajšo; prihajala pa je iz okolice Trsta. V srednjo šolo ste prišli nazaj v Ka- mnik? Ja, ker nisem mogla v gimnazijo. Mami sem rekla: "Dajte mi kakšno sobo, jaz ne bom zmogla." Zima se je bližala.. Mama pa mi pravi:"Ja,kje pa je denar?!" Niso se pa spomnili, da je v Stični sa- mostan in bi morda kje bila kakšna soba Zato pa sem se namenila v Kamnik, da bi se izučila za šiviljo. Rekla sem si: "Ši- vilja ne bom nikoli. Ne bom šivala!" Štu- dij je potekal samo dve leti,a mi je kljub temu bilo hudo oditi od doma. Mama mi je zjutraj pred odhodom rekla: "Kar do- ma ostani! Saj boš tukaj hodila v Mirno Peč,v Beti." V ta tekstilni obrat pa sem hodila že dva meseca. Potem pa sem rekla: "Mama,glejte, koliko jih je še do- ma!" Pa sem se odločila in odšla. V Kamniku sem učenje za šiviljo spre- jela zato, ker je trajalo samo dve leti, drugo pa po tri leta. Nimam vtisa, da se ne bi želeli učiti. Mislim,da ste zelo učljivi.. Ja,saj sem bila odlična in prav dobra. Za dve leti sem se odločila, da bi šla hitro domov. Imela sem precej močno domotožje. Drugače pa sem se želela izučiti za radio mehaničarko,saj sem rada kaj 'šraufala' vendar ni bilo več prostih vpisnih mest. Pa tudi študij je trajal eno leto več. Vendar so po prvem letu tudi študij za šivilje podaljšali na tri leta. Tako nisem 'profitirala' nič. Bog obrne, če človek obrača... Ja, tako... Po šolanju ste se verjetno vrnili do- mov in se zaposlili? Ne, službo sem imela že urejeno. Že naslednji dan, ko smo se vrnili iz Italije s končnega izleta sem šla v službo v Mestno šivalnico v Kamniku. Pojavil se je problem stano- vanja, a tudi ta se je hitro rešil. Moja učiteljica-mojstrica mi je rekla:"Veš kaj, Milka,dokler ne boš dobila stanovanja,ti bom jaz sobo dala." In tako je bilo,zato sem od 1960-tega leta Kamničanka. Ko ste se zaposlili, niste več imeli domotožja... Ne. Potem sem že v Ka- mniku imela kolegice in v službi sem se zelo povezala s sodelavkami - ne z mlaj šimi, ampak s starejšimi. Kako je potekalo delo v šivalnici? Bilo je veliko dela.Šivali smo po naročilu za ljubljanske 'dame', pa tudi za svojo mamo in sestro.Izpolniti smo morali no- rmo, a plača je bila slaba. Potem pa me je po devetih letih dela nazaj v Zavod povabila ravnateljica in me zaposlila kot vodjo garderobe.Tu sem ostala še osem najst let-do svoje upokojitve,leta 1992 Kdaj pa ste prišli v to stanovanje? Po nekaj letih bivanja pri učiteljici sem se preselila v stanovanje nad lekarno,ki so ga kmalu prodali. Nato pa sem šla v neko sobico ob podjetju in se tam odlo čila,da bom začela varčevati za stano- vanje. Od tam sem se preselila v Zavod in sem leta 1974 prišla v to stanovanje ki je bila novogradnja. Kaj vas je na službenih mestih naj- bolj zaznamovalo? Nekoč je prišla ravnateljica in mi rekla, če bi stopila v partijo. Bila je stroga in sem se zbala, da izgubim službo, zato sem po posvetovanjih s prijatelji stopila vanjo in v njej bila kar nekaj let, vse do razpada nekdanje Jugoslavije. Kako pa so domači sprejeli to vašo odločitev? Ko me je oče 'v roke vzel', sem mu rekla: "Ati, jaz nisem nikoli vere zgubila. Pač tako je življenje.Niti v cer- kev ne upam." Nisem hotela ne sebe in ne drugih goljufati. Res pa je,da človek pozabi moliti. Sicer pa izhajate iz krščanske druži- ne... Vse zakramente sem prejela. Bolj pozno sem se pripravljala za obhajilo. Brat,s katerim sva bila skupaj v bolnici, pa se je pripravljal za birmo. Teta in botra iz Ljubljane pa je predlagala, da skupaj prejmeva birmo. Tako sem z do- voljenjem prejela birmo pred obhajilom, ki sem ga potem še isto leto tudi prejela Oče je bil zelo veren. Če bi starši imeli denar, bi verjetno postal duhovnik, saj je bilo v družini šest otrok. Tudi nas je bilo veliko in ko je mama pričakovala naslednjega otroka, je teta iz Ljubljane rekla: "Pridi v Ljubljano, pa bomo tole uredili." Mama, ki je bila pove zana z očetom, mu je povedala, za kaj gre. On pa ji je rekel: "Potem pa kar v Ljubljani ostani."Mama je še tik pred smr tjo rekla:"Zakaj nismo še Tončka imeli." Kako ste se zopet približali Cerkvi? Vedno sem se mislila vrniti v Cerkev.Naj težje je bilo leta 1995,ko je umrl oče. V cerkev sem že hodila, vendar še nisem opravila spovedi. Potem pa me čez leto ali dve pokliče nečak in me prosi, če bi njegovemu sinu bila za krstno botro. Poklicala sem svojo sestro, da poizvem, kako naj se pripravim, a ona me je us- merila na svojo svakinjo. Med tednom sem se odpravila v Ljublja- no k frančiškanom, da sem opravila živ- ljenjsko spoved in bila še pri maši. Nato sem se vrnila v Kamnik na koncert. Vso pot sem veselo prepevala.Bila sem zelo zadovoljna in se sprostila kot še nikoli. Kako ste zapolnili čas, potem ko ste se upokojili? Ko sem se upokojila, sem mislila, da mi bo dolgčas. Vendar imam zmeraj koga, tudi nekaj invalidk, da jih kam peljem, če kaj potrebujejo. Imam tudi starejšo gospo, s katero hodiva skupaj k maši. Imela pa sem eno kolegico iz Zavoda. Bila je na kisiku.Z Golnika so prišli pogle dati, če bi tudi doma lahko imela kisik. Stanovala pa je v tretjem nadstropju. Iz službe so me poklicali in mi dejali: "Vse imate pripravljeno, ampak v tretje nadstropje pa ne bo šlo." Ona pa si je zelo želela domov. Zato sem jim rekla: "Jaz bom uredila,da bodo kisikove bom- be gor nosili." Na zagotovilo, da bo to držalo, so podpisali. In ta gospa je bila še devet let doma. Z veseljem sem za njo skrbela. Kuhati ni bilo potrebno, ker je hrano dobivala iz Zavoda. Potrebno pa je bilo prati,likati ali pa jo kam pelja- ti za krajši čas brez kisika. Bila je prava prijateljica. Ni ostala dolžna in nasploh sva se lepo razumeli.Bila je odkrita in to mi je bilo najbolj všeč. Tudi sama sem bila z njo odkrita.Enkrat se spomnim,da sem ji rekla:"Marta,ko bom razpoložena za to, bom tudi naredila." Pa mi je malo zamerila. Odšla sem v kopalnico likati in ko se vrnem, se začnem z njo pogovar- jati, pa pravi: "Prej me 'nadereš', sedaj pa z menoj govoriš?" "Saj te nisem 'na- drla', sem ti samo povedala," sem ji od- govorila in dodala: "Da bi se pa 'držale'. To pa pri meni ne bo šlo." Mamo sem nekoč vprašala: "Zakaj sta se vidva z očetom po cel teden 'držala', ko sta se skregala?" In mama mi je odgovorila: "Jaz bi že drug dan govorila, pa ata ni hotel." Zato sem si rekla, da se jaz ne bom nikoli 'držala' z nobenim. Čas pa si krajšam tudi z branjem in za- dnji čas s klekljanjem. Kako ste se srečali z Bratstvom bol- nikov in invalidov? Moj stric je bil v Bratstvu. Bil je oče duhovnika Ludvika Žagarja, mojega bratranca in je župnik v Leskovcu pri Krškem.Ko sem bila pred desetimi, enajstimi leti na obisku, sem gledala revijo Prijatelj in rekla: "Tule bi pa človek kar sodeloval." "V tole se pa le vpiši," je rekel. Kako to, da je vaš stric sodeloval z Bratstvom? On je imel okvaro na nogi, saj je bil med vojno ranjen, čeprav ni bil v nobeni vojski. Kako ste potem stopili v stik s člani Bratstva? Mislim, da sva se srečali s Katjo M., saj sva obe doma iz istega kraja. Večkrat je bila tudi na obisku pri mojem stricu in ji je morda on kaj naročil ali pa sem mu jaz naročila, naj naveže stike z mano. Ali se radi udeležujete srečanj Brat- stva? Rada, če le lahko. Včasih sem bila več na Dolenjskem pri mami, zato sem se manj udeleževala, danes pa se vedno, če le morem. Tudi na Zaplani mi je zelo lepo. Omenili ste že svoj 'novi' hobi, klek- ljanje.Kdo vas je zanj navdušil? Sem tudi v Društvu paralitikov, s sedežem v Črnučah,kjer smo imeli ročna dela. Med nami je bila tudi starejša gospa,doma iz Idrije, ki živi v Ljubljani in nam je ponu- dila tečaj klekljanja.Mislila sem si,da ni- koli tega ne bom dojela. Ko pa smo vse nabavili, nas je pet deklet začelo, a le dve sva osvojili osnove in nekaj nad- gradnje. Sedaj pa sem zelo hvaležna Bratstvu, da so ti tečaji na Zaplani. Pa tudi gospe iz Žirov so zelo zadovoljne in rade pridejo na Zaplano. Kaj si v življenju še želite? Nimam posebnih želja, rada bi še vozila avto, ostala zdrava... Morda še kakšna spodbuda bralcem Naj se ne bojijo življenja.Vsak naj sprej me svoje preizkušnje. Z molitvijo bomo naredili vse. Prijetno je bilo kramljati z Milko, ki je polna upanja in veselega srca. To lahko preberemo na njenem nasmejanem ob- razu.Zadovoljna je s tem,kar ima in kar zmore narediti zase, še več za svojega bližnjega, saj kot je ob koncu dejala, je molitev tista,ki ji daje moč in pogum za delo. Je tudi članica molitvene skupine Bratstva in upamo,da bo v prihodnje to skupino tudi animirala ter člane duhov- no povezovala v molitveno navezo. Roman Travar, CM Δ na kazalo domov na vrh Δ ZDRAVSTVENI DELAVCI V navezi z zdravnikom Profesor dr. Lev Milčinski nas je učil, da je dober zdravnik tisti,ki je dober človek in veliko zna. Če bi bolnike vprašali, kdo je za njih dober zdravnik, bi dobili zelo različne odgovore.Bolnica mi je potožila: "Zelo me moti, da se zdravnik več časa ukvarja z računalnikom kot z menoj. Veste, od zdravnika ne pričakujem le tablet, želim si, da me posluša, da me sliši,da mi verjame in me natančno pre- gleda. Nikakor ne morem zaupati zdrav- niku, ki mi že po treh minutah napiše tri recepte." Zdravnica mi je zaupala: "Največja šola za zdravnika je, če obleži nekaj časa dovolj bolan v bolnišnici. Kako pomem- bno je okusiti nemoč, ranljivost,strah in odvisnost od tuje pomoči.Kako pomem- bno je,če ti bataljon v belem in modrem ob viziti pogleda v oči in Bog ne daj, da se te prijazno kdo dotakne.Ko zamenjaš nekaj oddelkov v bolnišnici,vidiš,da se v vsakem zaposlenem zrcali odnos vodje" Bolniki si želijo ranljivega zdravnika. Bolnica z razširjenim rakom se je po te- meljitem premisleku odločila, da ne bo več prejemala kemoterapije. Strah jo je bilo,kako se bo odzval njen zdravnik.Ta pa jo je mirno potolažil: "Če bi bil jaz na vašem mestu, bi se odločil popolnoma enako. Popolnoma prav ste se odločili. Tudi jaz bi se bal stranskih učinkov ke- moterapije." Dober zdravnik dano obljubo drži. Veliko duhovno bolečino povzroči zdravnik, ki obljube ne izpolni. Kirurg se je večkrat dogovoril z bolnikom, da mu bo sporočil diagnozo, a tega ni storil. Enkrat se je izgovarjal, da nima časa, drugič se je izgovarjal, da nima še vseh izvidov. Ta bolnik je zaradi tega zelo trpel. Druga bolnica je več mesecev čakala na ope- racijo, za katero se je osebno dogovo- rila z zdravnico. Ko je končno prišla na vrsto,ji je ta zdravnica rekla: "Jutri vas ne bom mogla operirati, ker imam dve težki operaciji in mi bo zmanjkalo časa za vas. Operirala vas bo moja učenka." Bolnica je prebledela in jo v strahu vpra šala:"Koliko časa bom morala še čakati, da me boste lahko vi operirali? Obljubili ste mi,da me boste vi operirali." Zdrav- nica ji je odgovorila: "Če sem vam oblju bila, bom to tudi storila." Naslednji dan jo je zdravnica lahko operirala, ker je delala eno uro preko rednega delovne- ga časa. Psihiater dr. Jože Felc je v knjigi Živeti življenje zapisal, da mora psihiater imeti izkušnje, precej mora znati, biti mora moder in imeti vest. Dober zdravnik spoštuje življenje od spočetja do nara- vnega konca. Pravico ima, da ne naredi tistega, kar ni v skladu z njegovo vest- jo,če s tem ne ogroža življenja bolnika. Življenje je sprejemanje in dajanje. Op- ravljanje zdravniškega poklica je pokli- canost in ne le služba.Zdravnik si 24 ur na dan, tudi takrat, ko si na počitnicah ali upokojen.Od bolnikov veliko prejemaš in se od njih učiš. Bolniki te s svojimi življenjskimi zgodbami popeljejo v sve- tove, kjer še nikoli nisi bil in brez njih nikoli ne bi bil. Prisoten si ob rojstvu, v zdravju in bolezni, v žalosti in veselju, v upanju in obupu, ob umiranju in smrti. Doživljaš,da je mongoloiden otrok lahko enako srečen, tudi če zboli za neozdra- vljivo obliko raka,da demenca lahko za- ščiti starostnika pred bolečino minljivosti Zdravniški poklic je hkrati lep in težak. V gorah se na najbolj nevarnih mestih navežemo.Vsaka naveza temelji na za- upanju, da me bo drugi varoval,če bom omahnil. Tudi spopadanje z boleznijo je kakor vzpon na goro, zato je dobro, da smo v navezi z zdravnikom, ki mu zau- pamo. In ne pozabimo se navezati tudi na Boga. On je naš najboljši in prvi zdra vnik, ker nas popolnoma pozna. On vé, da ne hodimo k njemu le po tablete, am pak tudi po blagoslov,mir in odpuščanje Naj vas v letu, ki prihaja, osrečuje in krepi naveza z Novorojenim! Janja Ahčin Vrtnica v snegu Sredi snežne poljane je kot čudež vzcvetela v zimsko belino je nežno zardela, nihče ni verjel, a ona je živela, nekdo jo je izmolil, led je zdrobila. Vrtnica v snegu, zakaj si vzcvetela? K božični zvezdi sem cvet svoj sklonila, Dete v jaslih z dišečim vonjem povila in mladi materi nasmeh porodila. Vrtnica v snegu, ostra je zima, mrzel je veter in ti si vsa mila. A tam v revnem hlevu je sveta družina, v njeni toplini bom sonce prejela. Se nič ne bojiš, ko noč bo ledena? Nihče te v dlaneh ne bo varoval leva. V ogretih hišah ni zate prostora. Kako boš preživela? Res si naivna in nora Ne bojim se zmrzali, ne bojim se Heroda, zame je prostor v jaslih krotkega vola. Tam bom dehtela, ob Otroku cvetela, ljubezen družine me bo z življenjem hranila Nataša Ahčin Δ na kazalo domov na vrh Δ KRŠČANSKO BRATSTVO BOLNIKOV IN INVALIDOV NE MOREM, VENDAR ZMOREM! Spremljevalni program KAKŠNO MESTO ZAVZEMA DUHOVNOST V ŽIVLJENJU BOLNIKOV IN INVALIDOV? Na zdravje se danes ne gleda več le kot na odsotnost bolezni, pač pa tudi kot na posebno človekovo duhovno kondicijo spričo izkušnje nemoči. Ker je Bratstvo duhovno gibanje,smo posebno pozornost najprej namenili razmisleku o duhovnem življenju v Bratstvu. Kakšen izziv nam ponuja naslov razsta- ve 'Ne morem, vendar zmorem' s temo naših razmišljanj o duhovnosti? Naš namen je bil opozoriti na pomen du hovnosti v življenju bolnikov in invalidov ter spodbuditi k povezovanju znanja in izkušenj. Obenem pa smo s tem želeli umestiti duhovnost Bratstva v širši dru žbeni prostor, kjer duhovnost vse bolj pridobiva veljavo. Pojavljajo se različna duhovna gibanja.Skupaj smo s tistimi,ki si na ta vprašanja odgovarjajo drugače Tokrat objavljamo tretji in zadnji del razmišljanja Romana Travarja, CM, du- hovnega asistenta KBBI. Darinka Slanovec Bratstvo kot duhovno gibanje (nadaljevanje iz št. 2/2011 in konec, III. del) TEMELJNA NAČELA GIBANJA 1. Je laiško gibanje, ki oznanja veselo novico (evangelij) o Bogu,ki je Ljubezen in Življenje;in hoče srečo vseh ljudi.Bo- ga želi prepoznati v dejanjih in besedah Jezusa Kristusa,ki pravi:"Vstani in hodi!" 2. Globoko zasidrano v duhu evangeljs- kega bratstva se obrača k vsem bolnim in invalidnim osebam,brez kakršnegakoli razlikovanja, da jim razodene evangelij. 3. Je eno od gibanj v pastorali katoliške Cerkve,ki deluje v povezanosti s svojimi pastirji na vseh ravneh - lokalni Cerkvi, škofovski konferenci, vesoljni Cerkvi - in v zvestobi do njenega doktrinalnega (nazornega) nauka. V duhu koncilskega odloka o ekumenizmu sprejema osebe drugih veroizpovedi s pogojem, da spo- štujejo svobodo vesti, duha in istovet- nost (identiteto) gibanja. 4. Da uresniči svoje poslanstvo evange lizacije vseh bolnih in invalidnih, gibanje skrbi za hkraten razvoj bratskega živ- ljenja, se zanima za življenje članov in posluša Božjo Besedo,ki naj postane vir dejanskega preoblikovanja. 5. S prijateljstvom in bratskim povezo- vanjem Bratstvo pomaga bolnim in inva lidnim osebam, da zavestno sprejmejo odgovornost za svoje življenje in posta jajo soodgovorni za druge. Pomaga jim, da aktivno prispevajo svoj delež v giba nju in da so solidarni z drugimi v različ- nih skupinah in združenjih, ki se trudijo za enake cilje. Trenutno je prednostna naloga sodelovanje z gibanji v svetu zdravja. 6. Sredi človeških vsakdanjosti išče v luči evangelija smisel človeka in nje- govega življenja ter tako s svoje strani prispeva pri graditvi sveta. 7. Skrbi za celosten razvoj bolnih in invalidnih oseb. Pomaga jim pri vključe- vanju v lastno okolje,da gradijo ozračje kjer je vsakogar treba spoštovati v njegovi različnosti in dostojanstvu. 8. Odpira se verskim in socialnim vpra- šanjem v korist celotnega vključevanja bolnih in invalidnih oseb v vsakdanje ži- vljenje, kakor tudi aktivno vključevanje v življenje Cerkve. 9. Bratstvo se posebej čuti solidarno z najbolj ubogimi.V svetu krivic in neena- kosti sodeluje pri obrambi dostojanstva bolnih in invalidnih oseb.Pomaga jim od- krivati po vseh,ki pletejo niti njihovega življenja, Boga, ki je blizu človeku. 10. Gibanje zagotavlja človeško,kršča- nsko in duhovno vzgojo svojih članov. Glede na njihove življenjske okoliščine jim pomaga, da se postopoma samo- organizirajo in da v medsebojnem sode- lovanju gredo naproti Jezusu Kristusu. 11. Življenje skupine je bistvenega po- mena za gibanje.Prav v skupini se člani zavedo svojega poslanstva in postajajo znamenje Cerkve. 12. Bratstvo vzpostavlja osebne in skupinske vezi med bolnimi in invalidnimi osebami samimi, pa tudi z zdravimi so- delavci v gibanju. GIBANJE IMA NASLEDNJE CILJE 1. Glavni cilj gibanja je evangelizacija človeka, zlasti bolnih in invalidnih oseb. Ta cilj prav tako pokriva nalogo preobli kovanja,ki je lastna Bratstvu (in zajema osebo, okolje, strukture), kakor tudi celostni razvoj človeka z osebnimi in občestvenimi stiki (življenje skupine). Gre za preoblikovanje sveta, odprtega za nastanek nove družbe, zgrajene na človekovem dostojanstvu,kakor tudi za evangeljsko preoblikovanje Cerkve na poti proti svetovnemu Bratstvu. Za dosego teh ciljev se Bratstvo trudi delovati na celostnem razvoju svojih članov.Ovrednotiti želi kvalitete vsake- ga posameznika oziroma njegove omeji- tve,da bi vsak član bil graditelj svojega življenja in da zavestno sprejme svoje poslanstvo v družbi in Cerkvi. Tudi tako Bratstvo uresničuje svoje evangeljsko poslanstvo. 2. Skupine se same, ustanovljene po načelih narodnega Bratstva, v bazi re- organizirajo na ravni iste države. Med- celinsko krščansko bratstvo bolnih in invalidnih oseb pospešuje povezovanje narodnih Bratstev in omogoča usklaje- no delovanje v oznanjevanju evangelija bolnim in invalidnim in njihovo napredo- vanje ter usklajuje koordinirano delova- nje med različnimi narodi. 3. Bratstvo zbuja duha skupnosti in pomaga ogibati se možnim odstopanjem pri uresničevanju načrta Medcelinskega krščanskega bratstva bolnih in invalid- nih oseb ter jamči za edinost in zves- tobo po navdihu svojega ustanovitelja očeta François-ja. 4. Bratstvo vodijo skupine odgovornih, ki so bolni ali invalidni. S posredovanjem pedagoških smernic gibanja Bratstvo živi in se razvija v po- znavanju svojega konkretnega okolja, v uresničevanju duha solidarnosti in po- darjanja, v stalnem osvetljevanju Božje Besede, z obhajanjem zakramentov, še zlasti evharistije, kjer se daruje in raz- daja začetnik Življenja. Bratstvo sprejema duhovne spodbude duhovnih pomočnikov, ki aktivno sode- lujejo pri življenju skupin na vseh rav- neh gibanja in tudi laikom dopustijo, da uresničujejo svojo polno odgovornost v srcu Cerkve. 5. Bratstvo vzdržuje koordinacijo in iz- menjavo s predstavniki vseh laiških gibanj in združenj bolnikov in invalidov. 6. Bratstvo se želi razširiti v vsa okolja, med vse starostne skupine (mlade in stare) in v vse dežele sveta. 7. Razodeva svojega misijonskega duha in se odpira vesoljni Cerkvi. Oče François ni nikoli mislil postati usta novitelj. Nikoli ni mislil, da bi ustanovil skupino bolnih v svoji župniji ali kasneje škofijsko bratstvo bolnih,še najmanj pa, da bi ustanovil mednarodno duhovno gibanje. Lahko bi rekli, da so mu te us- tanove 'pobegnile' iz rok oziroma bolje, da so mu bile položene v njegove praz- ne roke kot nepričakovani dar,kot izvir, prihajajoč od drugod.In pustil ga je teči kakor pravi Jezus: "Kdor veruje vame, bodo, kakor pravi Pismo, iz njegovega osrčja tekle reke žive vode." (Jn 7,38) In za to je Oče François delal in trpel. Bili so dnevi, ko ni vedel, kam Bog želi, da reka teče,a bili so dnevi,ko je dobro videl, kam Božja roka želi usmeriti tok deroče reke. Za zaključek prisluhnimo besedam, ki jih je v uvodu knjige Le Père François et la Fraternité (Oče François in Bratstvo,str.6) o svojem stricu zapisal nečak Luc (Luka) François. Takole ga je opisal. "Izhajajoč iz premožne družine, z veliko bistroumnostjo je Oče François imel vse da bi dosegel ugledno mesto v Cerkvi.., a je vse odklonil zaradi ubogih in malih. Njegova naravna ponižnost mu je poma gala, da se je vsem podredil in se rade volje umaknil pred drugimi, kajti želel je svoje brate in sestre postaviti pred sebe. Rad se je ponižal in je vsa svoja pričakovanja usmeril v Boga, saj mu je tudi Bog vse dal. Bil je globoko veren, vendar je vedno ostal zelo skromen in Δ na kazalo nadaljev. članka Δ

KRŠČANSKO BRATSTVO BOLNIKOV IN INVALIDOV (Ne morem...nadaljev.) začetek dosegljiv vsem malim ljudem s svojim eno- stavnim, preprostim in neposrednim govor- jenjem. Nikoli se ni delal velike osebnosti in je raje izbral preprosto življenje, dovzeten za sprejemanje težav,saj si je za svoj mo- to izbral: ›V svojih bolečinah bom rastel.‹ Tako je najbolje tolažil preizkušene ljudi. Če nas je povabil,da bi mu sledili,se je do- bro zavedal naših zmožnosti. Želel je, da vsa pričakovanja usmerimo v Boga z zaupa njem v bratstvo in prijateljstvo do svojega bližnjega, saj je bilo vse njegovo življenje podarjeno Evangeljskemu Bratstvu, ki ga je potrebno uresničevati z ubogimi - malimi v evangeliju. Pogosto ga prosímo,naj nam pomaga spre- obrniti naša trda, zaprta, sebična srca..., nam jih lahko zopet napravi 'prepustne' za Božjo milost,kakor goba prepojena z vodo. Bil je resnični vrtnar duš in je s svojim vplivom spreobrnil mnogo src. Naša življenja lahko naredimo podobna njegovemu, če dovolimo, da nas Bog prime za roko. Njegovo veliko zaupanje v sv.Te- rezijo Deteta Jezusa ga je gnalo, da jo je pogosto klical na pomoč in je za svoje vzel njene besede: ›Kar je Dobremu Bogu všeč v moji slabotni duši, je to,da se sprejemam v svoji slabosti in revščini;to je slepo upa- nje, ki ga imam v Njegovo usmiljenje.‹ Oče François je imel spretnost in način za dvig obupanega, izgubljenega, zapuščenega in očitno nekoristnega človeka. Prizadeval si je,da mu je naložil male odgovornosti in mu je tako z resnično bratsko in očetovsko ljubeznijo vrnil samozavest, saj je sveto sovražil vse,kar je poniževalo človeka. Bo- dite prepričani, da je bilo to izjemno življe- nje vseskozi sestavljeno iz drobnih ničev, darovanih Bogu v globoki veri in brezmej- nem zaupanju. V tem Bratstvu bodo vsi ponižni in mali zopet našli sebe, ko bodo delali male stvari z malimi sredstvi." Roman Travar, CM, duhovni asistent KBBI viri: la F.C.M.H., Le Père François et la Fraternité, Orléans, France, 1989; dr. F. Oražem, Teologija duhovnosti,Teološka fakulteta v Ljubljani,Lj.1993   Priznanje za Dom Bratstva na Zaplani Komisija za lepše okolje pri Turističnem društvu Blaga- jana je 11. septembra na Sveti Trojici podelilo prizna nje Krščanskemu bratstvu bolnikov in invalidov za najbolj urejen sta- rejši objekt v občini Vrhnika - to je Dom Bratstva na Zaplani.Staro razpadajoče žup nišče je postalo najlepše obnovljen objekt, za kar imajo zasluge mnogi, člani Bratstva, župljani Zaplane, sosedje, krajevna skup- nost, SCT in drugi. Največ zaslug, da imamo Dom Bratstva na Zaplani, ima domačin Rafko Jurjevčič iz Vrhnike, član Bratstva, ki je bil do končane obnove voditelj Doma in obnove. Vse to delo je opravljal z invalidskega vozička. Zdaj njegovo delo kot voditeljica Doma na- daljuje Polona Kemperle. Vsem in vsakemu posebej se kot voditelj Bratstva najlepše zahvaljujem. Velika HVALA za veliko za- stonjskega dela. Bog bo vsem dal najlepše priznanje,ker le On vé še za vse skrite do- brotnike. foto in tekst: Tone Planinšek   Blagoslov kapele Peti župnijski dan v Markovcih Že jutro na prvo nedeljo v oktobru je dalo slutiti,da bo pred nami kra- sen, s soncem obsijan Gospodov dan. In res, čimbolj sem se bližal končnemu cilju, župniji Markovci,na prelepem Goričkem,tem bolj so me greli sončni žarki. Slavnostno sveto mašo z začetkom ob 10. uri je vodil upokojeni mariborski nadškof, dr.Franc Kramberger,pri kateri je tvorno so deloval naš duhovni asistent, Roman Tra- var. Ostali člani KBBI - kar nekaj se nas je udeležilo slovesnosti,smo z domačimi farani in s farani iz sosednjih župnij, kakor tudi s porabskimi Slovenci iz sosednje Madžarske lepo sodelovali pri slovesni evharistiji. Po maši smo se odpravili proti čudoviti kapeli Angelov varuhov, ki jo je g. nadškof blagoslovil. Po opravljenem blagoslovu smo bili vsi povabljeni na skupno kosilo v velik šotor. Dobrot,ki so nas čakale na mizah, je bilo veliko. Najbolje, da jih sploh ne ome- njam, toliko vsega je bilo. 'Bog plati' vsem darovalcem in pripravljavcem pogostitve. Po kosilu je sledilo družabno druženje ob glasbi, ki je trajalo do tretje ure, ko so na- stopili amaterski gledališčniki iz Porabja in nas vse do dobra nasmejali s komedijo. Ob štirih so sledile večernice v cerkvi. Po ve- černicah so se nekateri odpravili proti do- mu,kajti dan se je že nagibal proti večeru, drugi pa so nadaljevali prijetno druženje pod šotorom. Slavko Breznjek, foto: Tone Planinšek   Prijateljevanje v Jaršah Bratje in sestre Kamniško-domžalske skupi ne Bratstva smo imeli srečanje na Fatimski dan, 13.10.2011 v Jaršah. Prišla sem med prvimi in me je zaskrbelo, da morda nisem prišla prav. Kaj pa,če je srečanje kje drug- je, ko je pa gospod Janez Kvaternik odšel? Že se mi približa novi gospod,Andrej Jemec in mi reče: "Kar naprej, prav ste prišli!" Napolnili smo učilnico. Imeli smo si veliko povedati. Usta nam je zaprla Mihelca z odličnim 'štrudlom'. Veselo in nasmejano se nam je pridružil gospod Polde Valant - du- hovni vodja našega skupnega popoldneva. Njegova tema je bila 'LJUBEZEN - BOŽJA LJUBEZEN'. Ni lahka tema. Iz njegovih ust in oči je kar žarelo. Prvič je spoznal ljube- zen pri svojih starših, ko sta posvojila dve leti staro, hudo bolno deklico. Skrbela sta za šest otrok. Nista hrepenela po imetju. Želela sta pomagati ljudem. Pogovor je nadaljeval s Pavlovim pismom. Osebno me je za današnji čas najbolj nago vorila tretja vrstica trinajstega odstavka Prvega pisma Korinčanom, ko Pavel govori o ljubezni. "In ko bi razdal vse svoje imetje da bi nahranil lačne, in ko bi izročil svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi." Živimo v svetu, ki ni naklonjen ljudem. Ne znamo ceniti ljubezni do sočloveka, do na- rave, do živali... Tudi Božja ljubezen je marsikomu tuja... Imeli smo tudi priložnost izraziti naše ose- bne preizkušnje.Zelo dobro smo se počutili saj nas je s svojo prisotnostjo razveselje- val novi jarški župnik g. Andrej Jemec. S svojimi izkušnjami nam je olepšal popoldan. V kapeli smo sodelovali pri molitvi rožnega venca in sv. maši. S svojimi prošnjami smo potrdili ljubezen do Boga, Device Marije in sočloveka. Zahvaljujemo se g. Poldetu in g. Andreju, da sta svojo in Božjo ljubezen delila z nami. Bodimo dobri! Z Bogom! Milka Žagar Podpis k sliki: Jaslice Štula, foto: Tone Planinšek   Medgeneracijsko srečanje Sobota, 8. oktobra 2011 je bila resnično doživeta. S prevozniki,prijatelji in z do- brotniki smo se odpravili na srečanje v Vipavski Križ. Ja, čudovito je bilo stisniti dlani bratom in sestram, saj se z nekaterimi srečujemo le enkrat letno. Organizatorka, Ljubica Zakovšek, je med nas povabila dve zanimivi gostji.Najprej se je predstavila gospa Elza Čehovin, ki nam je spregovorila o razlikah in povezovanju med generacijami. To zna biti pereč prob- lem, če ne znamo, ne zmoremo ali nočemo v naše medsebojne odnose vnesti tudi vre dnot, ki brez truda in vztrajnosti izgubljajo pravi pomen. Razvila se je prava debata in ob koncu se je postavilo zanimivo vpraša- nje: Kako biti še boljši? Odgovor je bil na dlani. Vsakomur, ki potrka na tvoje srce, vrata ali je v tvoji bližini, posveti in podari nekaj minut za klepet, bližino, da ti ne bo žal,da morda ne bo prepozno,ker vsi vemo da se priložnost zamujena,žal,ne vrne prav nobena. Pripadnica mlajše generacije,Kristina Kraš- na pa nam je predstavila romanje mladih v Madrid na Svetovni dan mladih, kjer se je prvič srečala s Svetim očetom in z mladimi iz vsega sveta. Pestro, zanimivo in zaradi vročega sonca vroče dogajanje nam je z veliko iskrivosti razumljivo in doživeto raz- ložila, tako da sem dobila občutek, kot da sem resnično v Madridu. S pesmijo so nas presenetili in pozdravili tudi birmanci, ki so imeli duhovne vaje z bratom Jožkom Smukavcem. Vrhunec sre- čanja smo doživeli pri sveti maši, ki jo je daroval dolgoletni prijatelj, g. Aleš Rupnik ob somaševanju g. Romana Travarja in z našim sodelovanjem. Globoke misli in jasna pridiga so v naša srca 'zasidrala' bisere, po katerih se splača zgledovati ter se po njih ravnati. Ob koncu se želim iskreno zahvaliti kuharici strežnikom za obilje dobrot in sodelavkam Karitas za pripravljen srečelov, ki je razve- selil vse udeležence srečanja. Razšli smo se hvaležni za lep dan in pove- zani v trdnem upanju, da se ob letu osorej spet srečamo. Bog vas živi! Nives iz Sežane foto: Roman Travar, CM   Duhovno izobraževalni vikend Od 14. do 16. oktobra smo se zbrali na duhovno izo- braževalne dneve na temo, ki se ujema s pastoralnim letom Pravičnost v ljubezni.Pod vodstvom trnovskega župnika in našega prijatelja,Toneta Kompareta,smo razmišljali kako lahko izboljšamo kvaliteto naših med- sebojnih odnosov in se usposobimo za po- moč sebi in drugim, če bi uspeli uskladiti pravičnost z ljubeznijo. Najprej gre za to, da razumemo, kako so bogoslužje,oznanjevanje in dobrodelnost na enaki ravni, kako drug drugega prepletajo, napajajo, drug iz drugega izhajajo. Kaj bi bila dobrodelnost brez bogoslužja? Bogo- služje hrani človekovo dušo, da lahko dela dobro. Brez dobrodelnosti pa bogoslužje Bogu ni všeč.Seveda pa sta tako dobrodel nost kot bogoslužje v službi oznanjevanja. Preko teh dveh dejavnosti oznanjamo, da je Bog, Jezus Kristus, naš Odrešenik. KDAJ GOVORIMO O PRAVIČNOSTI? O pravičnosti govorimo tedaj,ko je človeku dana možnost za osebno sodbo (o sebi, o svetu). To pomeni, da ima človek avtono- mijo svoje vesti in prepričanje, ki izhaja iz vesti. Iz tega sledi, da ima človek pravico biti gospodar svojih odločitev. In te odlo- čitve je potrebno z vso skrbnostjo spošto- vati. Človek mora ravnati po svoji sodbi.Seveda dokler ne krši avtonomije in pravic bližnje- ga. Tukaj je najtežje ustvariti ravnotežje. Zahtevati in se boriti za svojo pravico po- meni,da sem lahko to,kar sem, in drugemu priznam, da je prav tako lahko to, kar je. V tem odnosu se lahko razvije spoštovanje pomiri se človekov nemir, nestrpnost, na- padalnost... Če vzamemo invalidnost, starost: pravični smo takrat, kadar omogočimo,da je staro- stnik, invalid,bolnik v družbi vreden enako, kakor so vsi drugi, ki so družbeno bolj ak- tivni, bolj 'produktivni'. Pravičnost je v tem, da se more vsak ude- leževati življenja sveta.To pomeni,da lahko vsak človek opravlja svoje delo, da more stopati z drugimi v odnose prijateljstva, v skupnost dela, ljubezni in plodnosti, vedno tako,kakor zahteva presoja njegove vesti. O pravičnosti pa ne moremo govoriti, če je ne umestimo v Božje naročje. Pravičnost določa zaveza z Bogom. Bog blagruje tiste ki si prizadevajo za pravičnost. Imenuje jih Božje otroke. Ker sta v Bogu ljubezen in pravičnost hkrati, postane njegova ljubezen resnična, njegova pravičnost pa sočutna. PRAVIČNOST V PRILIKI O DELAVCIH V VINOGRADU (Mt 20,1-16) Gospodar se je dogovoril z delavci, koliko bo njihova dnevnica, danes bi rekli, da so podpisali pogodbo. In toliko so tudi dobili. Pravičnost je v tem oziru nedvomna. Go- spodar je svojo obljubo izpolnil. Nihče ni dobil manj, nihče ni bil ogoljufan in priza- det,njegovo dostojanstvo ni bilo okrnjeno, razvrednoteno. Pod pravičnost pa spada tudi to, da nekdo lahko prostovoljno dá več-toda iz svojega, ne iz tujega. Ta prilika lepo razloži to, kaj pomeni pra- vičnost v ljubezni. Pravičnost je osnovna stopnja in je izpolnjena, če je avtonomija posameznika neokrnjena,izpolnjena. Potem pa nastopi nova kategorija, ko nekdo svo- bodno dá več; on dejansko podari, iz ne- kega svojega razloga,iz svojega imetja, ne da bi s tem vzel delež drugemu. Gotovo, zadaj za tem lahko vidimo njegov odnos: sočutje, dobrotljivost, ljubezen... Pogovarjali smo se: če se bolniki in invalidi primerjamo z zdravimi zgolj po načelu pra- vičnosti, kako naj rešimo svoj status, kako naj ga utemeljimo, kako naj ga razložimo, kako naj ga sami razumemo? Vzeli smo ta evangeljski dogodek za osno- vo, ko smo razmišljali o našem življenju. Dobili smo življenje. Pogodbo z Bogom smo sklenili in če se je bomo držali, bomo dobili plačilo.Toda naše življenje se odvija različ- no, vsak ima svoje življenje in svoje talen- te, vsak ima svoje okoliščine in svoje reši- tve... Kje je tukaj razmejitev pravičnosti in ljubezni? Kako vsak pri sebi to razume, kako usklajuje,kako rešuje,kako se bo tega razveselil, komu bo zaradi tega hvaležen? Darinka Slanovec foto: Tone Planinšek   Člani Bratstva na Stični mladih 17. septembra smo bili na Stični mladih navzoči tudi člani Bratstva. Imeli smo delavnico z naslovom: Bolnik je apostol bolnim. Najprej smo imeli igrani prizorček,s katerim smo želeli predstaviti Bratstvo. Po tem je sledilo pričevanje bolnikov, kako se povezu jemo med seboj,kaj nam Bratstvo pomeni.. Da želimo bolj polno in duhovno živeti, lju- biti, upati in verovati ter biti drug drugemu v oporo in pomoč. Človek v stiski in trplje- nju še bolj potrebuje sočloveka. Bolnik je bolniku najboljši apostol,zato drug drugemu skušamo pomagati,da se odzovemo na Je- zusovo vabilo:Vstani in hodi. Vsako dobro prinaša upanje v svet. Glavni cilj delavnice je bil:postajati znamenje Božje ljubezni tudi drugim ljudem, najprej bolnim in invalidnim. foto in zapisal Tone Planinšek   Farni dan Tokratni farni dan na Za- plani je bil 18.septembra. Začeli smo ga z daritvijo svete maše, pri kateri smo se zahvalili za Božji blagoslov in Boga prosili, naj nas spre mlja še naprej. Po sveti maši je sledilo kosilo in kulturni program, v katerem so nastopili otroci in mladi iz veroučne šole. Nato pa so se 'raz- pršili' med obiskovalce in pridno prodajali srečke za srečelov. Tokrat je bilo nekaj srečk praznih, ki pa smo jih vrgli v boben za dodatno žrebanje in tolažilno nagrado, ki je 'v sebi skrivala' torto po naročilu. Vseskozi pa je pozornost obiskovalcev zbu jala velika buča (poleg množice malih), za katero smo lahko stavili in skušali ugotoviti njeno težo.Zmagovalca je čakala privlačna nagrada: dvakrat po pet litrov vina - pet belega in pet črnega. Buča je osrečila tis- tega, ki ji je prisodil 54 kg. Za vse,mlade in manj mlade,pa je bila zelo zanimiva misijonska točka. Z nami je bila uršulinka, s. Andreja Godnič, ki je svoj re- dovniški in misijonski poklic predstavila že med sveto mašo. V popoldanskem času pa nas je ob digitalni projekciji fotografij pope ljala v misijon v perujskih Andih, kjer deluje že štiri leta.Na kratko smo spoznali misijon in življenje domačinov visoko v Andih, v vasici Pucara,ki leži 3400 metrov nad Tihim oceanom. Z njeno prošnjo, da se je spo- minjamo v naših molitvah, smo zaključili nedeljsko popoldne. RT, foto: Tone Planinšek   Kleklji,računalniki in lutke Prvi novembrski vikend so se naše klekljarice z mentoricami Marico Albreht,Anico Jankovec in Vido Mlinar spet poglabljale v skrivnosti klekljanja. Že drugo leto vztrajno in potr- pežljivo prepletajo bele niti. Vsaka nit je enako pomembna. Med nitkami vlada skla- dnost,red in lepota. Take vezi so se v tem času spletle tudi med klekljaricami,ki so se na koncu lahko pohvalile z lastnimi čipkar- skimi izdelki. Učenju so posvečali vso pozornost tudi naši računalničarji in računalničarke, ki si pridobivajo znanje iz osnov računalništva ali pa že pridobljeno znanje dopolnjujejo, pri čemer jim potrpežljivo pomaga Bogdan Kemperle. V soboto popoldne so kleklji utihnili in ra- čunalniki onemeli,ker so spregovorile lutke. Ta dan je namreč v Domu Bratstva gosto- vala lutkovna skupina Žar iz Ajdovščine z lutkovno igro.Odigrali so Andersenovo pra- vljico Palčica v priredbi in režiji Ade Bačar. Palčica je ena najlepših in najbolj tankoču- tnih Andersenovih pravljic. Govori o deklici Palčici, ki zaradi svoje nežnosti in krhkosti doživlja različne usode, iz katerih s svojo srčnostjo in ljubeznijo vedno najde pravo pot. Predstava je v delovno razpoloženje tečaj nic in tečajnikov prinesla praznično vedrino Odprtost in gnetljivost pravljičnega prosto ra pa je prav gotovo še posebej navdušila najmlajše gledalce,otroke iz bližnje okolice, saj je bil Dom tedaj odprt tudi zanje in za njihove starše. Darinka Slanovec foto: Nina / Polona Kemperle   To imamo v družini Na pobudo Petre Lorber ki je želela pomagati pri zbiranju denarja za nov kombi Bratstva, so se člani Šentviškega teatra iz Šentvida nad Ljubljano prijazno odzvali na prošnjo,da pridejo 12.novembra v dvorano Na Češnjici v Železnike odigrat komedijo To imamo v družini. Igro so v za- dnjem letu z velikim uspehom igrali v Ljub- ljani in okolici. Igralci gledališke skupine so se odpovedali denarju od prodaje vstopnic Namesto tega je bil denar, zbran v obliki prostovoljnih prispevkov,v celoti namenjen Bratstvu za nakup kombija. Igra,ki prinaša zanimive zaplete in razplete je izvabila veliko smeha - ob koncu pa še močan aplavz,ko mi je gospa Petra na odru predala darove.Poleg zahvale sem povedal tudi nekaj misli o Bratstvu in zakaj kombi potrebujemo. Zahvala vsem za ta dogodek,darilo Bratstvu za nov kombi,posebej Petri,ki je prispevala idejo in organizirala dobrodelni večer,kakor tudi igralcem, ki so se odrekli deležu od prodanih vstopnic ter obiskovalcem, ki so prostovoljno prispevali. foto in zapisal Tone Planinšek Podpis k sliki: Jaslice Štula, foto: Tone Planinšek   Srečanje v Podutiku V mesecu novembru smo se po dolgem času zopet srečali v Podutiku.Med nas je prišla naša prijateljica, gospa Anka, ki je vodila delavnico, v kateri smo izdelovali angelčke. Na začetku nas je pozdravila naša Ljubica, ki vodi skupino LJ-Podutik. Božji Blagoslov pa nam je podelil gospod Roman Travar, naš duhovni asistent KBBI. Zmolili smo tudi za našo Ano,misijonarko na Madagaskarju. Po posredovanih opravičilih odsotnih smo začeli z delavnico. Nismo se strogo zagrizli le v delo, ampak smo se tudi zabavali, sme jali, se pogovarjali in spodbujali drug dru- gega k večji ustvarjalnosti. Ko se je bližala ura za sv. mašo, smo počasi pospravili in se odpravili v cerkev. Sv. mašo sta darovala gospod župnik Mar- ko Čižman in gospod Roman Travar. Po sv. maši smo se še poglobili v molitev pred Najsvetejšim za vse tiste, ki so v težavah in problemih. Potem pa smo se poslovili in si zaželeli srečno pot domov. Zahvalil bi se rad ge. Ljubici za vabilo, do- mačemu g. župniku Marku Čižmanu in g. Romanu Travarju za čudovito sv. mašo ter vsem, ki so nam pomagali pri srečanju, ga oblikovali in izpeljali. Zahvala pa velja tudi nam, ki smo se ga udeležili. Bog naj vas spremlja in živi na vaši življe- njski poti! Boštjan Škulj foto: Roman Travar, CM KOMBI BRATSTVA Predlani so vandali s čudnimi sporočili popi sali naš stari kombi,ki že jemlje slovo. Zdaj smo dobili že novega, ki je šel v predelavo za specialno vozilo za prevoz invalidov na vozičkih. Z vašo pomočjo smo zbrali že za dobro polovico kombija. Še za slabo polo- vico je dolgá. Zato spet trkam na vaša dobrotljiva srca, da nam pomagate z da- rovi, da poplačamo še preostali dolg. Člani Šentviškega teatra so se na pobudo Petre Lorber odpovedali vstopnini in pri- pravili dobrodelni večer za kombi Bratstva. Vsem, ki ste darovali za kombi Bratstva, se v imenu Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov zahvaljujemo za darove in se priporočamo še naprej. Bližajo se dobri možje. Bodite naš sveti Miklavž, božiček ali dedek Mraz! Račun za kombi: KRŠČANSKO BRATSTVO BOLNIKOV IN INVALIDOV, Tabor 12,1000 LJUBLJANA TRR (pri Novi Ljubljanski banki) SI56   0201-4025-6229-150 sklic: 00 2907-011 Namen: kombi Bratstva Nova Ljubljanska banka se za ta nakazila odpoveduje proviziji. Dodatne informacije: Tone Planinšek, tel.: 041/384-324 ali e-naslov: tone.planinsek@guest.arnes.si Če sporočite svoj naslov, dobite po pošti izpisane položnice. Tone Planinšek, voditelj Bratstva, foto: Roman Travar, CM Δ na kazalo domov na vrh Δ PRIČEVANJE VERE V PREIZKUŠNJI Molitev svetovnega prvaka Vsa narodna in olimpijska moštva, v katerih je igral odbojkarski prvak Kirk Kilgour (1947-2002) iz Kalifornije, so imela zagotovljen uspeh. Nad dva metra visoki svetovni atlet je bil v svojem času najbolj slaven odbojkarski igralec v ZDA in v Evropi. Neka nesreča je nenadno končala kariero 'svetlolasega an- gela'.Toda njegov nezlomljivi borbeni duh in njegova povezanost z Bogom sta mu spet pomagala pogumno 'vstati'. O tem priču- jeta njegovo življenje in njegova duhovna oporoka, to je tista ponižna molitev, ki je mnogim trpečim postala poslanica upanja. Triinpetdesetletni športnik je leta 2001, eno leto pred svojo smrtjo, popisal svoje spomine. "Februarja 2000 me je poklical prijatelj iz Italije,kjer sem živel tri leta. Sporočil mi je, da me Vatikan vabi na neko slovesnost v Rim. Kot nekatoličan nisem imel pojma, za kaj je šlo. Vendar sem se s svojo prijate- ljico Belindo takoj začel pripravljati na po- tovanje. Tako sem bil 11. februarja 2000, v petek dopoldne, v invalidskem vozičku na poti od hotela na Trg svetega Petra. Tu so Belindi in meni nepričakovano dodelili prostor čis- to blizu papeževega oltarja za sveto mašo na svetovni dan bolnikov. Še vedno mi ni bilo jasno, zakaj sem se pravzaprav znašel tukaj sredi razgibanega morja nad 150.000 ljudi z vsega sveta,med katerimi je bilo zelo veliko prizadetih. Tedaj so se odprla vrata bazilike sv.Petra. Papež Janez Pavel II. je v spremstvu kardi nalov in škofov stopil k oltarju.Sveta maša se je začela. Sredi bogoslužja so številne bolnike na vozičkih pripeljali spredaj,kjer so posamezno prejeli papežev blagoslov. Kar smo doživljali neposredno,so milijoni gledali po televiziji.Nenadoma se je kamera usme- rila name in na zaslonu se je prikazala tista molitev, ki sem jo nekoč spisal. Kako veli- časten trenutek! "Prosil sem Gospoda, da bi bil krepak, zato da bi delal sijajne reči.Gospod me je naredil slabotnega, da bi ostal ponižen. Prosil sem Gospoda, da bi mi dal zdravje, zato da bi izpolnjeval velike naloge.Gospod mi je dal trpljenje, da bi bolje razumel trpljenje. Prosil sem Boga za bogastvo, zato da bi mogel imeti vse.Bog me je naredil ubogega zato da ne bi bil sebičen. Prosil sem Gospoda za moč, zato da bi me ljudje potrebovali. On pa me je ponižal, zato da bi jaz potreboval druge. Prosil sem Boga za vse dobrine, zato da bi užival svoje življenje. On pa mi je podaril življenje, zato da bi bil zadovoljen z vsem! Gospod, ničesar nisem prejel od vsega tistega, za kar sem Te prosil. Ti pa si mi dal vse, kar sem potreboval, skoraj proti moji volji. Uslišal si prošnje, ki jih nisem izrekel. Hvaljen bodi, moj Bog! Med vsemi ljudmi nihče nima tega,kar imam jaz." iz revije Triumph des Herzens prevedel Anton Štrukelj Moje misli so se bliskovito vrnile v šest- deseta leta, ko sem bil osem let član ame- riškega odbojkarskega narodnega moštva, olimpijec, in nato tri leta poklicni igralec v Rimu. Naše moštvo je osvojilo italijansko državno prvenstvo. Leta 1975 sem bil izb- ran za 'trenerja leta' in najboljšega igralca. Leta 1976 smo bili ponovno na prvem mestu in užival sem življenje, o kakršnem mnogi lahko le sanjajo. Toda vse se je na mah spremenilo 8. ja- nuarja 1976. Med treningom z italijanskim olimpijskim moštvom se je pri ogrevanju ne kako ob štirih popoldne zgodilo: Pri skoku na kozo sem se še enkrat dodatno zavrtel in vedel: to se ne bo dobro končalo! Na- gonsko sem pri vrtenju v zraku potegnil k sebi roki in glavo, kakor sem to prej storil že tisočkrat. Toda tokrat ni šlo! Ko sem pristal na blazini, je zahreščalo. Moj krik bolečine je bil glasen kot strel. V trenutku se nisem mogel več premakniti. Dve vratni vretenci sta se zlomili in pri svojih 28 letih sem bil od vratu navzdol hrom - za vedno. še oreh samoten - jaz sem samotna in tudi sosed Darinka Slanovec, iz pohvaljenega cikla z mednarodnega natečaja haiku poezije Celo noč sem prejokal.Potem mi je postalo jasno: sedaj imaš dve možnosti:ali boš po- miloval samega sebe ali pa boš iz svojega življenja naredil nekaj pozitivnega. Tako sem kar kmalu po svoji usodni nesreči opu- stil vse občutke pomilovanja in šel naprej. Sledila je kariera odbojkarskega trenerja, športnega poročevalca na radiu in televi- ziji, pisatelja, igralca in spremljevalca hudo pohabljenih-in sicer z invalidskega vozička, ki sem ga mogel upravljati s svojo brado! Vse to se je zelo obrestovalo in me je brez primere obogatilo! Ko bi mi kdo po mnogih letih ponudil in rekel: ›Spet si lahko zdrav in hodiš. Pozabi čas na invalidskem vozič- ku!‹ Ne vem, če bi to ponudbo sprejel. To bi bila težka odločitev. Pozneje sem se večkrat iz ZDA vračal v Italijo,kjer me je leta 1985 prijatelj vprašal kako mi uspe, da se tako dobro znajdem s svojo telesno prizadetostjo in s svojim živ- ljenjem in predvsem, od kod jemljem svojo duhovno moč. Tako sem svoje misli spravil na papir. Nastala je kratka pesem, prav- zaprav molitev, ki so jo tri leta pozneje že razdelili po vsej Italiji v šolah in različnih organizacijah. Celo v Vatikanu so jo natis- nili,s čimer je postala znana med katoličani po vsem svetu. Ko so se moje misli spet vrnile na Trg sve- tega Petra, se je sveta maša že končala. Na desetine ljudi je prihajalo k meni, da bi mi povedali, kako zelo jih je moja molitev potolažila in krepčala med njihovo boleznijo ali v letih njihove prizadetosti. Na to nisem bil pripravljen! Počutil sem se tako majh- nega in vendar hkrati prevzetega in poča- ščenega! Da, kot vrhunski atlet sem dosegel slavo v Italiji - slavo, ki sem jo iskal in ki mi je zelo ugajala.Toda smešno:še veliko bolj poznan sem postal s svojo poškodbo, ki je nisem izbral sam,in s svojim odnosom do življenja ki sem ga osvojil, da bi mogel živeti naprej s svojo hudo prizadetostjo. Te molitve vsekakor nisem napisal z name- nom,da bi koga prevzel ali poučeval,ampak preprosto samo zato, da bi svojim prijate- ljem posredoval svoje osebne vtise in ob- čutke.Pri tem še slutil nisem,da bodo moje besede in moja telesna prizadetost tudi pri zdravih tako močno odmevale. V soboto zvečer, 12. februarja, je nato v dvorani Pavla VI. potekal program,ki so ga prenašali po televiziji. Pri njem so nastopali umetniki z vsega sveta -prizadeti in zdravi Po prvi polovici je italijanski gledališki igra- lec Terence Hill prebral mojo molitev.Ko so me povabili na oder, sem moral zadrževati solze. Kaj več bi po vsem tem sploh smel pričakovati? Toda naslednji dan mi je neki vatikanski uslužbenec po telefonu sporočil, da me papež hoče videti. Torej so me v nedeljo, 13. februarja, ponovno pripeljali v Vatikan. Molče sem čakal na papežev pri- hod v njegovih zasebnih prostorih, skupaj z enajstimi drugimi povabljenimi. Potem ko je Janez Pavel II. v belem oblačilu, upog- njen in oprt na palico, vstopil, so poklicali vsakega posamezno.Jaz sem prišel na vrsto kot tretji.Papež mi je podelil svoj blagoslov in z zelo tresočo se roko mojemu sprem- stvu izročil majhno škatlo s čudovito lepim rožnim vencem. Ko je zadnji od nas prejel blagoslov, je papež vstal s svojega stola, oprt na svojo palico in kardinalovo roko.Ta mož,ki je pred več kakor dvajsetimi leti tako dinamično in v najboljših letih začel svoje papeževanje, je bil vidno zelo bolan. Vsi smo pričakovali, da se bo obrnil in odšel.Namesto tega so mi drugič pomignili, naj pridem naprej. Srečal sem se z globokim pogledom Janeza Pavla II.in čutil moč,jasnost in mirno izžarevanje tega zares neverjetnega moža.Papež mi je podelil posebni blagoslov in mi izrekel nekaj ljubeznivih besed v angleščini.Zahvalil sem se mu in se vrnil na svoje mesto z globo- kimi občutji, ki jih ne bom nikoli pozabil. Sedaj se je papež počasi obrnil in izginil skozi vrata. Ko so že vsi udeleženci avdi- ence molče zapustili prostor, je prišel k meni neki papeški uslužbenec s kopijo moje molitve. Rekel je: ›Sveti oče vas prisrčno prosi,da se zanj podpišete‹. Z držalom na- livnega peresa v ustih sem se globoko ga- njen in presunjen podpisal na list. Nobene besede ne morejo opisati, kaj sem pri tem občutil. Na dolgem poletu nazaj v Los Angeles se mi je vse to še vedno zdelo tako neresni- čno. Kako naj bi se nekatoličan,ki je zrasel na obalah južne Kalifornije, srečal s pape- žem? Ko ne bi bilo fotografij kot dokaz, bi prisegel,da so bile to le fantastične sanje." Po enem letu hudega trpljenja je nekdanji odbojkarski svetovni prvak Kirk Kilgour s samo 54 leti umrl 10. julija 2002 v Denver- ju/ZDA. Δ na kazalo domov na vrh Δ NAŠE SLUŽENJE BRATOM IN SESTRAM Več kot piknik Pa gre res veliko pohlevnih ovc v en prostor. Tako smo razmi- šljali, ko smo se zbirali v topli kuhinji pri naši prijateljici Zofki na Metnem vrhu. Že vožnja do cilja je bila prijetna s prisrč- nim klepetanjem, pesmijo in občudovanjem prelepe pokrajine. Prepričali smo se, da je Metni vrh zares na vrhu. Poleti je zelo lepo pozimi si pa ne predstavljam,da bi na njem živela. Za srečanje sta potrebna vsaj dva, nas pa je bila mala četa. Dovolj je,da pridemo sku paj in poglabljamo naše vezi. Ni nam bilo toplo samo zaradi zakurjenega štedilnika, ogrela sta nas prijaznost in gostoljubnost Zofke ter vse njene družine. Preden smo dočakali kostanjev piknik, je bilo treba pospraviti 'pravo' domače nedelj sko kosilo. A je vse zelo hitro potekalo in kdo bi si mislil, da si imamo toliko povedati. Vsi smo imeli dovolj 'dela'. Franci je poskr- bel za smeh,Majda za pevsko razpoloženje Alenka za postrežbo, Branko za kostanj, Andrej... Kar težko je bilo oditi. Zofka,hvala tebi in vsej družini.Pa še kdaj! Jožica, foto: s. Edith Metelko   Srečanje prinaša veselje V nedeljo, 9. oktobra, je bilo načrtovano srečanje z italijanskimi prijatelji iz župnije Carlino. Svoj obisk so preložili, mi pa smo se vseeno zbrali v Že- limljem. Kar prav nam je prišlo, da smo po 'kratkem premoru' spet lahko nekaj ur pre- živeli skupaj. Veselje smo doživljali že ob snidenju in po- zdravih; to pa se je še poglobilo, ko smo se zbrali okrog oltarja. Po sveti maši je stekel zanimiv pogovor, kjer je lahko vsak povedal svoja občutja, dogodke,ki so ga zaznamovali od zadnjega srečanja. Zares potrebujemo takih pogo- vorov, saj dostikrat ni nikogar, ki bi nas znal in imel čas poslušati ter z nami deliti svoja doživljanja. Po okrepčilu pa smo še ob slikah podoživ- ljali skupaj preživete trenutke v tem letu. Tako okrepčani: z Božjo besedo,z Jezusom v srcu, z iskrenimi prijateljskimi vezmi in s tem, kar so nam pripravili spremljevalci, smo se razšli z željo, da se čim prej spet snidemo. Tončka, foto: s. Edith Metelko   Niste pozabljeni! Ko se v bližnjih dneh prazni ka vseh svetnikov in vernih duš še posebno spominja- mo svojih pokojnih sorodnikov, so Marijine sestre poskrbele in organizirale, da tudi vi, naši dragi pokojni prijatelji,niste pozabljeni! V soboto, 6.11., smo se Prijatelji zbrali na Žalah, k daritvi svete maše v spomin in prošnjo za vas, dragi prijatelji, ki ste odšli pred nami. Saj ob spominu na vse vas, drage,pomislimo in si v duhu predstavljamo da se vsi že veselite pri Bogu. Toda naše misli niso Božje misli, tako morda še kdo od naših dragih potrebuje 'očiščevanja' do po polne sreče. Tako so se naše prošnje dvi- gale k Bogu za popolno srečo vseh, ki nas druži blag spomin na naše prijateljstvo. Naše srečanje ni bilo srečanje otožnosti! Kadar človek doživi kaj prisrčnega in bi to rad povedal, podelil tudi bližnjim,rad izreče "Saj to ni mogoče opisati, povedati, treba je doživeti." Da, sveto mašo v cerkvi Vseh svetih ob čudovitem oltarju, mozaiku p. Ivana M. Rupnika, je res treba 'doživeti'! Sveto mašo je daroval g. Miro, bolniški du- hovnik in naš dolgoletni prijatelj.Na začetku svete maše nas je s prisrčnimi besedami nagovoril naš prijatelj Roman,ki je somaše- val.V nagovoru pa je g.Miro nekako poniž- no pojasnil, da je misli svojega nagovora povzel po govoru g. škofa Piriha in naj nas torej nagovorijo njegove besede. Povedal pa je misli, ki so res vredne, da nam osta- nejo v spominu. "Zemlja je sveta zaradi pokopališč, kjer počivajo telesa, ki so bila templji Svetega Duha" Povedal je tudi,kako se je njegovega srca dotaknil napis na nekem nagrobniku, ki si ga je pokojni sam izbral: "Telo počiva v grobu,duša živi pri Bogu,spomin name pa naj bo v tvojem srcu." Tudi to so besede, ki so vredne, da si jih vtisnemo v srca. Po končani sveti maši pa sta nam g.diakon Ivan in g. Miro še pojasnila krasni mozaik, oltarno sliko, njen čudoviti pomen, ki nam prikaže bolniškega strežnika,ko podaja ko- zarec vode trpečemu, a ga obenem zagle- damo poveličanega ob strani Jezusa v nebeški slavi. Da, res, vse to je doživetje, ki ga ne morem opisati,kot ga občuti srce. Po zaslugi Marijinih sester smo po končani sveti maši naše srečanje še nadaljevali v veroučni učilnici ob toplem čaju in prigrizku Letos sem imela občutek, da je bilo naše srečanje sicer 'po udeležbi manjše kot prej šnja leta', toda zato nič manj prisrčno. Upam, da ne le v svojem imenu, ampak v imenu vseh prijateljev, ki smo bili zbrani na Žalah,povem,da smo se razhajali z zavest- jo: "Ne bomo pozabljeni od Prijateljev, ka- dar pride čas našega odhoda." Prav tako bi rada v imenu vseh izrekla zahvalo vsem, ki ste pripravili in sodelovali pri organizaciji srečanja.Hvala sestram,hvala duhovnikoma hvala za sprejem v župnijskem prostoru, predvsem pa seveda HVALA BOGU v upanju da se prihodnje leto še srečamo, če pa je Božja volja drugačna, pa naj ostanemo v vaših mislih in molitvah! Angelca, foto: s. Edith Metelko Δ na kazalo domov na vrh Δ DOGODKI Na literarnem maratonu v Ajdovščini V Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini je v petek, 23.sep tembra 2011 potekal že peti literarni maraton Rdeča jabolka ki ga organizira Društvo anima- torjev Norma 7. To pomeni, da je prireditev, ki je pred petimi leti nastala kot konkreten odziv na izziv, našla svoj prostor. Ni na ravni eksperimenta, gotovo pa tudi ni (več) senzacija, ki bi pritegnila širšo družbeno in medijsko pozornost. Živi zahvaljujoč svoji potrebnosti in enostav- nosti, bogati in slogovno raznoliki vsebini. Povezuje predvsem avtorje in ljubitelje ustvarjalne govorice, ki so člani invalidskih društev Slovenije, literarnih in dramskih skupin, ki delujejo v domovih za starejše, v društvih za kakovostno starost, društvih upokojencev, društvih univerze za tretje življenjsko obdobje in drugih ustanovah in institucijah ter učence osnovnih in srednjih šol,ki delujejo v literarnih, dramskih krožkih ali drugače imenovanih skupinah - in sicer na odprtem javnem prostoru. njegov smeh moj smeh blešči se invalidski voziček Darinka Slanovec, iz pohvaljenega cikla z mednarodnega natečaja haiku poezije Kultura od nekdaj pomeni skrb in prizade- vanje, negovanje skupnega sveta. V tem smislu še zlasti v sferi duhovnosti, kamor lahko uvrstimo tudi Rdeča jabolka in druge podobne projekte Norme 7, je glavna zah- teva pravzaprav kar čut odgovornosti do živega izkustva življenja. Prav o tej odgo- vornosti in prizadevanju Rdeča jabolka govorijo dovolj razločno. Po petih letih je torej že mogoče reči, da je bil napor Norme 7 uspešen - s podporo skromnih donacij in prijateljev. A preizkuš- nja ni le v uresničenju zamisli, temveč je obenem tudi vprašanje zanimanja, nekega zagona, ki pride od zunaj in terja radoved- nost. Letos se je s svojo poezijo, prozo in prvim zapisom etnološke vsebine predstavilo 27 avtorjev,med njimi tudi člani kulturne skupi ne Bratstva (Janja Blatnik,Nives Ferjančič, Saša Rolih, Nina Skitek, Darinka Slanovec, Benjamin Žnidaršič). Skupinsko so z avtorskimi deli nastopili: skupina Šent,VDC Ajdovščina,skupina Lite- rarnega društva Navdih in Literarna skupi- na DCA iz Ljubljane. Kot bralci in recitatorji pa skupina učencev prvega razreda OŠ Danila Lokarja Ajdovščina,Dramska skupina Ženske sekcije Društva paraplegikov ljub- ljanske pokrajine,Dramska skupina Društva Norma 7 in drugi. Zaradi izredne dolžine besednega dela pro grama tokrat niso bili predstavljeni avtorji, ki so svoja besedila poslali in tudi niso bili sami navzoči. Za glasbeni premor so poskrbeli Patrik Kobal in Skupina VDC Šent iz Ajdovšine, Nives in Aleksander Ferjančič iz Lokavca ter Joži Kališnik iz Kamnika. Program maratona je vsebinsko dopolnje- valo tudi sporočilo slike in barve. Na odru je svoje slike razstavila skupina likovnikov Društva Šent iz Ajdovščine, Šempetra in Nove Gorice. V preddverju dvorane pa je bila na ogled razstava likovnih del udeležen cev osme Kolonije ustvarjalnih dejavnosti Brje 2011. Darinka Slanovec, foto: Roman Travar, CM   Delo in srce za hišo in dom V prvem tednu meseca oktobra je v prostorih žu- pnišča v Podutiku v Ljubljani svoj prostor dobila razstava z zgovornim naslovom in bogato vsebino. Zakonca Ana in Andrej Mrak sta se odločila,da bosta sebe, svojo družino in življenje predstavila z besedo in svojimi izdelki. Postavljena razstava z na- slovom 'Delo in srce za hišo in dom' je bila dobrodelna.S prodajo izdelkov,ki jih izdeluje Andrej, ter voščilnic in knjig, ki so skupno delo Ane in Andreja, sta želela zbrati nekaj dodatnih sredstev za dokončanje njihovega novega doma. Letošnjo jesen se je njihova družina preselila v hišo, o kateri sta Andrej in Ana najprej dolgo sanjala, potem pa zadnja leta zanjo tudi trdo delala. Njuno prizadevanje in trud so podprli mnogi dobri ljudje, ki sta jim zakonca Mrak neizmerno hvaležna. Ob zaključku razstave je v soboto, 8. ok- tobra 2011, potekala dobrodelna dražba v župnijski dvorani v Podutiku. Svojo besedo sta zastavila aktualna miss Slovenije Lana Mahnič Jekoš in radijski voditelj Matjaž Mer ljak,ki sta simpatično dražila dva Andreje- va izdelka:hiško za jaslice ter ljubljanskega zmaja. S pesmijo in besedo pa so dogodek popestrili in mu dodali toplino še pevka Tiana,družinski trio Javornik,Helena Zevnik Rozman in domači župnik Marko Čižman. Celotna razstava z zaključno dobrodelno dražbo je izražala najprej in predvsem ve- liko veselje družine Mrak, da živijo v svoji hiši. Njuno delo in srce za hišo in dom ju je spodbudilo, da sta pred nekaj leti začela z izdelavo in prodajo voščilnic, napisala dve knjigi, Andrej pa je prav poseben dar odkril z računalniškim risanjem predlog za škatlice in različne druge izdelke, ki jih potem dá lakirati in izrezati,nato pa jih sam sestavlja Svoje izdelke rada ponudita ljudem, tokrat pa sta prvič pripravila tudi samostojno razstavo. Naj bo njun zgled prizadevanja za hišo in dom spodbuda mnogim, da bodo pogumno sanjali svoje sanje in trdo delali, da jih tudi uresničijo. Ani in Andreju Mrak pa hvala za njun zgled, kaj vse se dá narediti s trdno voljo. Polona (zapis in foto)   natečaj haiku poezije PRVA NAGRADA: Darinka Slanovec Voditeljica kulturne skupine Bratstva, Da- rinka Slanovec je na 14.mednarodnem na- tečaju haiku poezije prejela 1. nagrado za posamični haiku ter pohvalo za niz petih haikujev. doma moj kazalec obvisi v praznem Darinka Slanovec, zmagovalni haiku Nagrado ji je podelila mednarodna strokov- na komisija, Edin Saračević,Silva Trstenjak in Alenka Zorman. Prireditev in podelitev nagrad je bila 24.septembra 2011 v galeriji Loža v Kopru. Darinki čestitamo! Ob tem bi se ji zahvalila za spodbujanje našega literarnega ustvar- janja oziroma članov iz kulturne skupine, preko katere se je rodila marsikatera nova pesem, zgodba, pravljica, lepa misel... Nina zvoni avemarijo zvoni avemarijo zvoni mobi Darinka Slanovec, iz pohvaljenega cikla z mednarodnega natečaja haiku poezije HAIKU POEZIJA - KAJ TO SPLOH JE? Haiku (japonsko ) je trivrstična japon ska pesniška oblika, ki obsega sedemnajst zlogov. Prvi in tretji verz imata po pet zlo- gov, drugi sedem. Haiku skrajno zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, ki se povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti. Prvi verz idealnega haikuja ponazarja osnovno podobo,ozračje naznačitev čustva oziroma misli;ta podoba se včasih logično,včasih presenetljivo do- polni z zadnjim verzom, v osrednjem verzu pa je izraženo tisto, kar sproži, privede do take dopolnitve. Haiku je tematsko svoboden, zelo pogosto pa vsebuje besedo, ki se navezuje na dolo čen letni čas.Taka beseda lahko označuje rastlino ali žival, naravni pojav, človeško dejavnost ali slovesnost. Cvetovi češnje nakazujejo pomlad,lilije poletje, krizanteme jesen in repa zimo. vir: Wikipedia Δ na kazalo nadaljev. članka Δ

DOGODKI (nadaljevanje) začetek 14. mednarodni natečaj Revija Apokalipsa,ki jo izdaja Kulturno ume tniško društvo (KUD) Apokalipsa, je letos razpisala že 14. mednarodni natečaj za naj boljši haiku. Organizatorji mednarodnega tečaja so se odločili za manj strožja pra- vila. Zato izbira te 'najčistejše, najkrajše in najbolj poetične' pesniške oblike ni bila omejena z metriko 5-7-5 zlogov in tudi ne določena s kako posebno tematiko. spet v tujem mestu moje ime isto Darinka Slanovec, iz pohvaljenega cikla z mednarodnega natečaja haiku poezije Na uredništvo revije je prispelo 352 haiku- jev iz Slovenije,Hrvaške in Italije.Podelitev nagrad je bila v galeriji Loža v Kopru, na kateri je žirija podelila tri nagrade posa- mičnim haikujem in eno nagrado za cikel, sedem posamičnih haikujev, en cikel pa je pohvalila. Obrazložitev in utemeljitev žirije: Ljudje se od svojih najbližjih živalskih so- rodnikov-nekaterih opic-razlikujemo pred- vsem po jeziku.Sestavni del učenja govora in jezika je kazanje - s kazalcem. Takšno kazanje nam je prirojeno, saj otroci ne glede na to,kje so rojeni, enako kažejo - s kazalcem. Že otrok namreč vé,da je treba (po)gledati v smeri kazalca in ne ostati na samem prstu. V zenu bi rekli, da je treba videti luno in ne gledati prsta.V slovenšči- ni ima kazalec več pomenov:kazalec je la- hko na uri,na tehtnici,na merilcu hitrosti... Doma se ljudje ponavadi počutimo spro- ščeno, umirjeno. Znane so nam stvari, ki nas obdajajo. Uganka je, zakaj kazalec pesnice obvisi v praznem. Je hotela komu kaj pokazati, povedati - morda celo požu- gati? In je v zadnjem trenutku ugotovila, da je sama doma? Ali pa je kazalec le od- seval njen notranji monolog in je v trenu- tku spoznanja obvisel v praznem? Lahko bi rekli,da je kazalec pokazal na samega se- be, oziroma je - ker ni bilo ničesar, na kar naj bi usmeril pozornost pesnice - ostal sam, le kot kazalec, ki meri na prazn(in)o. Praznina, iz katere vse izhaja in se vanjo tudi vse vrača, je neizrekljiva. Noben ka- zalec ne more pokazati nanjo, niti je kate- rikoli kazalec ne more izmeriti. Pa vendar, pa vendar... Haiku je klasična forma, ki je že ob svojem nastanku, v 17. stoletju, upoštevala meje jezika in nezmožnost 'ubesedenja abso- luta'. A po drugi strani temelji haiku tudi na tem, da se vse, kar se zgodi, zgodi v absolutu, v praznini, v kozmosu... Kako torej izreči celoto in hkrati biti v ce- loti in zunaj nje? V treh besedah (doma, kazalec,v praznem) je pesnici uspelo arti- kulirati svoje doživetje, svoje sámozave- danje, ki je bilo tako intenzivno, da se je hkrati tudi vesolje sámozavedelo. To je bil trenutek,ki je prek obmolklega kazalca po- stal večnost. Trenutek, ko je tihi kazalec pokazal na besedo, na tišino... Edin Saračević; vir: www.airbeletrina.si Diakonsko posvečenje V nedeljo, 30.oktobra 2011 je bil v župnijski cerkvi svetega Miklavža v Bohinjski Bistrici v diakona posvečen naš prijatelj,Borut Pohar CM, iz Selc nad Škofjo Loko. Ob zbranih duhovnikih, sorodnikih, prijate- ljih in vernikih domačih župnij smo se no- vega duhovnega poklica veselili tudi člani Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov Slovenije, hvaležni Borutu za mnoge ure, ko se nam je dal na razpolago za pomoč, ki smo jo potrebovali. Poslanstvo diakona,ki ga zaznamuje ozna- njevanje,sodelovanje pri bogoslužju,delitev nekaterih zakramentov in služenje pomoči potrebnim, sta ob njem prejela tudi brat Jan Cvetek, OFM, iz Bohinjske Bistrice in Matevž Mehle iz Mengša. Vsem iskreno čestitamo in jim želimo obilo božjega blagoslova. Člani Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov Slovenije, foto: Tone Planinšek   Večne zaobljube in diakonsko posvečenje V mesecu oktobru smo se z veseljem odzvali povabilu na večne zaobljube prijatelja, br. frančiškana Jana Cvetka. V cerkvi Marijinega oznanje- nja so veselo zaigrale orgle in okoli oltarja se je zbralo veliko duhovnikov ter Janovih sobratov,ki so ga z veseljem sprejeli med- se. Sv. maša je bila čudovita in br. Jan je izžareval neizmerno veselje. Konec oktobra smo se z Marijinima sestrama in s pomočniki pripeljali v Bohinjsko Bistrico kjer je bilo v župnijski cerkvi diakonsko posvečenje treh mladih fantov. Dva izmed njih sta naša prijatelja:Jan Cvetek in Borut Pohar. Slovesnost je vodil ljubljanski nad- škof in metropolit dr.Anton Stres.Molili smo zanje,da bi bili zvesti in goreči oznanjeval- ci evangelija ter z veseljem opravljali svoje poslanstvo. Toplo mi je bilo pri srcu. Druženje se je nadaljevalo ob prigrizku, pijači in klepetu. Saša Rolih, foto: Tone Planinšek Svet Ko bi ljubila vse ljudi, ko bi ljubila kamne na poti, ko bi božala konje ob reki, ko bi požirala robide z usti, bi bil svet Svet. Ko bi le ljubila, samo malo začutila Nevidno, ki me opazuje skozi lino, potuje po grlu, do tam, kjer se reši v dan, kjer je ujetništvo le še iluzija. Ko bi le ljubila ljudi, zakopane v meni, glasove daljave, prerokovane na dlani, bi bil svet Svet. Želim si drugačen svet, nikoli ujet, nikoli s tesnobo strt, nikoli neznan, nikoli z glasovi preklet. Poslušam... Moja dlan kriči Tvoje ime. Padam, vrtim se, strah me je, prepad me doseže, edina veja zareže v zadnjo misel prsta, ki negibno obvisi v smeri sonca... Ko bi ga le ljubila, ta svet, pomislim, bi bil svet Svet. Nina Ljudje odprtih rok 2011 Revija Naša žena je maja letos že osemnajstič za- pored razpisala natečaj za zbiranje predlogov za ljudi odprtih rok. Izmed mnogih predlogov, ki so prispeli v uredništvo, so izbrali 24 posameznic, posameznikov in skupin, ki so 16. novembra na svečanem dogodku v Narodni galeriji v Ljubljani pre- jeli zahvalne listine. Dobrotnica,darovalec, izjemna osebnost in dobri človek leta 2011 pa so prejeli tudi zlato priponko-posnetek okrasne zaponke ptice v letu iz 5.stoletja, najdene v Ajdni nad Potoki, ki je z dovo- ljenjem Gorenjskega muzeja tudi zaščitni znak akcije Ljudje odprtih rok. Zahvalne listine sta podelila dr.Ivan Svetlik,minister za delo, družino in socialne zadeve, in Marta Krpič, glavna in odgovorna urednica revije Naša žena, prireditev je z glasbo popestrila Julija Kramar, s plesom mladi folkloristi Veseli Marki iz OŠ Beltinci, vodila pa jo je Ida Baš. Komisija je za dobrotnico leta 2011 iz- brala Danico Ozimic iz Mežice, predsed- nico društva Sožitje in mamo odraslega otroka s težavo v razvoju. Kot predsed- nica društva bije neenak boj z uradnimi institucijami za pravice otrok in odraslih s težavami v razvoju. Razdaja se ljudem s posebnimi potrebami. Darovalec leta 2011 je postal Novalija Muminović iz Šoštanja, podjetnik, zas- vojen z dobrodelnostjo, saj je v Paški vasi pri Šmartnem ob Paki na svoje stroške zgradil most in ga podaril državi. Rad po- maga posameznikom ali družinam v stiski, pa tudi različnim društvom. Izjemna osebnost leta 2011 pa je Maj- da Struc iz Maribora, generalna sekre- tarka Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki je v Zvezi prostovoljka od svojega dvaj setega leta in se posveča otrokom, da bi vsi imeli lepo življenje in enake možnosti. Izmed vseh predlaganih so bralci Naše že- ne izbrali še dobrega človeka leta 2011 Največ glasov je prejela Nada Verbič iz Ljubljane, profesorica socialne pedago- gike, velika zagovornica otrok in staršev, ravnateljica Vrtca Jelka, s toplim srcem in zlatimi rokami, vedno pripravljena poma- gati in tudi strokovno izjemno podkovana. Zahvalne listine je prejelo še dvajset dob- rotnikov. Med njimi naj posebej izpostavim Tomaža Kodriča, župnika iz Lokve pri Divači. Je preprost, optimističen in veder človek. S svojo srčnostjo in pozitivnim mišljenjem, kooperativnostjo, modrostjo, samoniklostjo in pristnostjo ter organizira- nostjo je pravi magnet za ljudi. Nagovarja k lepemu in dobremu, navdihuje z vizijami in vrednotami ter tudi pokaže,kako to ude janjiti sredi materializiranega okolja, pre- računljivosti in ozkosrčnosti, odsotnosti pravega smisla v sodobni otopeli družbi. Ugotavlja, da je pri ljudeh čedalje pogo- stejša duhovna in duševna kriza, bolj kot materialna. Z akcijo Ljudje odprtih rok spodbujajo so- lidarnost med ljudmi in dokazujejo, da je v Sloveniji veliko ljudi odprtih rok in src ter mnogo tistih, ki so jim za to njihovo pri- zadevanje hvaležni. foto in zapisal Tone Planinšek Δ na kazalo domov na vrh Δ USTVARJALNI KOTIČEK Jezik ljubezni - DOTIK Še zadnji jezik ljubezni nam je ostal, da ga spoznamo in o njem razmišljamo v Ustvar- jalnem kotičku letošnjih številk Prijatelja. Še prej pa poglejmo,o katerih jezikih ljube- zni smo govorili doslej. Ste že prepoznali, kateri je vam najbližji? In kateri je tisti, ki ga najbolj razumejo vaši bližnji? Lahko so to besede potrditve, s katerimi lahko izra- zimo, kako nam je nekdo dragocen in kako cenimo njegova dejanja, razmišljanja, ... Lahko je posvečen čas, ki nam ali našim bližnjim pomeni več kot vse drugo.Jezik lju bezni so lahko darila, ki so izraz pozornosti in misli na ljubljeno osebo. Tudi usluge so lahko dejanje ljubezni, ko prepoznamo po- trebe in nanje odgovorimo. Za nekatere pa je prvotni jezik ljubezni dotik in jim ta po- meni več kot vse prej našteto. Ali znamo pokazati,da ljubimo? In-ali je naš rezervoar ljubezni napolnjen? Morda nam k odgovorom na ta vprašanja lahko pomaga knjiga 5 jezikov ljubezni ali njej podobna 5 jezikov ljubezni za samske. Na straneh Pri- jatelja smo v letošnjem letu skupaj razmi- šljali o teh jezikih ljubezni. Če so vas misli nagovorile,vam svetujem,da knjigo poišče- te in si jo kupite. Ljudje smo resnično med seboj drugačni-vsi hrepenimo po ljubezni,a različna dejanja ne doživljamo enako. Mar- sikdaj nas prizadene tudi,ko svojim bližnjim želimo izraziti svojo ljubezen,pa je ne zna- jo sprejeti.Zakaj? Ne govorimo vsi enakega jezika ljubezni in zato marsikdaj na izraz ljubezni,ki bi nam veliko pomenil,ne dobimo enakega odziva pri svojih bližnjih. Ne tru- dimo se bližnjih spreminjati in jim dopove- dovati, kako zelo smo jih hoteli razveseliti z darilom ali kako težko smo našli čas za njih. Če darila ali posvečen čas njim ne pomenijo tako veliko kot npr. besede potr- ditve, se raje potrudimo in jih pohvalimo. Dosegli bomo več kot z najbolj dragocenim darilom. Kar je torej najpomembnejše,je to da prepoznamo, kaj našim bližnjim veliko pomeni.Pa poglejmo še zadnji jezik ljubezni - dotik. "Ko smo bili dojenčki,ko še nismo znali hodi ti niti jesti trde hrane, smo se lepo razvijali ob ljubezni. Številne raziskave o razvoju dojenčkov so pokazale, da se tisti, ki jih starši veliko pestujejo, objemajo in se jih nežno dotikajo, razvijejo v čustveno bolj stabilne osebe,kot tisti,ki so za to prikraj- šani. Enako velja za ostarele ljudi. Obiščite domove za ostarele in videli boste, da so tamkajšnji stanovalci,ki so deležni dotikov, bolje razpoloženi in se tudi sicer boljše počutijo kot tisti, ki se jih nihče ne dotika. Nežen, spodbuden fizični dotik je prvotni jezik ljubezni. Kar velja za dojenčke in ostarele ljudi,velja tudi za odrasle osebe vseh starosti. Neka samska gospa mi je nekoč rekla:›Prav sme šno je,kako se vsi zlahka dotaknemo otrok ali objamemo nekega povsem tujega psa, jaz pa sedim tukaj v strašni želji, da bi se me kdo dotaknil, pa ni nikjer nikogar.‹ Takoj za tem se je opravičila, ker je tako glasno izrazila svoje potrebe in dodala: ›Verjetno si ne upamo zaupati ljudem,kako si vsi želimo dotikov, ker se bojimo, da nas bodo napačno razumeli.Zato se umaknemo v osamljenost in fizično osamitev.‹ Spoz- nal sem, da se s pripombo te gospe lahko poistoveti na tisoče samskih ljudi. Telo je ustvarjeno za dotikanje. Od petih čutov edino občutljivost na dotik ni ome- jena na en sam del telesa. Majhne čutnice za dotik so po celem telesu. Ko se jih do- taknemo ali nanje pritisnemo,živčni impulzi prenesejo informacijo o tem v možgane. Možgani impulze preberejo in tako občuti- mo mraz ali toploto, ali je tisto, kar se nas je dotaknilo,trdo ali mehko ter ali ob dotiku čutimo bolečino ali zadovoljstvo. Dotik la- hko ustvari ali razdre odnos.Lahko sporoča sovraštvo ali ljubezen.Človek,čigar prvotni jezik ljubezni je dotik, se bo na sporočila v tem jeziku veliko bolje odzival, kot na be- sede Sovražim te ali Ljubim te.Če se ga ne boste dotikali,boste v njem kmalu prebudili občutke dvoma v vašo ljubezen.Nežen ob- jem bo vsakemu otroku pokazal,da ga ima- mo radi, a otroku, ki najbolje razume jezik ljubezni dotikanja, bo to izraz neizmerne ljubezni. Enako velja za samske ljudi. Ko se vam zaupa prijatelj, ki je skrušen, in mu odgovorite tako, da ga potrepljate po ra- menu, mu s tem glasno poveste: ›Rad te imam, skrbi me zate in nisi sam.‹ Vse, kar ste,prebiva v vašem telesu. Če se kdo do- takne vašega telesa, se dotakne vas. Ko se kdo umakne vašemu telesu, se od vas odtuji tudi čustveno." Ko sama razmišljam o dotiku kot jeziku lju- bezni,mi najprej pridejo na misel izkušnje iz Brazilije iz mesta Corumba, kamor že nekaj let na prostovoljno delo odhajajo skupine prostovoljcev. S tremi ekipami sem nekaj poletnih tednov tudi sama preživela tam. Vedno se nam je zgodila podobna zgodba- med otroci in mladimi,s katerimi smo živeli, z njimi ustvarjali,se igrali, delali, jim poma- gali, ... smo doživeli nekaj nepozabnega. Ti otroci in mladi so nam vsak dan podarili objem, nešteto objemov. Svojo hvaležnost in veselje, da smo z njimi, so nam najpo- gosteje izrazili z objemom. Enako smo do- življali ob naših gostiteljih in drugih ljudeh, s katerimi smo se osebno srečevali.Ko smo se po nekaj tednih vrnili domov,smo te ob- jeme najbolj pogrešali. Zakaj? Najbrž zato, ker smo ob njih doživljali to, kako so nas ljudje veseli, nas sprejemajo, so nam hva- ležni, ... Kdo pa si tega ne želi čutiti? V njihovi kulturi je objem nekaj najbolj vsak- danjega. Verjamem,da jim tudi to pomaga, da so srečnejši kljub mnogim materialnim stiskam. Še prav posebej je objem in dotik pomemben v trenutkih stiske. "Skoraj nagonsko se v stiski ljudje objame- jo. Zakaj to storimo? Ker nam dotik pomeni ljubezen. V težkih trenutkih pa si ljubezni želimo še bolj kot ponavadi. Včasih na do- godke okoli nas ne moremo vplivati, pre- živimo pa le tako, da občutimo ljubezen. V vsakem zakonu doživimo težke trenutke. Smrt staršev je neizogiben dogodek. V avtomobilskih nesrečah je toliko smrtnih žrtev in hudih poškodb.Vsakdo lahko zboli. Problemi na delovnem mestu so del življe- nja. Največ, kar lahko storimo za svojega partnerja ali svojega bližnjega v težkih tre nutkih je, da mu izkažemo svojo ljubezen. Če je njegov ali njen prvotni jezik ljubezni dotik, pomeni osebi vse na svetu, da se lahko zjoče v vašem objemu. Vse vaše to- lažilne besede bodo pomenile manj kot vaš dotik.Težki trenutki prinašajo tudi neizme- rno možnost, da iskreno pokažemo svojo ljubezen. Vaši dotiki bodo ostali v spominu bližnjega še dolgo potem, ko bo trenutna stiska že davno pozabljena. Razočaranje, ki ga boste krivi vi, če boste zamudili pri- ložnost za dotik, mogoče ne bo nikoli po- zabljeno." Pred kratkim sem na internetu videla sim- patičen kratek film. In njegova zgodba? V letu 2006 se je v Madridu zbrala skupina ljudi, ki so se dogovorili, da bodo izvedli skupno akcijo. Izdelali so si velike napise 'zastonj objem' in z njimi šli po madridskih ulicah. Objemali so vse, ki so jih srečevali. Izrazi na obrazih ljudi so se spreminjali,opa ziti je bilo tudi solzne oči. Morda kdo izmed njih že leta ni bil deležen objema. Trenu- tek,ki lahko spremeni dan ali celo življenje. Objem, ki ga podarimo, nas nič ne stane. Lahko ga damo brez razloga in vsakomur. Nikoli nismo in ne bomo prestari, da bi ob- čutili veselje,ki nam ga objem nudi. Imejmo pogum,da spregovorimo jezik ljubezni doti- ka. Ne bo osrečil le naših bližnjih,zagotovo bo tudi nam prinesel notranjo radost. Če resnično ljubimo,ne moremo ničesar izgubiti pripravila: Polona Kemperle Citati so iz knjige dr. Garya Chapmana 5 jezikov ljubezni. Δ na kazalo domov na vrh Δ ZDRUŽENJA BOLNIKOV IN INVALIDOV Praznovanje 40-letnice gibanja Vera in luč Na praznik Gospodovega daro- vanja, 2. februarja 2011, je bil poseben dan za duhovno giba- nje Vera in luč, saj se je v Lurdu v Franciji začelo praznovanje njegove 40-letnice. Tam je potekalo srečanje mednarodnih in provincijskih koordinatorjev.Slovenijo je za- stopala vice-koordinatorka Vesna Knuplež. V Sloveniji pa so okroglo obletnico zazna- movali v soboto, 9.aprila 2011,na Zaplazu. Cerkev osebam z motnjami v duševnem razvoju tako po svetu kot tudi pri nas po- zornost posveča v okviru mednarodnega duhovnega gibanja Vera in luč, ki v svojo dejavnost poleg prizadetih oseb aktivno vključuje tudi njihove starše in prijatelje. Duhovno gibanje izhaja iz prepričanja,da se vsaka oseba s posebnimi potrebami lahko vključi v cerkveno občestvo. Ta oseba pri rasti potrebuje spremljevalce,ki ji pomaga- jo odkrivati njene darove. Starši se v sku- pinah medsebojno podpirajo in si pomagajo ter spoznavajo posebne darove otrok. KAJ JE GIBANJE VERA IN LUČ? "Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta noro, da bi osramotil modre.Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta slabotno, da bi osramotil tisto, kar je močno." (1 Kor 1,27) Vera in luč temelji na prepričanju,da je vsa ka oseba, tudi če je prizadeta, poklicana, da v globini zaživi Jezusov nauk,da prejme zakramente in postane vir milosti in edino- sti za Cerkev in svet. Osebam z motnjami v duševnem razvoju pripadajo vse pravice: da je ljubljena, sprejeta, spoštovana v svo jem bistvu in v svojih odločitvah. Pripada ji pravica do pomoči na duhovnem in človeš- kem področju. Pri svoji rasti potrebuje pri- jatelje, ki jo spremljajo in ji pomagajo od- krivati njene darove. Prijatelji spoznavajo ob prizadetih osebah vrednost življenja, se ob njih bogatijo in duhovno rastejo ter se učijo sprejemati vsakega človeka zato, ker je. Starši se v skupinah medsebojno podpirajo,si pomaga- jo ter spoznavajo posebne darove svojih otrok. KAKO JE NASTALO GIBANJE VERA IN LUČ? Leta 1963 se je Jean Vanier po izvrstni mornariški karieri in doseženem doktoratu iz filozofije odločil, da zapusti službo in v življenju uresniči duh evangelija.V Troslyju (Francija) je kupil hišo in se v njej naselil skupaj s fanti z motnjo v duševnem razvoju Imenoval jo je 'L'ARCHE' (BARKA) z mislijo, da bi ta "nova Noetova barka rešila priza- dete osebe iz potopa modernega sveta". V dvajsetih letih delovanja je ta skupnost do segla že število 200 hiš,kjer živijo prizadeti skupaj z zdravimi prostovoljci,ki pridejo za- časno ali za stalno prostovoljno pomagat najbolj zapuščenim. Mislil je tudi na tiste prizadete,ki so skupaj s svojimi starši potisnjeni na rob družbe, nesprejeti in zapostavljeni. Želel jim je po- kazati, da so tudi oni del Cerkve ter prav tako potrebujejo prijatelje in sprejetost. Zato je leta 1971 skupaj z Marie-Helen Mathieu organiziral veliko romanje oseb z motnjami v duševnem razvoju v Lurd. Ro- manje je bilo tako uspešno, da so sklenili občasno se srečevati v manjših skupinah. Tako so nastale skupine gibanja Vera in luč. Danes obstaja več kot 1600 skupnosti v 77 državah po vsem svetu in združujejo verujoče različnih veroizpovedi. JEZUSOVO POVABILO Tri besede se pojavljajo v Jezusovih ustih. Te besede izražajo njegovo življenje, lju- bezen in poslanstvo. Prva beseda je zelo preprosta: PRIDI. To velikokrat slišimo na srečanjih: "Pridi." Vabi na srečanje, povabi k medsebojni podelitvi. Pridi in hodi za me- noj! Vabi nas k odnosu do njega. Druga beseda je:OSTANI. Ostani z menoj. Ostani z brati in s sestrami. Srečanje z Je- zusom je vedno zelo mehko, prijetno. To, da nas kdo povabi, naj ostanemo, nosi v sebi mir.Toda skupno življenje je velikokrat težko,boleče, zato je treba vztrajati in pre magovati ovire na poti do drugega. Tako se naučimo sprejemati drugačnost in edin- stvenost vsakega izmed nas. Tretja beseda je: POJDI. Pojdi, oznanjaj veselo oznanilo ubogim! Odreši jetnike! Daj luč ljudem! Prinesi svobodo stiskanim! Da- jajmo življenje, ki smo ga prejeli od Njega. Pokažimo tudi drugim to življenje, ki ga ži- vimo v skupnosti,naj slišijo veselo oznanilo o miru, ljubezni, sprejetosti, prijateljstvu, odprtosti. Svet ne potrebuje oznanjeval- cev sovraštva, vojn, nemira. Biti moramo veselo oznanilo, izvir življenja za druge. IKONA VERE IN LUČI Bistvo življenja v naših skupnostih Vere in luči je 'biti z'. Kako globoko čustvo nas prevzame, ko v Janezovem evangeliju odkrijemo podobo takšne skupnosti,ki 'živi z'! To je odlomek, v katerem se srečajo Jezus na križu in Ma- rija ter Janez pod križem. "Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca,katerega je ljubil, je re- kel materi: ›Žena, glej, tvoj sin!‹ Potem je rekel učencu:›Glej,tvoja mati!‹" (Jn 19,26- 27) Jezus,Marija in Janez na Kalvariji so podoba naših skupnosti Vere in luči v svoji zvesto- bi ob uri trpljenja. Ničesar niso mogli storiti lahko so bili le navzoči. Bili so z. Tako kot mi v Veri in luči. Zato najdemo na spodnjem delu naše po- dobe prižgano svečko. Ta svečka je skup- nost Vera in luč. Navdihujejo jo tri osebe: Jezus, Marija in Janez, osebe,ki so postale njena podoba. A tudi svečka želi izžarevati v svetu luč, ki jo je prejela. Na vrhu podobe Vere in luči vidimo oblak s soncem upanja,ki premaguje noč trpljenja. Tri osebe so združene v trpljenju,v molitvi, molitvi brez besed in v zaupanju v Boga. Te osebe smo mi, če se združimo v njih. VERA IN LUČ V SLOVENIJI Vera in luč je bila v Sloveniji (v Ljubljani in Mariboru) ustanovljena leta 1982 oz.1983. Danes pri nas deluje 36 skupin, v katerih je skupaj 1176 članov. Oseb z motnjo v duševnem razvoju oz. lučk je 482, staršev 426, prijateljev pa je 268. Z gibanjem so aktivno povezane tudi nekatere redovnice, redovniki in škofijski duhovniki. Gibanje v Sloveniji se širi, saj je še veliko lučk, ki jih želimo spoznati in jim približati Jezusovo povabilo v odnosu do Njega in bližnjega. Zato ste vabljeni: lučke,prijatelji in starši, da se nam pridružite. Na spletni strani: http://www.rkc.si/verainluc boste o nas našli več informacij in poiskali sebi najbližjo skupino. Δ na kazalo domov na vrh Δ SVET IN MI »Z vso skrbjo varuj svoje srce, kajti iz njega izvira življenje.« (Prg 4,23) Mednarodni dan invalidov Naj mi bo dovoljeno, da obudim spomin na leto 1992,ko je Generalna skupščina Zdru- ženih narodov 3. december razglasila za mednarodni dan invalidov.Namen tega dne je,da opozarja na problematiko invalidnosti in spodbuja k dejanjem za njeno boljše razumevanje ter h krepitvi dostojanstva in možnosti za ustvarjalno življenje invalidov. Po ocenah Svetovne zdravstvene organi- zacije je okrog desetina ljudi na svetu in- validnih in tudi pri nas ni bistveno drugače Bližje ko smo koncu leta, močneje se za- vedamo,kako čas hitro mineva in vse bližje nam je svetloba, rojena v Betlehemu. Letos nam bo druga adventna nedelja pri- nesla tudi volitve.V času pred volitvami se politiki praviloma spomnijo tudi invalidov in jih lahko spoznamo tudi kot ljudi. Kot prija- zni Miklavži nam trosijo obljube, ki prijetno božajo srce in dušo ter kdaj kakšno od ob- ljub uspejo tudi uresničiti.Sam imam rad ta čas. Ne dvomim v njihove dobre namene, a pot od besede do uresničitve je pogosto dolga in prepletena z mrežami interesov ter posebnimi potrebami različnih skupin invalidov.Bojim se in postanem previden,ko od politikov v Ljubljani slišim besedo 'urav- notežiti'. To pomeni,da bodo nekomu nekaj vzeli in v zadnjem obdobju se je to 'uravno teženje' pogosto dogajalo v škodo invalidov Pred koncem leta smo ljudje nekoliko bolj odprtih rok in z izkupičkom od dobrodelnih prireditev se premosti mnogo zadreg in stisk ter so dobrodošlo dopolnilo sistem- skim rešitvam. Opažam pa nekaj, da mediji raje in več poročajo o dogodkih, ko se kaj naredi ZA invalide, manj pa pišejo ter se razgovorijo o pozitivnih dogodkih in o lju- deh, invalidih,ki so sami uspeli kaj narediti, ustvariti - kljub vsem zadregam in oviram. Na spletnih straneh vladne službe za inva- lide,ki jo vodi nekdanji sodelavec iz začet- kov Bratstva, (sedemdeseta leta) lahko preberemo tudi misel:"Življenje je izzivalna pustolovščina ali pa nič. Če se znamo soo- čiti s spremembami in se svobodnega duha spopadamo z usodo, smo nepremagljivi". (Helen Keller (1880-1968), slepa, gluha in nema pisateljica) Jože Raduha Δ na kazalo domov na vrh Δ ŽELIM SI PRIJATELJA NA OBISKIH Pred nekaj leti sem na radiu Ljubljana ne- kajkrat recitirala pesmi,pa ne svojih,ki sem jih še skrivala - jih nisem upala pokazati. Kmalu po tistem me je Jože poklical po te- lefonu in mi čestital ter me pohvalil. Oba sva bila na isti osnovni šoli, potem pa se dolgo nismo videli. Pred petimi leti sem šla na romanje na Sveto Goro.Z mano je bila tudi znanka Pe- pca. Nazaj grede sva se oglasili pri Mariji in Jožetu. Bila sta začudena,vendar vesela Lepo smo se pogovarjali in se spominjali minulih časov. Marija naju je lepo postre- gla, čas pa je hitro tekel. Posloviti sva se morali in nadaljevati pot domov. Kmalu po tistem sem zvedela,da je Marija hudo zbo- lela, pa se tudi dobro pozdravila ter spet poprijela za vsa dela,ki jih nikoli ne zmanjka Nato pa je zbolel še mož Jože. Tako se je morala spopasti še z njegovo boleznijo. Pogosto morata s sinom ali patronažno sestro oz. strežnikom pomagati možu in očetu. Letos spomladi sem vaju spet obiskala in vama dala tudi svojo zadnjo knjigo Utrinki mojega življenja. Ti, Jože, si bil v postelji, tvoja Marija pa je bila pri delu.Tudi z roža- mi se veliko ukvarja, zato lepo cvetijo vse leto. Ja, pa tudi k sv. maši gre zelo rada, če le utegne. Preteklo nedeljo pa sem vaju zopet obiska- la. Potrkala sem, pa ni bilo glasu, zato sem vstopila. Vrata v spalnico so bila odprta. Takoj sem videla, da si v postelji, Jože. Lepo sem te pozdravila, bil si vesel. Kmalu je prišla tudi Marija: "Lep dober dan," je pozdravila. Vesela sem bila, da sem vaju spet videla. Ja, malo smo poklepetali. Štiri otroke sta spravila do kruha, tri sinove in hčerko. Ni vama bilo z rožicami postlano, zadnji nadaljuje z delom na domači kmetiji, le malo mu še lahko pomagata-prosita Bo- ga za dobro letino.Vnukov doma še nimata a to še vse pride, če bo Bog dal... Oglasil se je pisk avtomobila. Morala sem oditi. Marija in Jože,bodita hrabra. Pogumno no- sita vsak svoj križ,ki ni lahek. Vem,da vaju Vsemogočni podpira,tudi jaz za vaju prosim Božje pomoči. Zbogom. Fani Povše Δ na kazalo domov na vrh Δ OBISKALI SMO Rekorder krvodajalstva Na poti v svoj domači kraj sem se ustavil v Šaleku pri Velenju. Tam živi dolgoletni naročnik re- vije Prijatelj, g.Alojz Melanšek (Šalek 23 A, 3320 Velenje). Alojz me je prvič povabil na obisk,ko je v reviji prebral, da sem postal novi urednik in me je želel še osebno spoznati.Iz tokratnega pogovo- ra sem ugotovil, da je bolj ali manj poznal vse dosedanje urednike Prijatelja. Čeprav ni veliko potoval in je najraje preživljal pro sti čas v domačem kraju, se je vsako leto udeležil glasbene revije na RTV Slovenija (nekdaj RTV Ljubljana), ki je potekala v ži- vo in je bil vsakič nanjo osebno povabljen. Ob tej priložnosti je prespal v Ljubljani in redno tudi obiskal urednika.Najbolj se spo- minja g. Jožeta Zupančiča, ki je imel svojo pisarno na Maistrovi 2. Alojz se je rodil v Šaleku pri Velenju kot tretji sin in se nikoli ni izselil iz hiše svojih staršev. Osnovno šolo je obiskoval v Vele- nju, ki je bila v prostorih nekdanje konjuš- nice. Nato se je izobrazil za strojnega klju- čavničarja in se zaposlil v termoelektrarni Šoštanj kot vajenec. Ob delu je obiskoval šolo v Štorah in si pridobil naziv kotlovski strojnik ter do upokojitve opravljal službo daljinskega upravljavca kotla, iz katerega so pridobivali suho paro za parne turbine, ki so poganjale generator. Med njegovim delom v elektrarni so pridobivali električno energijo iz treh generatorjev -30,60 in 120 MW moči.Po osemindvajsetih letih delovne dobe se je moral zaradi zdravstvenih težav s srcem predčasno upokojiti. Alojz se ni nikoli poročil. Čeprav je po smrti svojih staršev ostal sam, se ni nikoli čutil osamljenega. Tudi zadnji dve leti, ko ga je prizadel srčni infarkt in ne gre več nikamor mu pomoč nudijo prijazni sosedje in prijate- lji ter občasno tudi starejši brat, ki z ženo stanuje na drugem koncu hiše. Še vedno si lahko kaj skuha ali pa naroči pripravljeno hrano iz bližnje gostilne.Večkrat pa mu tu- di sosedje prinesejo kakšen priboljšek. Ima dovolj obiskov domačinov in članov iz dru- štev invalidov in upokojencev, katerih sam je tudi član. Rad pa ga obišče tudi drugi starejši brat, ki z družino živi v centru Ve- lenja. Čeprav se Alojz ne izpostavlja in je zado- voljen s svojim skromnim življenjem, pa je mnogim ljudem rešil življenje ali pa jim ga je izboljšal. Več kot polovico življenja je bil krvodajalec. V šestinštiridesetih letih in pol je kar sto šestinosemdesetkrat daroval kri. Štirikrat na leto - vsake tri mesece se je odpeljal v bolnišnico Celje in v vseh teh letih daroval,kot je sam izračunal,osemde- set litrov krvi. Koliko krvi potrebnim ljudem je s to količino krvi pomagal, vé le Bog. Za ta njegov čut do sočloveka v stiski je bil leta 1993 tudi nagrajen in dobil odmevno priznanje s strani države, saj je bil kar ne- kaj let tudi rekorder v slovenskem prostoru (Zadnja leta ga je prehitel nekdo iz Maribo ra, ki je daroval že dvestokrat,Alojz pa za- radi bolezni ni več mogel biti krvodajalec) Rad se spominja tiste proslave in trenut- kov, ko je bil nepričakovano na očeh vseh Slovencev. Proslava je bila v Zagorju in predvajana na slovenski televiziji. Po njega so prišli s kombijem Rdečega križa in ga odpeljali do dvorane v Zagorju. Tam so ga sprejeli organizatorji proslave in mu razložili protokol. Ura pa je že kazala na začetek proslave,on pa je še vedno bil pred dvora- no. Tik pred začetkom pa ga je organiza- torka kot zadnjega spremljala do svojega sedeža v prvi vrsti,medtem pa so vsi nav- zoči v dvorani navdušeno ploskali. Usedel se je med častne in pomembne goste, saj so bili na proslavi tudi takratni predsednik države, g.Milan Kučan in predsednik vlade, g. Janez Drnovšek ter mnogi člani vlade. To pa še ni bilo vse. Med proslavo je moral stopiti tudi na oder in takrat je bil resnično izpostavljen, saj so ga z vseh strani slikali in snemali. Po proslavi pa je moral za tele- vizijo še dati kratek intervju. Ko se je zve- čer vrnil domov, je z zanimanjem pogledal poročila, saj je bil precej dolg prispevek s proslave v Zagorju. Na Alojza pa Rdeči križ Slovenije ni pozabil Poleg zgoraj omenjenega javnega priznanja rekorderja krvodajalstva mu je nekajkrat omogočil in plačal bivanje v različnih topli- cah v Sloveniji. Tri tedne je bil v Topolšici, v Šmarjeških Toplicah deset dni, v Raden- cih in Moravcih po štirinajst dni. Še vedno pa se ga spomnijo in ga obiščejo iz Krajev- ne organizacije RK ter mu občasno podelijo pohvalo ali priznanje. Z revijo Prijatelj se je Alojz srečal pred desetletji, ko ga je nanjo naročila starejša soseda.Od takrat naprej jo z veseljem pri- čakuje in jo prebere, saj mu krajša dneve, ko po srčnem infarktu ne more več sam iz svoje hiše. Od takrat naprej si pri hoji po- maga s hojico, saj je desna noga nekoliko slabša in zato potrebuje po stopnicah na- vzdol pomoč,ker pač s hojico po stopnicah ne more. Rekorderju krvodajalstva tudi mi čestitamo in mu zaželimo še veliko umirjenih let v krogu svojih prijateljev, sosedov in bratov. Roman Travar, CM (zapis in foto) Δ na kazalo domov na vrh Δ TAKO ODHAJAJO Ko smo se odločali, da se bomo v soboto, 5. novembra, zbrali v cerkvi na Žalah pri sv.maši za naše pokojne prijatelje in soro- dnike, nismo vedeli, da se bodo skoraj ob istem času pripravljali na slovo od našega prijatelja Vinka Pestotnika z Vač. Bog ga je v 80.letu starosti poklical k sebi Kljub starostim težavam je bil živahen in poln upanja. Če je bilo možno, se je vsak dan udeleževal sv.maše. Njegov dom je bil tudi duhovnikom kot 'postaja' do cerkve. Bil je človek molitve in vere. Bil pa je tudi pravi mojster v izdelovanju lesenih kmečkih predmetov:vozičkov,roča- jev, koles..., dokler so mu moči dopuščale, s katerimi je sodeloval na razstavah ročnih del bolnikov in invalidov. Zelo rad se je udeleževal prijateljskih srečanj in letovanj na morju. In bil vesel vsakega obiska. Njegove telesne moči pa so po zlomu kolka in pljučnice klonile. Okrepljen z zakramenti je v Kliničnem centru mirno zaspal v Go- spodu. Naj se spočije na Njegovem usmi- ljenem Srcu. s. Edith Δ na kazalo domov na vrh Δ OBVESTILA prijatelj 2012 posamezen izvod: . . 1,95 € letna naročnina: posamezniki: . . . 11,70 € poverjeniki: . . . . 10,50 € podporna: . . . . . 23,00 € Za tujino (Evropa): 20,00 €. Letalsko(zu- naj Evrope): $35,00 USD, $35,00 CAD ali $40,00 AUD.Naročnino lahko nakažete na transakcijski račun, odprt pri Hypo banki: SI56-3300-0000-3418-174 Dom Sv. Jožef Posamezni naročniki boste položnice za naročnino ali dar z vsemi vpisanimi podatki dobili po pošti v prvih dneh januarja priho- dnje leto. Zaželeno je, da nam nakažete naročnino do konca februarja 2012. Poverjeniki pa boste položnice za naročnino z vsemi vpisanimi podatki dobili po pošti v mesecu februarju 2012. Zato vas prosimo, da v januarju 2012 obnovite naročnino svo jim naročnikom in tistim, ki Prijatelja preje- majo kot dar ter morebitne spremembe spo ročite do konca januarja 2012. Zaželeno je, da nam nakažete naročnino do konca marca 2012. Prosimo vse, ki Prijatelja dobivate zastonj, da se nam do novega leta z nekaj vrsti- cami ali po telefonu oglasite. Na naslove, kjer več let ni nobenega odziva, Prijatelja prenehamo pošiljati. Vsem naročnikom in dobrotnikom hvala za vsak vaš dar! Uredništvo: Tabor 12, 1000 Ljubljana. tel.: 01/433-94-10, faks: 01/431-21-81 e-mail: revija.prijatelj@rkc.si urednik - GSM: 040/157-201 Uprava (za plačila): Dom Sv. Jožef, Plečnikova 29, 3000 Celje tel.: 059/073-800, faks: 03/548-15-96 Uradne ure (v Ljubljani): ponedeljek,sreda in četrtek od 9h do 12h S TV programom želimo pomagati posamezniku in družbi v splošnem oseb- nostnem in duhovnem raz voju ter vernim kristjanom v krščanskem razvoju. Prednostne vsebine:  duhovne, verske, vzgojne in izobraževalne, okoljske in nove tehnologije, informativne. Ostale vsebine:  kulturne in umetniške, športne, telesno vzgojne in rekreacijske, kontaktne in zabavne. Program Exodus Tv si lahko ogledate preko na- slednjih digitalnih ponudnikov: T2 (Slovenija); Telemach (Slovenija); Teleing (območje Ptuja in del Pomurja); Elektro Turnšek (celjska regija); na svetovnem spletu: www.exodus.si Prijatelj na internetu http://revija-prijatelj.rkc.si   na internetu! http://kbbi.rkc.si  POVEJ NAPREJ IN PODARI PRIJATELJA K O M U ? Tistemu,ki bi se Prijatelja razveselil, morda celo postal naročnik: • z boleznijo ali invalidnostjo preizkušanemu bratu ali sestri • osamljenemu bratu ali sestri • bratu ali sestri, ki bi ga določeni članek obogatil • ustanovi ali skupnosti, kjer živi več ljudi in bi jih revija nagovorila. Ko podariš Prijatelja naprej: • sporoči na naš naslov: Tabor 12, 1000 Ljubljana • ali nas pokliči po telefonu:01/433-94-10 • ali nam pošlji elektronsko pismo na naslov: revija.prijatelj@rkc.si Tedaj ti bomo brezplačno čim prej poslali nov izvod revije. Vse oddaje 'Vstani in hodi' je možno preko interneta ponovno poslušati Objavljene so v arhivu oddaj Radia Ognjišče:http://audio.ognjisce.si VSTANI  IN  HODI! oddaja za bolnike, invalide in njihove prijatelje 20. DECEMBER    17. JANUAR           Dobite jo brez recepta na Radiu Ognjišče  3.torek ob 20.30 in ponovitvi v sredo ob 23.00  Ker oddaja zelo blagodejno in poživljajoče vpliva  na telo in duha,se pred poslušanjem ni potrebno  posvetovati z zdravnikom ali  farmacevtom!  grafično oblikoval in vabi k poslušanju Tone Planinšek Δ na kazalo domov na vrh Δ RAZVEDRILO NAGRADNA KRIŽANKA Novo cerkveno leto se ne začne konec de- cembra z božičem, temveč približno mesec prej s prvo adventno nedeljo. Cerkev nam s tem sporoča, kako potrebna je priprava na pomembne dogodke v našem osebnem in verskem življenju. Jezusovo rojstvo, po katerem uravnavamo tudi štetje časa, nas vabi k spreobrnjenju ter novemu začetku v odnosih z bližnjimi in Bogom. Ta nov zače- tek, o katerem govori tudi geslo križanke, verjetno ne bo uspešen, če se ga bomo lotili brezglavo in na 'horuk'. Nasprotno pa bo molitev in duhovna priprava na Jezuso- vo rojstvo v nas rodila bogate sadove, za- radi katerih se bomo božiča še dolgo radi spominjali. Rešitev (geslo v označenem stolpcu in vrsticah) prepišite na dopisnico ali karton v njeni velikosti ter jo do 1. januarja 2012 pošljite na naš naslov: PRIJATELJ, Tabor 12, 1000 Ljubljana; s pripisom: KRIŽANKA. Hkrati izrežite in nalepite kuponček, ki je pod križanko. Rešitev nagradne križanke št. 5/2011: VSE JE DOBROTA BOGA. Nagrajenci 5/2011:  1. MEGLIČ Ana, Zavrti 45, 1234 Mengeš, prejme klekljan prtiček; 2. PIREČNIK Ana, Skorno 43 A, 3327 Šmartno ob Paki,prejme božični okras s klekljano čipko; 3. MARTINJAK Marija, Češnjevek 2, 4207 Cerklje, prejme knjigo Ivana Malavašiča,Organistov božič in obe- sek za ključe; 4. VOŽIČ Avgust, Preški vrh 19A, 2390 Ravne na Koroškem, prejme knjigo Benjamina Tammuza, Minotaver; 5. KAVČIČ Marija, Družinska vas 56, 8220 Šmarješke Toplice,prejme knjigo P.G.Wode- housa, Doktorica Sally; 6. OŠLAJ Cecilija, Gomilica 69, 9224 Turnišče, prejme knjigo Zvoneta Modreja, Tvoje odločitve; 7. ŠUNKAR Andrej, Poljska pot 11, 4240 Radovljica, prejme knjigo Mila Dorja, Mož, ki je znal leteti. Čestitke izžrebanim in Bog povrni darovalcem nagrad!   Križanka (sestavil: Andrej Praznik) Δ na kazalo domov na vrh Δ USTAVLJENI TRENUTKI Fotografije ŽIVLJENJE JE ... LAHKO PRAZNIK (diakon Borut Pohar,spredaj narodne noše) TUDI VESELJE (Tone Kompare z zavezanimi očmi pri igri) POTOVANJE S KRIŽEM (mladi v Stični nosijo velik lesen križ) SLUŽENJE DRUGIM (diakon.posveč.: B.Pohar, J.Cvetek, M.Mehle) BESEDILO IN FOTO: TONE PLANINŠEK   Kolofon Δ na kazalo domov na vrh Δ MISEL "...Ljubezen vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane. Ljubezen nikoli ne mine." (1 Kor 13,7-8) Prava ljubezen zmore vse, a hkrati osrečuje in izpolnjuje. Gospod, nauči me prav ljubiti, verovati,upati, prestajati, ... Naj ne bom suženj v dolžnosti ljubezni do sebe, bližnjih, Tebe. V svobodi srca in z vso dušo se želim odločiti za ljubezen: brezpogojno, v sreči in nesreči, v bolečini in radosti, ... želim ljubiti! Prava, resnična ljubezen nikoli ne mine, ne izgine, se ne konča. Je mogoče ljubiti preko svojih meja? Tudi takrat, ko ni odgovora? Ni preprosto, ne enostavno. Izbrati je treba težjo pot, pot zvestobe. Daj mi moči, Gospod,da moja ljubezen ne bo odvisna le od čustev. Naj ljubim brezpogojno, vztrajno, zvesto, večno, ... Amen. Polona Kemperle Še več kot pomoč osamljenim pri vsak- danjih opravilih je vredna topla beseda. » Δ na kazalo domov na vrh Δ

KOLEDAR - PRIJATELJ 2012
JANUAR   1. N Marija, Božja mati       - Novo leto - dan miru - d.p.   2. P Bazilij Vel. in Gregor Naz.-d.p   3. T Ime Jezusovo, Genovefa   4. S Angela, Elizabeta Seton   5. Č Emilijana (Milena), Janez   6. P Gospodovo razglašenje   7. S Rajmund, Lucijan   8. N Jezusov krst -Severin Noriški   9. P Hadrijan, Julijan 10. T Agaton, Gregor Niški 11. S Pavlin Oglejski, Teodozij 12. Č Tatjana (Tanja), Elred 13. P Hilarij, Veronika Milanska 14. S Feliks Nolanski, Odon (Oton) 15. N 2.nav. - Pavel puščavnik 16. P Marcel, Berard (maroški muč.) 17. T Anton Puščavnik, Rozalina 18. S Marjeta Ogrska, Priscila 19. Č Makarij, Suzana 20. P Fabijan,Boštjan (Sebastijan) 21. S Neža(Agnes,Janja), Epifanij 22. N 3.nav. - Vincencij (Vinko) 23. P Henrik Suzo,         zaroka Marije in Jožefa 24. T Frančišek Saleški, Felicijan 25. S Spreobr.ap. Pavla, Ananija 26. Č Timotej in Tit 27. P Angela Merici, Henrik 28. S Tomaž Akvinski, Karel Vel. 29. N 4.nav.,svetopisemska -Valerij 30. P Martina, Hiacinta Mariscotti 31. T Janez Bosko, Marcela Rim.	FEBRUAR   1. S Brigita Irska, Sever   2. Č Svečnica - Simeon in Ana   3. P Blaž, Oskar   4. S Andrej Corsini, Gilbert   5. N 5.nav. - Agata   6. P Pavel Miki (jap.muč.), Ljubo   7. T Nivard, Koleta (Nika)   8. S Hieronim Emiliani, Jožefina         Prešernov dan - d.p.   9. Č Apolonija (Polona), Evzebija 10. P Sholastika, Alojzij Stepinac 11. S Lurška Mati Božja, Benedikt         svetovni dan bolnikov 12. N 6.nav. - Evlalija 13. P Beatrika, Katarina Ricci 14. T Valentin(Zdravko), Elevkadij 15. S Klavdij, Georgija (Jurka) 16. Č Julijana, Onezim 17. P 7 ust. servitov, Silvin 18. S Flavijan, Frančišek Clet 19. N 7.nav. - Konrad 20. P Sadot (perz.muč.), Leon Sicil. 21. T Peter Dam.,Irena Rim.-pust 22. S ++ Pepelnica 23. Č Polikarp, Montan Toledski 24. P + Matija, Sergij 25. S Valburga, Lovrenc Kitajski 26. N 1.post. - Aleksander (Branko) 27. P Gabrijel, Baldomir 28. T Ožbolt (Osvald), Roman 29. S prestopni dan	MAREC   1. Č Albin (Zorko), Feliks III.   2. P +Neža Praška,Angela od Križa   3. S Kunigunda, Marin - kvatre   4. N 2.post. - Kazimir   5. P Hadrijan, Olivija (Livija)   6. T Marcijan, Fridolin (Miroslav)   7. S Perpetua in Felicita   8. Č Janez od Boga, Vincencij   9. P + Frančiška Rim., Pacijan 10. S 40 armenskih muč., Makarij 11. N 3.post. - Benedikt 12. P Doroteja (Dora), Inocenc I. 13. T Kristina, Evfrazija 14. S Matilda, Pavlina 15. Č Ludovika, Klemen Dvoržak 16. P + Herbert, Hilarij Oglejski 17. S Patrik (Patricij),Jedrt (Jerica) 18. N 4.post. - Ciril Jeruzalemski 19. P Jožef, mož D.M. 20. T Klavdija, Kutbert 21. S Serapion, Hugolin 22. Č Lea, Bazilij 23. P + Turibij, Rebeka 24. S Gospod.oznanjenje (litur.pr.) 25. N 5.post., tiha - Prokop       - poletni čas 26. P Lara (Larisa), Evgenija 27. T Rupert, Gelazij 28. S Venturin iz Bergama, Bojan 29. Č Bertold, Jona 30. P +Amadej (Bogoljub), Janez 31. S Gvido (Vido), Benjamin	APRIL   1. N 6.post.,cvetna -Agapa (Ljuba)   2. P Frančišek Paolski, Teodozija   3. T Rihard, Sikst I.   4. S Izidor Seviljski,Benedikt Neger   5. Č Veliki četrtek, Vincencij Fer.   6. P ++Veliki petek, Viljem   7. S Velika sobota, Janez de la Salle   8. N VELIKA NOČ - d.p.d.   9. P Velikonočni pon. - d.p.d. 10. T Ezekiel, Domnij (Domen) 11. S Stanislav, Gema (Biserka) 12. Č Viktor, Zenon Veronski 13. P Martin I., Ida 14. S Valerijan, Lidvina 15. N 2.vel., bela, ned. Božjega         usmiljenja - Helena (Jelica) 16. P Bernardka Lurška, Benedikt 17. T Rudolf, Robert 18. S Evzebij, Galdin 19. Č Leon IX. - obl.izv.papeža 20. P Teotim(Teo), Anastazij Sinajski 21. S Anzelm, Konrad iz Prazhama 22. N 3.vel., papeška - Aleksandra 23. P Jurij, Adalbert (Vojteh) 24. T Fidelis, Franka 25. S Marko, Makedonij 26. Č Mati dobrega sveta, Klet 27. P Hozana,Cita-dan upora -d.p. 28. S Peter Chanel, Ludvik Mont. 29. N 4.vel., ned. Dobrega Pastirja         Katarina Sienska 30. P S Pij V., Jožef Cottolengo
MAJ   1. T Jožef Del. -praznik dela- d.p.   2. S Atanazij, Ciriak - d.p.   3. Č Filip in Jakob mlajši   4. P Florijan (Cvetko), Antonina   5. S Gotard, Angel   6. N 5.vel. - Dominik Savio   7. P Gizela, Stanislav   8. T Bonifacij IV., Viktor (Zmago)   9. S Pahomij, Izaija 10. Č Job, Trsatska M.B. 11. P Estela (Zvezdana), Odo 12. S Leopold Mandić, Pankracij 13. N 6.vel. - Fatimska M.B. 14. P Bonifacij, Justina -prošnji dan 15. T Zofija (Sonja), Izidor -pr.dan 16. S Janez Nep., Ubald -prošnji d. 17. Č Gospodov vnebohod 18. P Janez I., Erik 19. S Urban I., Peter Celestin 20. N 7.vel. - Bernardin Sienski 21. P Krištof (meh.muč.),Teobald 22. T Marjeta (Rita), Emil (Milan) 23. S Janez de Rossi, Mihael 24. Č Marija Pomočnica, Ludvik 25. P Beda častitljivi, Gregor VII. 26. S Filip Neri, Lambert 27. N BINKOŠTI - Alojzij Grozde 28. P Marija, Mati Cerkve       - German Pariški 29. T Maksim Emonski, Uršula 30. S Kancijan(ogl.muč.), Ivana Orl. 31. Č Obiskanje D.M., Vital	JUNIJ   1. P Justin, Simeon   2. S Marcelin in Peter - kvatre   3. N Sv.Trojica -Karel (ugand.muč)   4. P Kvirin iz Siska, Peter Ver.   5. T Bonifacij, Igor   6. S Norbert, Bertrand Oglejski   7. Č SV. REŠNJE TELO IN KRI   8. P Medard, Viljem Angl.       - Dan Primoža Trubarja - d.p.   9. S Primož in Felicijan 10. N 10.nav. - Bogumil Poljski 11. P Barnaba, Olivija 12. T Odulf, Eskil 13. S Anton Padovanski, Akvilina 14. Č Valerij in Rufin 15. P Srce Jezusovo 16. S Srce Marijino, Beno 17. N 11.nav. - Albert 18. P Marko in Marcelijan 19. T Romuald, Nazarij 20. S Florentina, Vincencija 21. Č Alojzij Gonzaga, Julijan 22. P Janez Fisher, Tomaž More 23. S Jožef Cafasso, Edeltruda 24. N Rojstvo Janeza Krstnika -kres 25. P Viljem -dan državnosti -d.p. 26. T Jožef M.Escrivá, Vigilij 27. S Ema Krška,Ciril Aleksandrij. 28. Č Irenej (Hotimir), Leon II. 29. P Peter in Pavel 30. S Prvi muč.rim.Cerkve, Ladislav	JULIJ   1. N 13.nav., izseljen. - Oliver   2. P Svetogor. in Ptujskogor. M.B.   3. T Tomaž (Tomislav), Anatolij   4. S Urh (Uroš),Elizabeta Portug.   5. Č Ciril in Metod   6. P Marija Goretti, Artezij   7. S Vilibald, Edilburga   8. N 14.nav. - Gregor Grassi   9. P Avguštin (kit.muč), Veronika 10. T Amalija (Ljubica), Rufina 11. S Benedikt, Olga Kijevska 12. Č Mohor in Fortunat 13. P Henrik (Hinko) II., Evgen 14. S Kamil Lelijski, Inocenc XI. 15. N 15.nav. - Bonaventura 16. P Karmelska M.B., Evstahij 17. T Aleš, Hedvika Poljska 18. S Friderik (Miroslav), Elij 19. Č Justa, Arsenij Vel. 20. P Apolonij, Marjeta Antiohijska 21. S Lovrenc iz Brindisija, Danijel 22. N 16.nav. - Marija Magdalena 23. P Brigita Švedska,Janez Kasijan 24. T Krištof, Šarbel Makluf 25. S Jakob starejši, Teja 26. Č Joahim in Ana, starši D.M. 27. P Gorazd, Kliment 28. S Viktor (Zmago) I.         Samson (Samo) 29. N 17.nav. - Marta 30. P Peter Krizolog, Rufin 31. T Ignacij Lojolski, Helena Šved.	AVGUST   1. S Alfonz M.Ligvorij, Tomaž   2. Č Evzebij, porcijunkula   3. P Lidija, Konrad   4. S Janez M.Vianney, Tertulin   5. N 18.nav.-Marija Snežna(Nives)   6. P Jezusova spremenitev na gori   7. T Sikst II., Kajetan   8. S Dominik, Marija od Križa   9. Č Terezija(Edith Stein), Julijan 10. P Lovrenc (Lovro), Asterija 11. S Klara (Jasna), Suzana 12. N 19.nav. - Ivana Šantalska 13. P Poncijan in Hipolit 14. T Maksimiljan Kolbe, Evzebij 15. S MARIJINO VNEBOVZETJE -d.p.d. 16. Č Rok, Štefan I. Ogrski 17. P Hijacint -združitev prekmur.         Slovencev - d.p. 18. S Helena (Alenka), Manes 19. N 20.nav. - Janez Eudes 20. P Bernard, Samuel (Samo) 21. T Pij X., Sidonij (Zdenko) 22. S D.M.Kraljica, Sigfrid (Zmago) 23. Č Roza iz Lime, Justinijan 24. P Natanael (Jernej), Emilija 25. S Jožef Kalasanc, Ludvik IX. 26. N 21.nav. - Zefirin 27. P Monika, Amadej 28. T Avguštin, Hermes 29. S Muč. Janeza Krstnika, Sabina 30. Č Feliks (Srečko), Pamahij 31. P Rajmund Nonat, Nikodem
SEPTEMBER   1. S Egidij (Tilen), Brezjanska M.B.   2. N 22.nav., angel. - Marjeta   3. P Gregor Veliki, Raisa   4. T Rozalija (Zalka), Irma   5. S Mati Terezija, Viktorin Asiški   6. Č Zaharija, Magnus   7. P Regina, Marko Križevčan   8. S Rojstvo Device Marije   9. N 23.nav. - Peter Klaver 10. P Nikolaj Tolentinski, Ines 11. T Prot in Hijacint,Janez Perboyre 12. S Marijino ime, Gvido 13. Č Janez Zlatousti, Elidija 14. P Povišanje sv. Križa 15. S Žalostna M.B.       - vrnitev Primorske - d.p. 16. N 24.nav.-Kornelij in Ciprijan 17. P Robert Bellarmin, Lambert 18. T Riharda, Jožef Kupertinski 19. S Januarij, Teodor Angleški 20. Č Andrej (kor.muč.), Evstahij 21. P Matej (Matevž), Jona 22. S Mavricij, Florencij 23. N 25.nav., Slomškova       - Pij iz Pietrelcine 24. P Anton M. Slomšek, Rupert 25. T Sergij Radon., Nikolaj iz Flüe 26. S Kozma in Damijan 27. Č Vincencij Pavelski, Bonifacij 28. P Venčeslav,Lovrenc (jap.muč.) 29. S Mihael,Gabrijel, Rafael -kvatre 30. N 26.nav. - Hieronim	OKTOBER   1. P Terezija Det.Jezusa, Emanuel   2. T Angeli varuhi, Anton Chevrier   3. S Frančišek Borgia, Gerard   4. Č Frančišek Asiški, Kalistena   5. P Marija Favstina, Apolinarij   6. S Bruno, Renato   7. N 27.nav., Rožnovenska M.B.   8. P Pelagija, Benedikta   9. T Dionizij, Janez Leonardi 10. S Florencij, Danilo (Danijel) 11. Č Filip, Firmin 12. P Maksimilijan Celjski, Serafin 13. S Koloman, Edvard 14. N 28.nav. - Kalist I. 15. P Terezija Avilska, Evtimij 16. T Hedvika, Marjeta M.Alakok 17. S Ignacij Antiohijski, Florencij 18. Č Luka, Just 19. P Janez in Izak (kan.muč), Pavel 20. S Irena (Mira), Vendelin 21. N 29.nav., misijonska - Uršula 22. P Marija Saloma, Melon 23. T Janez Kapistran, Severin 24. S Anton M.Claret, Senoh 25. Č Sabina, Krizant in Darija 26. P Lucijan in Marcijan 27. S Sabina Avilska, Frumencij 28. N 30.nav., žegnanjska - Simon         in Juda Tadej - zimski čas 29. P Ermelinda(Linda), Mihael Rua 30. T Marcel, German 31. S Volbenk (Bolfenk), Alfonz         dan reformacije - d.p.d.	NOVEMBER   1. Č VSI SVETI - dan spomina          na mrtve - d.p.   2. P Spomin vseh vernih rajnih   3. S Viktorin Ptujski,Just Tržaški   4. N 31.nav., zahvalna - Karel   5. P Zaharija in Elizabeta   6. T Lenart (Narte), Monald   7. S Ernest, Engelbert   8. Č Bogomir, Bogdan   9. P Posvetitev lateran. bazilike 10. S Leon Vel., Andrej Avelinski 11. N 32.nav. - Martin (Davorin) 12. P Jozafat, Emilijan (Milan) 13. T Stanislav Kostka, Evgenij 14. S Nikolaj Tavelić, Lovrenc Irski 15. Č Albert Vel., Leopold (Polde) 16. P Marjeta Škotska,Jedrt (Jerica) 17. S Elizabeta Ogrska, Hilda 18. N 33.nav. - Posvetitev         bazilike sv. Petra in Pavla 19. P Matilda (Mehtilda), Abdija 20. T Gelazij, Edmund 21. S Darov. D.M., Maver Poreški 22. Č Cecilija (Cilka), Kristjan 23. P Klemen I.-dan R.Maistra -d.p. 24. S Andrej (viet.muč.), Flora 25. N 34.nav. - KRISTUS KRALJ       - Katarina Aleksandrijska 26. P Valerijan Oglejski, Silvo 27. T Modest,Marija s čudod.svet. 28. S Katarina Labouré, Jakob 29. Č Saturnin, Filomen 30. P Andrej, Mirokles	DECEMBER   1. S Eligij, Marija Klementina   2. N 1.adv. - Bibijana, Blanka   3. P Frančišek Ksaver, Sofonija       - mednarodni dan invalidov   4. T Janez Damaščan, Barbara   5. S Saba (Savo),Krispina (Pina)   6. Č Nikolaj (Miklavž), Azela   7. P Ambrož (Ambrozij), Boecij   8. S Brezmadežno spočetje D.M.   9. N 2.adv. - Bernard Jezusov 10. P Loretska M.B., Judita 11. T Damaz I., Sabin 12. S Guadalupska M.B., Amalija 13. Č Lucija, Otilija (Tilka) 14. P Janez od Križa, Apolonij 15. S Marija di Rossa, Kristina 16. N 3.adv. - Albina 17. P Lazar iz Betanije, Hijacint 18. T Gacijan, Vunibald 19. S Urban V., Anastazij 20. Č Evgen, Vincencij Romano 21. P Peter Kanizij, Dominik 22. S Frančiška Cabr.,Izrael -kvatre 23. N 4.adv. - Janez Kancij 24. P Adam in Eva - sveti večer 25. T BOŽIČ-Gospodovo rojstvo d.p.d. 26. S Štefan - Dan samostojnosti         in enotnosti - d.p. 27. Č Janez, Fabiola 28. P Nedolžni otroci, Teodor 29. S Tomaž Becket, Marcel 30. N Sv. Družina - Vincencija 31. P Silvester I. (Silvo), Melanija
Kratice: M.B. (Mati Božja); D.M. (Devica Marija); Vel. (Véliki); muč. (mučenci); d.p. (državni praznik); d.p.d. (dela prost dan)
Besedilo in sliki na koledarju:			na kazalo  domov  na vrh
1. stran: PRAVIČNOST V LJUBEZNI - PASTORALNO LETO SOCIALNE PRAVIČNOSTI slika: Dom Bratstva na Zaplani, foto: Tone Planinšek 2. stran: PASTORALNO LETO DRUŽBENEGA NAUKA CERKVE - PRAVIČNOST V LJUBEZNI slika: invalid Alojz Čokl, sam na berglah, pomaga invalidu Dragu pri vožnji z invalidskim vozičkom, foto: Tone Planinšek