KAZALO:  <  O  >   V   Λ  Urednikova misel Nameni apostolata molitve Božično voščilo Le za Jezusom hodimo... Govorijo nam prijatelji: Darko Đurić Pričevanje vere v preizkušnji Iz zakladnice cerkvenega učiteljstva Govorijo nam prijatelji:Kaj mi pomeni šport Ali ste vedeli? Črtica: Dobro in zlo Zdravstveni delavci: Zdaj sem pripravljen Črtica: Petindvajseta ura Rakavo obolenje - priložnost za nov začetek Leto vere: Verujem ljubezni Dogodki Ustvarjalni kotiček: "čudežne besede" Tako odhajajo Obvestila Razvedrilo - križanka Ustavljeni trenutki Misel Koledar 2013  UREDNIKOVA MISEL Dragi prijatelji! Nezadržno se bližamo koncu leta in s tem proti dvomestni številki 13,ki se drži drugega dela letnice.Večina bo ob tej številki le skomignila, češ, pa smo pre- živeli še eno leto! Vendar imamo med seboj vedno nekaj pesimistov in ti se bodo ob tem številu zdrznili,saj se bodo spomnili vseh slabih pomenov,ki jih (po- ganska) tradicija pripisuje temu številu. Lahko pa je ravno to leto tudi priložnost za radikalen obrat tako v mišljenju kakor tudi v delovanju. Bog nas ni ustvaril za to, da bi bili pasivni in vdani v usodo, ampak aktivno vključeni v graditev Bo- žjega kraljestva. Temu pritrjujejo tudi vsi bolniki,invalidi in ostareli, ki so svoje življenje vzljubili in ga iz navidezno u- sodnega mirovanja spremenili v nepred- stavljivo dinamiko, igrivost in radost bivanja. Čeprav je zimski čas zaradi mraza in dolgih noči morda še najbolj miren,pa so ravno v tem času evangeliji še najbolj razgreti od dinamizma: Angeli hitijo na zemljo sporočat veselo novico! Pastirji hitijo v hlevček, da bi se poklonili Kralju vesoljstva! Trije modri prehodijo neskon čne planjave,da se srečajo z učloveče- nim Božjim sinom! Beg v Egipt! Vse to nam nazorno govori,da zgodovina odre- šenja in dinamizem človekovega telesa, duše in duha hodijo z roko v roki. Zato, drage bralke in dragi bralci,ni več razloga,zakaj zadnja številka revije Pri- jatelj ne bi bila posvečena športu, ki je dandanes postal del človekovega vsak- dana. Da je izrednega pomena ne pou- darja samo uradna medicina,ampak tudi življenjske zgodbe posameznikov, tudi bolnikov, invalidov in ostarelih. Nekaj teh zgodb vam tudi predstavljamo v tej številki. Vsem skupaj in vsakemu pose- bej želim,da bi nekaj te radosti življenja začutili tudi v prihajajočih praznikih. Blagoslovljen božič in novo leto vam želi vaš urednik in vsi, ki sodelujejo pri ust- varjanju te revije! Borut Pohar CM, urednik   Fotografija na naslovnici: Darko Đurić, foto: Peter Škrlep Prispevke za št. 1 pošljite do 1. jan. 2013 Δ na kazalo domov na vrh Δ  NAMENI APOSTOLATA MOLITVE december splošni: Molimo, da bi po vsem svetu,zlasti pa v krščanskih občestvih,priseljence spreje- mali velikodušno in z iskreno ljubeznijo. misijonski: Molimo, da bi se Kristus razodel vsemu človeštvu z lučjo,ki izhaja iz Betlehema in odseva z obraza Cerkve. slovenski: Molimo, da bi v družini gledali od Stvar- nika zamišljeno skupnost moža-očeta, žene-matere in otrok, ki jo Cerkev po zakramentu posvečuje. januar splošni: Molimo, da bi v tem letu vere kristjani poglobili svoje poznavanje Kristusove skrivnosti in veselo pričali za dar vere. misijonski: Molimo, da bi krščanske skupnosti na Srednjem vzhodu, ki so tolikokrat zapo- stavljene,prejele od Svetega Duha moč za zvestobo in vztrajanje. slovenski: Molimo, da bi se vsi, ki so odgovorni za sredstva obveščanja, zavedali,da mora v njihovem delovanju zvestoba resnici zavzemati prvo mesto. Δ na kazalo domov na vrh Δ  BOŽIČNO VOŠČILO Božični časi Prišel je lep božični čas, veselje spet je tu pri nas, s prijatelji se snidemo, družine zopet skupaj smo. Po malem naletava sneg, naznanja mrzlo zimo spet, pa vendar v srcu je toplo, ob jaslicah se zbiramo. Spomini davni se zbude na dom in na domače vse, v zvezdno noč so vabili zvonovi nas k polnočnici. Danes vse drugače je, ko leto zaključuje se, a v srcu iskra še žari, iz jaslic greje nas te dni. Že novo leto bliža se, izpolnijo naj se želje, da srečno in veselo bo, za nas,za vas,naj bo lepo! Vladka Sladič, Vrhnika Vsem bralkam in bralcem revije Prijatelj kakor tudi vsem sodelavcem,dopisnikom in dobrotnikom, ter vsem tistim, ki nas podpirate z molitvijo in nasveti, želimo, da bi se skupaj z Jezusom Kristusom, ki ga bomo kmalu položili v doma narejene jaslice, v vaših srcih porodilo upanje v prihodnost, v Božjo previdnost in v Njegovo obljubo, da bo ostal z nami do konca sveta. Napolnjeni s tem upanjem bomo lahko resnično luč sveta v priha- jajočem letu 2013! Uredništvo in uprava revije Prijatelj Δ na kazalo domov na vrh Δ  LE ZA JEZUSOM HODIMO DOKLER ŠE NA SVET' ŽIVIMO  Šport - zdravilo za telo, dušo in duha Ali obstaja duhovnost v športu? Ali je šport združljiv z religijo? Ali je lahko šport prostor srečanja z Bogom? To se le ne- katera vprašanje, ki si jih postavljam že nekaj let. Šport ima svoje razsežnosti in svoje značilnosti, ki jih s svojimi spo- znanji podpirajo tudi medicina, psiho- logija in sociologija. Splošno znano je, da je šport potreben za dober telesni razvoj, da je koristen v skrbi za zdravje in da je njegova družabna razsežnost pomembna v medsebojnih odnosih. Ob vsem tem pa nikakor ne smemo spregle dati pomembnega dejstva, da ima šport tudi duhovno razsežnost. Kot katoličan sem se znotraj Cerkve več krat srečeval z vprašanji o smiselnosti športa in odnosa do telesa. Šport je bil večkrat predstavljen kot nekaj, kar pov zroča napuh in za zveličanje ni potreben. Jaz pa sem ravno preko športa najglo- blje doživljal svoje bistvo, se srečeval s svojimi darovi in omejitvami. Ravno do- življanje svojih omejitev me je pripeljalo do izkustva presežnega oziroma Boga. Ko telo ne zmore več, ko iztrošiš zad- nje atome svojih moči, takrat je čas za Boga. Šport v sebi združuje igro in telesno gibanje. Osebno mi gibanje pomeni zelo veliko. Ko se gibljem, lažje razmišljam, se sprostim, naberem novih moči, grem iz središča problema in nanj pogledam z razdalje. Tudi moja odločitev za študij fizioterapije je osnovana na ljubezni do gibanja. Tako lepo je bilo študirati »zdravljenje s pomočjo gibanja«, kakor bi lahko prevedli fizioterapijo. Tudi moja navdušenost nad športom izvira iz tega Čeravno nisem bil nikoli vrhunski šport- nik in nekaterih športov ne maram, mi šport pomeni izziv in pomemben del mo- jega življenja.Tudi sedaj,ko sem bolniški duhovnik, se športno udejstvujem kot vaditelj rekreativne vadbe, tečem in iščem, kje se duhovnost in šport pre- pletata. In velikokrat je tek na Rožnik prava psihoterapija, po vseh žalostnih zgodbah, ki se te hote ali nehote dota- knejo in jih slišim v bolnišnici. Velikokrat je to tudi počitek duha. Šport vsebuje torej igro in preko te pri- naša veselje. Igra je usmerjena v samo sebe in nima nekega zunanjega cilja. Prav zato je lahko krepost. Veselje, ki iz igre izvira, pa je namenjeno rekreaciji in počitku duše. Tako kot se utrujenost telesa prežene s počitkom,se utrujenost duše prežene z veseljem in radostjo, ki jo lahko prinaša igra. V športu lahko naj demo veselje za počitek duše ter giba- nje za krepitev telesa in s tem razvijanje kreposti. Šport je povezan z duhovnostjo preko telesa. Duhovno življenje je življenje v telesu v sodelovanju s Svetim Duhom. Tako telo postane kraj duhovnega izku- stva: stvarjenskosti,telesnih zmožnosti in omejitev ter slavljenja Boga. Duhov- nost športa odkriva notranjo dinamiko ustvarjanja športa kot izkustvo Boga. V krščanski duhovnosti gre za duhovno umetnost, ki je v tem,da najdemo Boga v vseh stvareh in dogodkih,da živimo in vse delamo v Bogu in z Njim. Tako tudi v športu,treningih in tekmovanjih. To je življenje v Božji ljubezni, kjer vse stvari spominjajo na Ljubljenega. Lahko bi re- kel, da je duhovnost športa odvisna od posameznika in njegovega dejanskega odnosa z Bogom. Zavedanje življenja v Božji ljubezni naredi šport prostor za- vedanja navzočnosti Boga. RAVNO DOŽIVLJANJE SVOJIH OMEJI- TEV ME JE PRIPELJALO DO IZKUSTVA PRESEŽNEGA OZIROMA BOGA. Osebno najbolj doživljam Boga preko športa,ko se soočam s svojimi omejitva- mi in mejami svojih sposobnosti. Toliko zmorem, več ne gre, pa naj še toliko treniram. Jaz sem to poimenoval "duho- vnost od spodaj v športu". To pomeni iskati Boga v svojih nemočeh, v svojih porazih, v čustvih, mislih, potrebah in strasteh. Cerkveni dokument, ki ga je izdala Italijanska škofovska konferenca pravi: »... da je šport čudovita in očar- ljiva strast, ki vsebuje bogastvo člove- škosti in zastonjskosti«. V bogastvu človeškosti je zajeta vsa stvarnost čutenja in čustev od ugodja, strasti do gibanja,veselja,pa vse do strahu,treme poraza in bolečine. Svoje telo najbolj občutim ravno preko športa: bolečine v mišicah po vadbi, občutek ugodja na cilju ipd. Pri naporih, treningih, še zlasti pri tekmovanjih,telesni napor sproži mar sikakšno čustvo in spodbudi delovanje podzavesti. Spremljanje in doživljanje vseh teh čustev in misli lahko pripeljeta do močnega zavedanja sebe in ob tem iskanja skrivnosti Boga in presežnega. VSAK PORAZ JE LAHKO ISKANJE SVOJEGA BISTVA V GOSPODU. Vsako doživeto čustvo na poti športne aktivnosti lahko nosi Božje sporočilo. Vsak poraz je lahko iskanje svojega bistva v Gospodu. Svoje bistvo lahko izražamo preko športa in se v njem tudi kot oseba izpopolnjujemo, samo naše bistvo pa ne more biti odvisno od re- zultata in zmage. Če je bistvo človeka utemeljeno v presežnem (Bogu), ga ne moreta prizadeti ali ga definirati uspeh ali neuspeh, pohvala ali graja. Šport pa je lahko tudi prostor slavljenja Boga: »Zato poveličujte Boga v svojem telesu.« (1Kor 6,20) Povezave med du- hovnostjo in športom torej so,potrebno jih je odkriti. Toni Brinjovc, bolniški duhovnik Δ na kazalo domov na vrh Δ  GOVORIJO NAM PRIJATELJI Verovati pomeni zaupati v prihodnost Odmevni rezultat na para- olimpijskih igrah v Londonu – te so se odvijale konec letošnjega poletja – je Darka Đurića postavil v samo ospredje medijskega do- gajanja. V plavanju delfina na petdeset metrov je namreč postavil svetovni rekord v svoji kategoriji. Tega triindvaj- setletnika sicer odlikujejo že mnoga od- likovanja in visoke uvrstitve v plavanju, letos pa je na olimpijadi dosegel veliča- sten uspeh in tako postal znan ne le širom po Sloveniji, temveč je našo do- movino s svojim dosežkom postavil ob bok vseh drugih. A kdo je pravzaprav Darko Đurić? V nadaljevanju smo pripravili oris njego- vega dosedanjega življenja, ki že samo po sebi predstavlja zgodbo, vredno po- zornosti.V drugem delu pa smo odprtemu in simpatičnemu športniku zastavili tudi nekaj vprašanj, ki se dotikajo duhovno- sti, njegovega notranjega odnosa do vere in morale.Darko namreč ni le šport nik, ampak tudi človek velike duhovne širine in razuma. ŽIVLJENJSKA ZGODBA Darka, fanta vedrega obraza in never- jetnega optimizma,je življenje obdarilo z mnogimi talenti, hkrati pa mu je naložilo veliko preizkušnjo, ki je močno zaznamo vala njegovo življenje. Rodil se je z iz- jemno gensko napako, katere posledice so skoraj celotno pomanjkanje leve roke kot tudi obeh nog. Starša zaradi težkih razmer svojemu fantku nista zmogla nuditi potrebne opore. Pri dveh letih pa se mu je sreča nasmehnila, kot temu pravi Darko, saj ga je k sebi sprejela družina Debeljak iz Podbrezij na Gorenj- skem in ga preprosto vzela za svojega. V novem domu tako nikdar ni občutil pomanjkanja starševske bližine, saj sta mu nova starša zgledno nadomestila očeta in mamo, njuni otroci, dva fanta in dve deklici pa so postali njegovi bra- tje in sestre. Kot verna družina, ki se trudi živeti po krščanskih vrednotah, so Darka sprejeli z vso toplino in podporo, a kot pravi sam, tudi niso delali nobenih razlik ali ga kakorkoli pomilovali zaradi njegove drugačnosti.Pri Debeljakovih je dobil enakovredno mesto med brati in sestrami, na kmetiji,s katero se družina preživlja, pa opravlja tudi vse tisto, kar zmore in zna. Že od malega je bil nam- reč poln energije in se ni zapiral vase. Svoje otroštvo je preživljal v družbi vr- stnikov, katerih zbirališče je predstav- ljalo prav njihovo domače dvorišče. SPEVI MOLITVE Verujem, ker je verovala mama, ker ženi in prijateljem si svet, ker vem, da si, ker je lepo med nama, ko misel v vsem odkriva Tvojo sled. Verujem, ker brez vere je vse črno, a Ti me ljubiš in odpuščaš greh, verujem, ker z ravnic rad rijem v strmo in sem s Teboj povsod na trdnih tleh. Vsak dan, ki mine, te poti do vere razširja, utrjuje in množi. Vsak razlog sam bi vzdržal brez preverbe kot bratje v slogi pa smo sploh moční. Ker večen si, Ljubezen iznajdljiva, ne hkrati vsa, po koščkih se razkriva. Milan Debeljak, oče Darka Đurića Kot pravi,je hodil tudi v otroško kolonijo kjer je bil mnogokrat v centru pozornosti Kljub zmanjšanim fizičnim zmožnostim je namreč zmogel aktivnosti povsem zdra- vih ljudi. Spominja se, da je bil ves čas obkrožen z dekleti in da je moral kar naprej delati stojo. Na eni roki seveda. Da je bil rojen telovadec,torej ni dvoma poleg tega pa je svojega vzornika našel v leto in pol starejšem bratu Tomažu, ki je veliko igral nogomet,košarko in ro- komet, zato se mu je pridružil in z njim igral na bližnjem igrišču. Pri desetih se je naučil plavati, čeprav so menili, da tega preprosto ne bo zmogel. Pa se je tudi tega naučil sam in to v trenutku, ko ga je učitelj plavanja izpustil iz oči. Ko je bil prepuščen sam sebi, mu ni preostalo drugega, kakor da zaplava samostojno. Tako je bil to prvi plavalni uspeh. Kasneje se je sicer pridružil ekipi sedeče odbojke, a usoda je hotela, da je preko zveze za šport invalidov prišel na preizkus plavanja, kjer ga je opazil sedanji trener Boris Štrumbelj.Do takrat je namreč Darko menil, da je treniranje plavanja preveč dolgočasen šport in da bi ostal kar pri odbojki, trener pa je v njem videl rojenega plavalca. Od takrat dalje se odvija njegova plavalna kariera ki ga je na zadnjih paraolimpijskih igrah povedla do svetovnega rekorderja. V življenju je Darko tudi uspešen študent drugega letnika Fakultete za poslovne vede, ki deluje v okviru Katoliškega in- štituta, biva pa v katoliškem domu Vin- cencij na Taboru v Ljubljani. Vozi sebi prirejen avtomobil in je tudi sicer pov- sem samostojen pri vseh opravilih. Zanima se za mnoga vprašanja, ki so povezana z etiko v socialnem, gospo- darskem in političnem življenju. V pro- stem času se uči tudi francoščine in španščine,ker se zaveda,da je za uspeh v današnji, globalno usmerjeni družbi, potrebno čim več znanj in to na vseh področjih življenja.Darko je poln optimi- zma in njegova močna volja, ki se kaže v izjemnih rezultatih,nam je lahko zgled da je z vztrajnostjo mogoče doseči ve- like življenjske uspehe. Poleg športa, ki mu zdaj predstavlja izziv in ga spodbu- ja na poti prihodnosti, najde smernice svojega življenja tudi v veri, ki sta mu jo s svojim zgledom približala njegova starša v Podbrezju. Vloga vere je nam- reč že v njunem življenju pomembno vplivala na odločitev, povezano s spre- jetjem Darka v svojo družino. Poglejmo si sedaj, kakšni so njegovi odgovori na temeljna vprašanja, ki se zastavljajo vsakemu človeku,pa naj bo veren ali ne Kot prvo bi se dotaknila vere v vaši družini in njene vloge, ki jo pred- stavlja? Prva stvar je že dejstvo,da sta me oče in mama sprejela v svojo družino. Pri tem je vera vsekakor odigrala pomem- bno vlogo v trenutkih odločitve. To je bila namreč odločitev za dobro delo in na nek način želja in naloga, ki sta jo starša želela uresničiti.Posebno vlogo je pri tem odigrala tudi Skupnost krščan- skega življenja in pa vrednote, ki jih ta izpostavlja. Prek te skupnosti sta nam- reč starša izvedela za oglas, da majhen fantek išče družino. Kmalu nato je do- zorela odločitev,da me sprejmeta k sebi To je brez dvoma povezano s krščan- skim duhom, v katerem sta me kasneje tudi vzgajala. Čeprav je bila molitev stalno prisotna v naši družini, pa resni- čno vero staršev prepoznavam po tem, koliko dobrega storita, se pravi, koliko je del, ki izhajajo iz njune vere. Zato mi vera predstavlja predvsem to, kar člo- vek stori dobrega bližnjemu. Veliko mi pomeni, če človek dela dobra dela, pa čeprav uradno ni kristjan. Oče in mama pa mi vsekakor predstavljata dokaz pra ve vere, pravega kristjana in kot taka je torej vera pomemben temelj v naši družini. To je temelj krščanstva. Kakšen vpliv in mesto zajema vera v tvojem osebnem življenju? Moj trud in optimizem sta nedvomno povezana z vero. Ne zdi se mi namreč smiselno,da bi ves napor,ki ga terja kr- ščansko življenje,ob koncu zemeljskega bivanja ostal nepoplačan. Če bi smrt predstavljala konec vsega, potem ne bi imelo smisla pretiravati z vlaganjem v napore in trud,saj bi bilo bolj enostavno življenje uživati takšno, kakršno pač je. A takšen zaključek življenja se mi zdi nepredstavljiv. Dandanes je mnogo truda povezanega z bogatimi nagradami, zame pa ima glavno vrednost že sam človekov trud, za katerega verjamem, da bo na koncu na nek način poplačan. Konec koncev tudi zgodba mojega življenja-rojen sem namreč brez nog in roke, a sem kljub temu prišel v čudovito družino – kaže na to,da naključja ne obstajajo. Starša sta od vsega začetka v prihodnost zrla z optimizmom in me na ta način tudi privajala k samostojnemu življenju. Tudi če sem kdaj podvomil o svojih zmožno- stih,sta mi vedno vlivala poguma. Tako sem se učil hoditi enako kot drugi otroci in tudi razlik ali pomilovanja ni bilo. Upanje v življenje po smrti pa mi je po- magalo, da sem laže sprejel smrt starih staršev, ki sem jih izgubil preteklo leto. Človek,ki ima vero, sprejme odhod bliž- njih kot nek urejen tok življenja,kot ne- kakšen smisel v celoti gledanja.Trenutki smrti so namreč tisti, ko se z vpraša- njem večnosti še toliko bolj ubadamo. Kako moremo ljudje v vsakdanjem življenju priti do splošnih moralnih vrednot,ki so pravzaprav krščanske vrednote? Gre za osnovna načela, ki izhajajo že iz desetih Božjih zapovedi. Predvsem gre tu za odnos do bivanja in življenja, po katerem drugemu ne škoduješ. Tudi o športu imamo na prvi pogled vtis,da gre predvsem za boj in za prevlado nad so- tekmovalci, a to so le pravila igre in s tem tekmovanja. Da imam sam takšen pogled na življenje, sta mi – kot že re- čeno – starša velik vzor,saj delujeta po načelu,da je sočloveku potrebno poma- gati in nikdar škodovati. Ali te kdaj premaga skušnjava, da bi zavidal sotekmovalcem, ki so uspešnejši od tebe? Ne, zavidam ne. Zavedam se namreč truda,ki sem ga vložil v treninge in dej- stva, da končni rezultat ni odvisen le od tega. Včasih bi morda lahko bil bolj- ši, vendar pa bi bil vedno možen tudi slabši izid tekme. Doseženi rezultat je trenutna realnost, ob katerem se tudi zavedam,da bo slej ko prej nova prilož- nost,kjer bom le-tega lahko še izboljšal Je vera stalnica v tvojem življenju ali se k njej zatečeš le, ko odgovora ne najdeš? Za vernega človeka bi bilo hipokritično ali nepošteno do Boga, v kolikor bi se zatekal k Njemu samo takrat, kadar ne gre vse po načrtu. Vera mi predstavlja zaupanje v prihodnost oz. v to, da bo šlo vse dobro. Se neposredno pred tekmovanjem tudi porajajo vprašanja Božje pri- sotnosti in pomoči, ali je takrat vse samo še močna skoncentriranost na nastop? V teh trenutkih se poskušam 100% os- redotočiti na sam nastop. Mi pa prihaja na misel film o uspešnem gimnastičarju, ki je doživel padce, iz katerih se je mo- ral pobrati. Gre za to, da se človek v pomembnih trenutkih ne obremenjuje z vprašanji preteklosti in prihodnosti, pač pa vse svoje sile usmeri v sedanji tre- nutek. Gre za to, da se moramo trdno odločiti za dosego nekega cilja in ne dovoliti porazu, da bi nas prestrašil. Ko se človek pripravlja na takšen način, v sebi zazna novo dimenzijo, ki jo nosi v sebi,in to je človekov duh.Ta je končno tisti, ki nam omogoča, da delamo velike spremembe tudi na nivoju fizičnih spo- sobnosti. Kaj pa občutki nesprejetosti, zapo- stavljenosti, kako se boriti z njimi? Menim, da je bistveno za človeka to,da pokaže trud in se ne vda v usodo.Ljudje zagotovo opazijo njegovo prizadevanje in posledično nanj ne gledajo z manj- vrednostnimi občutki. Trenutno pa ob tem dejstvu opažam nek nov vidik, in sicer nekakšen pritisk, saj sedaj ljudje od mene pričakujejo veliko. Mnogi mi sedaj zaupajo svoje zgodbe, saj v meni vidijo človeka, ki ima v sebi neko moč, stabilnost ali sposobnost.To pa končno predstavlja tudi odgovornost ali celo breme. Po tvojih izjavah je videti, da na svoje starše, tako rodne kot tudi krušne, gledaš z velikim spoštova- njem, kar v današnji družbi ni več samoumevno! Kaj je glavno, kar te k temu vzpodbuja? Tu gre predvsem za objektivnost raz- mišljanja. Zavedam se namreč, da moji pravi starši niso mogli prevzeti skrbi zame. Ker se je na koncu vse obrnilo v dobro, nima pomena razglabljati o tem, česa nisem imel ali dobil.Negativne misli nimajo nobenega smisla. Važno je le to, da se je v tej zgodbi vse dobro razvilo. Če mi ničesar ne manjka, čemu bi iskal še nekaj več? Zadovoljen sem in to je zadosti. Pri tem pa ne trdim, da se v naši družini nesoglasja ne pojavljajo. V tem oziru smo povsem običajna družina razlika je le v tem, da pri nas ta neso- glasja nimajo zelo dolge življenjske dobe Darko, najlepša hvala za čas in po- govor, hvala pa tudi za pogumno in odločno držo in neverjeten vzor ne le Slovencem,temveč vsem ljudem. Veliko uspehov in vsega dobrega še naprej ti želim tudi v imenu ustvar- jalcev revije Prijatelj. Marko Lajovic, foto Peter Škrlep Δ na kazalo domov na vrh Δ  PRIČEVANJE VERE V PREIZKUŠNJI »Gospodova roka je bila namreč z njim« (Lk 1,66) Pričevanje Veronike Debeljak, rejniške mame Darka Đurića Božjo previdnost v zvezi z Darkom sem čutila od vsega začetka. Iz porodnišnice so ga dali v otroški dom v Mariboru. Ravno tisti čas je v tem domu v okviru medicinske srednje šole opravljala prakso neka deklica, ki se je zelo zavzela zanj. Videla ga je, ko so ga pripeljali, bila z njim veliko časa, se z njim ukvarjala in mu bila nasploh kot nekakšna mamica. Ko je prenehala s prakso, ga je tudi jemala domov. Tisti dve leti, ko je bil v otroškem domu, mu je zagotovo nadomeščala del mame. Ta naveza se je po Božji previdnosti ohra- nila tudi zatem, ko je šla študirat v Lju- bljano. Darka, ki je takrat dopolnil dve leti,so namreč v tistem času sprejeli na rehabilitacijski center Soča v Ljubljani, z namenom, da mu naredijo prvi protezi za nogi. Ker je bila ravno v Ljubljani, je šla z njim na Sočo in ostala pri njem. V centru Soča namreč otroka v rehabili- taciji spremlja eden od staršev, ki se uči delati z otrokom, kar naj bi kasneje prenesel v domače okolje. Starše, ki ne stanujejo v Ljubljani ali njeni okolici, sprejmejo na oddelek skupaj z otrokom. Ker Darko torej ni imel staršev, so na oddelek skupaj z njim sprejeli njo. Med študijem v Ljubljani se je vključila tudi v Skupnost krščanskega življenja, kjer sva bila že takrat vključena tudi midva z možem. Ravno ta skupnost je bila kraj, kjer sva izvedela, da iščejo družino za invalidnega fantka. Čeprav sva imela že štiri otroke, sva ob tej no- vici začela razmišljati o tem,da bi vzela še njega.Ta najina odločitev je bila za- gotovo sad Božjega delovanja. Od vse- ga začetka naprej sva čutila, da nas spremlja Božji blagoslov. Lahko bi bilo sicer vse drugače,vendar pa se je vse, kar se je zgodilo, izkazalo za pravilno in dobro. Darkova vzgoja v družini je potekala tako kot pri ostalih otrocih. Vsakega otroka je potrebno vzgajati nekoliko drugače. Kdor pravi, da se vse otroke vzgaja enako,zagotovo nima prav.Vsak otrok ima svoj značaj in temperament, zato je temu primerno potrebno prila- goditi tudi vzgojo. Darko sicer mnogih stvari ne zmore,veliko pa jih tudi zmore Ker je pri nas kmetija,smo otroke seve- da uvajali v delo. Pomagali so pri vseh mogočih opravilih. Tudi za Darka smo vedno našli kakšno primerno delo. Po- skusili smo ga vključiti povsod, kjer se je le dalo. Navadno je moral pomagati pri hišnih opravilih, pri prebiranju krom- pirja in ličkanju koruze, kar pa mu ni bilo preveč všeč. Kot fant si je seveda želel voziti traktor in ker za to ni imel možnosti, je včasih zaradi tega tudi potarnal. V tistih zanj težkih trenutkih sem ga tolažila z besedami: »Tudi tisti, ki imamo na videz vse, imamo ogromno stvari, ki so nam nedostopne oz. jih ne moremo opravljati. Nekdo je omejen na enem področju,drugi pa na drugem. Jaz npr. ne morem slikati, igrati kitare, ker je ne znam.Tako tudi ti ne moreš voziti traktorja.Vendar pa po drugi strani zmo reš veliko stvari,ki jih drugi ne zmoremo Če bi vedel, kako bistro glavo imaš! Tu ti je dano veliko več kot marsikomu dru gemu.« Po teh besedah se je potolažil in opustil misel na nemogoče. Na samostojnost smo ga navajali ravno s tem, da smo mu dali vedeti,da je dru- gim enak v tem, da ima tako kot ostali svojevrstne omejitve. In tako je odra- stel z zavestjo, da med njim in ostalimi ni kakšne bistvene razlike.Tudi v šolo se je vključil kot običajno,v redno osnovno šolo. Sicer so sprva razmišljali, da bi ga dali v Zavod Kamnik (Center za izobra- ževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik – CIRIUS Kamnik), a so ga na koncu vendarle vključili v domačo šolo. Dali so mu spremljevalca, ki pa ga je potreboval le za pot v šolo, saj je bil sicer zelo samostojen. Spremljevalec je razbremenil predvsem mene, saj mi ga ni bilo potrebno redno voziti v šolo. Kljub njegovi samostojnosti pa se je kdaj pa kdaj kdo vendarle nekoliko pomilo- valno ozrl nanj kot na reveža. Ko je bil na bazenu brez protez,je tako marsikdaj slišal opazke kot npr.: »O, glej, kakšen revček!« Takrat me je večkrat vprašal: »Mami, zakaj pravijo, da sem revček?« To je vprašal zato, ker se on nikakor ni čutil revčka. Morda se je zasmilil sam sebi kdaj pozneje v puberteti ali kas- neje v življenju, vendar pa se nikoli ne spominjam, da bi bil zaradi svojega sta- nja zamorjen ali slabe volje. Življenje je sprejemal takšno, kakršno je in sebe takšnega, kakršen je. Moj odgovor na njegovo vprašanje je bil naslednji: »Če boš kdaj govoril s takšnim človekom,mu reci,da so velikokrat bolj revčki tisti lju- dje, ki imajo noge in roke,pa ne najdejo pravega smisla v življenju.«Takšna vpra šanja in takšni pogovori so bili v nižjih razredih osnovne šole kar pogosti. V vsem drugem pa je bil Darko popolnoma enak sovrstnikom, tudi kar se tiče dru- ženja in igre. Naše dvorišče je bilo vedno polno otrok Z možem sva raje videla, da so drugi otroci prišli k nam, kot da bi naši hodili po vasi. Še danes velikokrat pridejo fan tje igrat nogomet. Igrali so se v pesku, preizkušali v nogometu in košarki ali pa preprosto razpravljali o njim pomembnih temah. Povsod, kjer se je kaj dogajalo, je bil zraven tudi Darko. Kadar so igrali nogomet,je bil največkrat v golu,vendar pa je včasih tudi brcal žogo. Velikokrat me je bilo strah, da ga bodo med igro po nesreči poškodovali,vendar sem spo znala, da otroci zelo pazijo, da se mu ne bi kaj pripetilo. Z njimi je normalno igral celo košarko – seveda s protezami Nikoli se ne spomnim, da bi se kdaj kdo norčeval iz njega. Tega mi tudi sam ni nikoli omenil.Nikoli mu nihče ni rekel,naj gre stran, češ da ne zmore sodelovati pri igri.Verjetno ga sicer niso sprejemali kot sebi enakega, vendar pa zagotovo takšnega, kot je. Kasneje, ko so hodili ven, so ga s seboj jemali za družbo. Vse je potekalo nekako normalno, brez velikih pretresov.Ker je bil Darko samo- zavesten in je sprejemal samega sebe, so ga lahko sprejemali tudi drugi. Če bi se nasprotno čutil drugačnega, reveža, nesprejetega in odrinjenega, bi ga mor- da na koncu drugi res začeli odrivati. Tudi če bi zraven samo sedel in gledal, bi mu postalo dolgčas in bi šel stran od njih.Tako pa je bil vedno z njimi.Ostalim je bil enak tudi v porednosti.Kot je obi- čajno, so se otroci doma kdaj pa kdaj skregali in včasih celo stepli. Darko pri tem ni bil nobena izjema. Nekaj časa sem mislila,da je vsaj v šoli drugače,pa KER JE BIL DARKO SAMOZAVESTEN IN JE SPREJEMAL SAMEGA SEBE, SO GA LAHKO SPREJEMALI TUDI DRUGI. se je kasneje izkazalo, da Darko noče biti izjema niti na tem področju. Župnik mi je velikokrat povedal, da se je sprva bal,kako bo z njim pri verouku, da pa je kmalu videl, da ne bo nobenega proble- ma,saj se tudi stepe in se zna postaviti zase. Včasih se je v šoli še preveč po- stavil zase.Vendar se nama je z možem takšno ravnanje zdelo pravilno. Vedno se nama je zdelo to zanj še bolj prav kot za druge. Konec koncev ima ljube- zen do sebe enako težo kot ljubezen do bližnjega. Tako kot pri drugih otrocih sva tudi pri njem spodbujala rast v krščanskih vre- dnotah. Ker mednje spada tudi molitev, sva se trudila, da bi v naši družini vla- dalo molitveno ozračje.Kot družina smo molili vsak večer. Pri tem smo se spomnili vseh potrebnih in se zahvalili za preži- veti dan. Ignacijanska duhovnost, na kateri temelji Skupnost krščanskega ži- vljenja,namreč poudarja,da je potrebno zvečer ovrednotiti pretekli dan glede na to,kar je bilo v njem dobrega in slabega To smo delali vse od rojstva otrok, do- kler se niso v dobi pubertete začeli po- časi upirati. Z možem nisva več videla smisla,da bi jih še naprej silila v to,zato sva to prakso začasno opustila. Zau- pava pa, da sva jim s tem nekaj dala, vendar je sedaj še prezgodaj govoriti o kakšnih sadovih. Pokazali se bodo, ko bodo nekoč imeli svoje družine. Nasploh pa se pri vzgoji nisva držala kakšnih posebnih načel. Otrokom sva predvsem želela posredovati pozitiven odnos do življenja. Ko je človek mlad, se opira na načela, ko pa je starejši,mu ostane sa- mo še življenje. Z možem sva se sprva bala Darkove pu- bertete, saj bi se morda v tem obdobju lahko začel zavračati ali celo začel so- vražiti svoje življenje in se spraševati: »Zakaj moram biti na svetu takšen, kot sem?« Ampak kot sam pravi, se ta te- mna čustva v njem niso nikoli pojavila. Mislim, da je na to veliko vplivalo tudi plavanje.Na bazenu se človek mora sleči in pred drugimi pokazati takšen,kakršen je. Če se Darko ne bi mogel sprejeti, nikakor ne bi mogel iti na bazen. Če ne bi zmogel sebe sprejeti takšnega, kot je, gotovo ne bi plaval in tako se danes ne bi mogli skupaj veseliti njegovega dosežka. B. P. podpisi k slikam: • Debeljakovi, Darkova nova družina • Darko pri sveti birmi • Zimske radosti družine Debeljak. Δ na kazalo domov na vrh Δ  IZ ZAKLADNICE CERKVENEGA UČITELJSTVA Cerkev in šport Cerkev, "izvedenka v človečnosti"-če upora bimo dobro znani izraz Pavla VI. - dobrohotno gleda na šport, na njegove individualne, družbene in kulturne dimenzije ter vsako od njih po- zitivno vrednoti. Cerkev priznava vlogo, ki jo pri izpopolnjevanju človeka lahko igra šport s svojim potencialnim urav- navanjem človeškega nagona ter z zmožnostjo, da prek svoje univerzalne privlačnosti in sposobnosti zbiranja ljudi iz različnih kultur in ozadij v prijateljskem tekmovanju, ki si skupaj prizadevajo za isti cilj,da spodbuja tovarištvo, solidar- nost in mir. Zaradi te široke palete po- zitivnih možnosti prinaša šport velike koristi, še zlasti, kadar gre za človeško dejavnost, ki se izvaja ob spoštovanju pravil in v zdravem tekmovalnem duhu. Ti dobri rezultati pa se dopolnjujejo še z bogatenjem človeka in družbe prek iz- kušnje tako zadovoljstva s samim seboj kot tudi veselja v občestvu. Za neposreden pregled današnjega ve- likanskega in kompleksnega sveta športa si lahko izposodimo misel francoskega pisca Bernarda Jeuja. Po njegovih be- sedah se v športu najde sledove vseh vidikov realnosti:estetski vidik(ker šport opazujejo);tehnični vidik (ker nas šport uči); komercialni vidik (ker se šport pro daja kot dobrino in uporablja za prodajo številnih drugih dobrin); politični vidik (ker šport poveličuje mesta in narode, hkrati pa lahko presega meje in ločnice) zdravstveni vidik (ker pomeni telesno vadbo); pravni vidik (ker brez univerzal nih pravil tekmovanje ni mogoče);verski vidik (ker ima verske korenine in ker je - kot trdijo nekateri - postal sodobna religija). Ob tem mogočnem fenomenu sodobnega športa se Cerkev ni bala "športno" - če smem uporabiti takšen izraz – soočiti s tem velikim izzivom.V odnosu do športa je Cerkev oblikovala izvirno razmišljanje ter spodbujala športno udejstvovanje na primeren način, najprej na področju vzgoje in izobraževanja znotraj Cerkve, kasneje pa še na širšem področju civil- ne družbe. PRISTNO ZANIMANJE CERKVE ZA ŠPORT Dobro je, da se spričo tega vidika na hitro ustavimo in se vprašamo, zakaj se je Cerkev za šport zanimala oziroma to še vedno počne. Prav gotovo tu ne gre za njen lastni športni interes ali za ka- kršenkoli drug družbeni interes. Cerkev bolj kot vse drugo zanima človek: naj- globlja usoda človeštva in poslanstvo, da se vsem ljudem razkrije edini Odre- šenik, Jezus Kristus ter poistovetenje z njegovim načinom življenja kot potjo do odrešitve. S posebno omembo "športni- kov" in "športne dejavnosti" je Cerkev izrazila modro in prepričljivo teološko in duhovno doktrino,ki premaguje duhovni in materialni dualizem, ki pogosto ovira nepristransko in popolno razumevanje športa. Hkrati nudi Cerkev konkretne napotke glede športnega udejstvovanja v praksi. Pij XII. je bil tisti,ki se je izrecno vprašal kaj je osnovni pomen športa za Cerkev. V nagovoru rimskih atletov je Pij XII. za vso telesno dejavnost, kar posledično vključuje šport,uporabil svarilo sv.Pavla: "Najsi torej jeste ali pijete ali delate kaj drugega, vse delajte v Božjo slavo." (1 Kor 10,31) Pravzaprav drzno vzklikne: "Kako naj Cerkve šport ne bi zanimal?" Namen tega retoričnega vprašanja je bil zavrniti določene nazore,ki so zavračali misel, da bi se Cerkev mogla kakorkoli zanimati za športno udejstvovanje. Ko smo to dodobra dokazali, se lahko brez težav zatrdi, da Cerkev "v športu vidi telovadnico duha, sredstvo za mo- ralno vzgojo; zaradi tega pa občuduje, odobrava in spodbuja športno udejstvo vanje v njegovih različnih oblikah, tako mladostno športno dejavnost, ki har- monično razvija fizični potencial telesa, kot tudi tekmovalni šport." Zanimanje Cerkve je torej usmerjeno k človeku in časni dimenziji njegovega življenja.Cer- kve, ki jo žene pristna skrb za človeka, za njegovo tako fizično kot tudi duhov- no dobro, se tiče tudi šport, v kolikor je ta le "usmerjen k intelektualnemu in moralnemu izpopolnjevanju duše". Da bi bolje razumeli razloge,ki stojijo za cerkvenim zanimanjem za šport,si bomo ogledali nekatere od najbolj izstopajočih trenutkov, v katerih se je ta pozornost Cerkve izkazala.Tu ne gre zgolj za vpra šanje "kaj Cerkev misli o športu", kot če bi bila Cerkev preprosto agencija za javno mnenje. Ne. Glede na to, da Cer- kev kot občestvo prič vstalega Kristusa oznanja sporočilo odrešenja tudi v svetu športa,se mora vprašanje glasiti: "Kako Cerkev izpolnjuje svoje poslanstvo v športu?" CILJ ŠPORTA JE ČLOVEKOVO DOBRO Ena izmed tem, ki se v cerkvenem uče- nju v zvezi s športom nenehno pojav- ljajo, je izražanje kar največje skrbi za varovanje človekove integritete. To je način razmišljanja, ki je vkoreninjen v krščanski antropologiji ter družbenem nauku Cerkve, še zlasti v načelih subsi- diarnosti in solidarnosti. V luči neodtuj- ljive vrednote dostojanstva in integri- tete človeka kot enote telesa in duše Cerkev šport naproša,naj ne le spoštuje človekovo identiteto, pač pa posamez- niku tudi omogoča, da razvije svoj polni potencial z ozirom do božjega načrta za svoje življenje. V športu je človeško telo "orodje"; toda telo samo še ni namen. Pij XII. to poja- sni v dobro znanem govoru o štirih ciljih športa, kjer izjavi: "Šport in gimnastika imata za svoj neposredni cilj vzgojo, razvoj in krepitev telesa, tako njegove zgradbe kot moči gibanja. Njun bolj po- sreden cilj je,da lahko tako pripravljeno telo duša uporablja za razvoj človeko- vega notranjega in zunanjega življenja; njun še globlji cilj je, da prispevata k človekovemu izpopolnjevanju;in nazad- nje je tu še najvišji cilj človeka kot člo- veka, cilj, ki je skupen vsaki obliki člo- veške dejavnosti – da človeka pripelje bliže Bogu." Oris teh temeljnih "ciljev" nam omogoči bolje določiti celoviti po- men,ki ga ima šport za Cerkev. Ti štirje cilji športa tvorijo ključno jedro, ki ga lahko razumemo v luči "teologije telesa" na kateri temelji. Medtem ko Cerkev jasno prepoznava neodtujljivi pomen športa,hkrati tudi iz- raža skrb za njegovo resnično pristnost Cerkev je pozorna na možna odstopanja ki nasprotujejo resničnemu cilju športa, in ki,kar je še huje, škodujejo človekovi integriteti. Zaradi tega je šport tudi u- meščen med tiste človeške dejavnosti, ki jim je potrebno odrešenje. ŠPORT KOT ASKETSKA POT DO ČLOVEŠKIH IN KRŠČANSKIH KREPOSTI Asketska dimenzija športa je bila vedno priznana in papeži so to pogosto in na številne načine potrjevali.Kakor je opo- zoril Janez Pavel II.:"Krščansko življenje je kot precej zahteven šport,ki združuje vse človekove moči,da jih usmerja pro- ti popolnosti značaja, proti cilju, ki se uresničuje v naši človeškosti 'po meri Kristusovega daru' (Ef 4,7)." Atlete so pozivali, naj sledijo športnemu idealu, predvsem pa so jih vabili, naj razširijo svoj pogled na šport, da bo vključeval prizadevanje za moralne ideale odlič- nosti ter tako dosežejo svojo celovito popolnost. Zaradi tega je Pij XII. učil, da "postane športni trening neke vrste askeza člo- veških in krščanskih kreposti." Na po- doben način je videl Pavel VI. šport kot način za moralno vzgojo in učenje as- keze,rekoč: "Ni je boljše šole za pouče- vanje poštenosti,kot je športna vadba, saj ta vsak poskus goljufanja prezira kot nešporten. In kakšna askeza je to! Kakšen protistrup lenobi, nedejavnosti in brezdelju.Ni ga zahtevnejšega učite- lja, kot je šport! Koliko discipline, koliko žrtev, koliko oblasti nad samim seboj, poguma in vztrajnosti je potrebno!" Tako lahko rečemo,da je mogoče v teh pisanjih o športni dejavnosti najti ne- dvoumno omembo askeze in moralnega življenja, tako kakor sta tudi prisotna v intencionalnosti krščanskega delovanja. Šport na ta način v svoji zgodovinski in antropološki dimenziji začne delovati kot model moralnega delovanja, ki je še zlasti povezana z zastonjskim darom samega sebe. ŠPORT KOT DRAGOCENO VZGOJNO ORODJE Cerkveno učenje v zvezi s športno de- javnostjo je predvsem sistematično osredotočeno na njen vzgojni potencial in v njem odkriva sredstvo za človekov celoviti razvoj. Ta način razmišljanja je v bistvu skupen vsem papeškim govorom, najsi bodo to tisti, ki šport opredeljujejo kot privilegi- rano "orodje" za izboljšanje človeka, ali pa tisti, ki se trudijo človeka zaščititi pred tistimi športnimi deviacijami, ki vključujejo cilje, ki so zgolj potrošniški, materialistični ali celo škodljivi za telo. Cilj je torej,da bi prek vse bolj skrbnega in odgovornega športa prebudili zavest o pomenu telesa v povezavi s popolno samoizpolnitvijo v luči odrešenja. To se pravi, da se skuša upoštevati telesno dimenzijo, hkrati pa biti tudi pozoren na spodbude duha, saj sta to komponenti, ki tvorita eno in isto osebo. Natanko zaradi tega teži Cerkev k temu da športno dejavnost vključi kot neločljiv sestavni del v svoj pedagoški program. nadaljevanje zgoraj Svetonočni zvonovi Zakaj tako lepo pojo zvonovi? Tako skrivnostno lep je njihov glas, da nežno in mehko prek streh in polj odmeva, kot da nevidna roka boža nas. Zato nocoj tako lepo pojo zvonovi, ker se rodil je naš Odrešenik! Njegovo sporočilo je v napevu vedrem, svetilnik dušam – je nocoj zvonik! Le pojte,pojte nam zvonovi svetonočni do vseh ljudi naj seže glas; vsem, ki so blage volje, naj glasno oznanja, da je Gospod prišel odrešit nas. Ivan Malavašič (iz knjige: Zvonovi, izšla l. 2000) Δ na kazalo domov na vrh Δ

IZ ZAKLADNICE CERKVENEGA UČITELJSTVA (Cerkev in šport - nadaljev.) začetek ŠPORT V DRUŽBI KORENITIH SPREMEMB Papež športnik Janez Pavel II. je šport si- jajno povzdignil na raven, ki je ni Cerkev obravnavala še nikdar prej. Za tega zelo čaščenega papeža je šport postal "zname- nje časov". S tem, da je športu pripisal to posebno kategorijo, ki je bila uporabljena med drugim vatikanskim koncilom,je športu priznal velik pomen pri človekovem napre- dovanju ter odprl vrata razmišljanjem o odnosu med športom in duhovnostjo, ki so sledila. "V zadnjih letih je [šport] še naprej postajal še pomembnejši kot eden značilnih fenomenov moderne dobe, skoraj »zname- nje časov«, ki je sposobno interpretirati nove potrebe in nova pričakovanja člove- štva". S tem ko šport postavi v kategorijo fenomenov moderne dobe,papež tudi prizna njegov kulturni in družbeni pomen.Šport na ta način posreduje pomen, ki presega golo športno udejstvovanje, saj je sposoben interpretirati življenje ter mu dajati nov pomen v skladu s skrivnostjo človeka. Kot posledica tega je v polnosti povrnjena du- hovna dimenzija športa, in to ne kot nekaj kar bi bilo športu dodano od zunaj, ampak prej kot lastnost, ki je s športom neločljivo povezana, in jo športnik izraža prek vidnih športnih gest. Po drugi strani razkrivata globalna in kultur- na dimenzija športa nov pogled, ki za sabo potegne nove posledice za človeško komu niciranje in tudi za številne funkcije, ki so z njim neločljivo povezane. Z jezikom, se- stavljenim iz fizičnih gest,ki so univerzalno razumljive,šport presega narodnostne meje ter predstavlja skupni imenovalec,ki je spo soben združevanja celotnega človeškega občestva. Zaradi tega je Janez Pavel II. spodbujal tiste, ki so v to dejavnost vklju- čeni, naj "iz športa naredijo priložnost za srečanje in dialog,ki presega vsako jeziko- vno, rasno ali kulturno mejo ..." V nadalje- vanju je poudaril,da lahko "šport pravzaprav učinkovito prispeva k mirnemu razumevanju med ljudstvi in vzpostavitvi nove civiliza- cije ljubezni". Športu je zato potreben čas za spreobr- njenje. Potrebno je, da se na novo odkrije prek duhovne in kulturne samoanalize. Bi- stvene poteze, ki so jih začrtali papeži, so usmerjene k temu, da se v šport povrne "duša", ki lahko ponovno vzpostavi miselne in duhovne dimenzije atleta ter športu bo- lje omogoči, da se bo zavedal svoje pome- mbne vloge pri preoblikovanju družbe. Be- sede Janeza Pavla II. tukaj dobijo preroški ton in tudi zakoličijo pot, ki ji je potrebno slediti: "Šport lahko, ne da bi izgubil svojo resnično naravo,odgovarja na potrebe na- šega časa: šport, ki ščiti šibke in nikogar ne izključuje, ki mlade osvobaja iz pasti apatije in brezbrižnosti, in ki v njih budi zdravo tekmovalnost; šport, ki je dejavnik emancipacije revnejših držav in ki pomaga brisati nestrpnost ter graditi bolj bratski in združen svet; šport, ki prispeva k ljubezni do življenja, ki uči žrtvovanja, spoštovanja in odgovornosti, ki vodi do polnega razvoja vsakega človeka." Globlji pomen,ki izhaja iz papeževih besed, je osvetlil dvojni izziv, s katerim se sooča šport. Po eni strani je tu naloga izkorišča- nja univerzalno priznanega potenciala za gradnjo pravičnejše in bolj bratske družbe, ki ga ima šport v vseh svojih vidikih. Na drugi strani je naloga,da se varuje šport,ki je poln človeških vrednot in trdno odločen, da se reformira,da bo lahko bolje odgovar- jal celovitemu dobremu človeka. SKLEP Cerkev se trudi pripisati primeren pomen fizični dimenziji športa in razkriti njegovo "počlovečevalno" funkcijo. Predvsem pa se trudi podpirati potencial,ki ga ima šport za to,da človeka privzdigne,hkrati pa poudar- jati, da ima šport vendarle svoje omejitve, in da mora biti v božji službi ter ostati so- razmeren z drugimi višjimi vrednotami in s človekovo višjo usodo. Monsignor Carlo Mazza, prevod Meta Osredkar Škof Carlo Mazza izvira iz škofije Bergamo v Italiji. Med leti 1988 in 2010 je vodil Nacionalni pastoralni urad za prosti čas, turizem in šport Italijanske škofovske konference, ta je bila ena prvih, ki je ustanovila tovrsten nacionalni urad. V tem obdobju je msgr. Mazza sestavil številne pastoralne dokumente o športu, poleg tega pa je bil tudi kaplan italijanske olimpijske ekipe. Leta 2007 ga je papež Benedikt XVI. imenoval za škofa v Fidenzi in leta 2008 je bil imenovan še za svetovalca Papeškega sveta za laike. Janez Pavel II., nagovor športnikom 14. septembra 1985 Nagovor sodelujočim na evropskih igrah slepih Gospod predsednik Organizacijskega komi- teja Evropskih iger za slepe, dragi mladi športniki in vsi vi,ki ste jih pospremili-orga- nizatorji in pomočniki tega mednarodnega srečanja! Izrekam vam dobrodošlico na tem srečanju, zaradi katerega sem vesel, a hkrati tudi ganjen. Z veseljem sem spre- jel vašo prošnjo, da bi me, medtem ko ste v Rimu, lahko obiskali. Drug drugega gledamo predvsem z duhov- nimi očmi, zaradi česar ima ta avdienca še večji pomen, našo vzajemno ljubezen in spontano prijateljstvo pa sta še bolj gan- ljiva. Na plakatih, ki so oglaševali vaše igre, sem opazil te besede, ki so se me globoko do- taknile: »Če ne vidiš, to še ne pomeni, da ne ljubiš; če ne vidiš, to še ne pomeni, da se zapiraš vase; če ne vidiš, to še ne po- meni, da ne moreš uživati v lepih stvareh v življenju; če ne vidiš, to še ne pomeni, da ne moreš sodelovati v športu.« Te besede so sporočilo vsem, ki so slepi, močan opomnik, poln upanja, so pa tudi enako močno opozorilo vsem,ki vidijo,in ki z vami prihajajo v stik v različnih okoliščinah vsakodnevnega življenja. To so resne be- sede,zato ker vsakogar,ki ima dar zdravja, vida, učinkovitosti pozivajo, naj razume,da je v vsakem moškem ali ženski, ki trpi za- radi kakšne telesne okvare, vedno človek; tam je človeško srce z vsem bogastvom individualnosti, ki jo moramo ne samo spo- štovati, pač pa ji tudi pomagati, da se raz vije v skladu z lastnimi darovi in željami, za dobro te osebe same in za korist celotne- ga občestva. Takšne besede upravičeno potrjujejo, da ste, čeprav ne vidite, tako razvili druge čute, da vam nikakor niso one mogočeni medčloveški odnosi, da se odpi- rate stiku z drugimi, in ta je v določenih ozirih globlji in intenzivnejši.Pozornejše za- znavanje dražljajev, ki do vas prihajajo iz zunanjega sveta, še zlasti izpopolnjen čut sluha vam omogoča, da zaznate najbolj prefinjene odtenke v pogovoru.Zaradi tega ste tudi strokovnjaki za pomen, ki ga imajo zvoki pri občutku za smer in pri poznava- nju okolja,ki vas obdaja. Igre,v katerih so- delujete, to dokazujejo in na odličen način kažejo,kakšne cilje ste sposobni uresničiti. Dragi mladi športniki in tisti, ki vas sprem- ljajo, danes vas pozdravljam z veliko lju- beznijo. Četudi so vaše športne aktivnosti ljudem, ki jih niso vajeni obiskovati, zelo presenetljive, imajo zelo globok pomen: so znamenje vaših velikih človeških sposob- nosti. Vi si ne dovolite,da bi vas težave potolkle, pač pa ste trdno odločeni, da jih boste premagali. Pri tem kažete pogum in velika darova uma in volje. Človek je od Boga pre jel številne talente in vi kažete, da se teh talentov zavedate, in jih znate uporabljati z odličnostjo in trdno odločenostjo.Športno udejstvovanje v vašem posebnem položaju ne kaže samo naravne potrebe po telesni dejavnosti,niti ni povezano zgolj s sponta- no željo po prijateljskem tekmovanju. Kaže tudi vaše človeške zmožnosti in obilico spo sobnosti, ki jih obvladujete. Na ta način svetu govorite,da obstaja ve- liko ciljev,ki jih lahko dosežete tudi v svojih družbenih dejavnostih.V spisih Nove zaveze se krščanska poklicanost pogosto primerja s cesto ali potovanjem. Iz izkušenj veste, kakšne težave imajo tisti, ki ne morejo za- res videti, po kateri poti naj gredo. Toda vsakdo ve, da cesta, po kateri je treba iti, ni sestavljena iz korakov, temveč iz izbire, ki bo osmislila celotno življenje,in potrebno je zelo drugačno gledanje na svet. Moč sklepanja in razmišljanja, pravilna uporaba razsojanja, srčna modrost: to so darovi, ki nas vodijo po poteh življenjske zaveze. S tihim dostojanstvom lahko ponudite veliko lekcijo, zdrav znak ljudem, med katerimi živite, moškim in ženskam naše dobe, ki so pogosto nezadovoljni in v sebi globoko vznemirjeni. Njim lahko na življenjski poti pokažete pravo smer. Na prepričljiv način lahko pokažete, da človek ni osiromašen, kadar ob vodstvu božjega glasu ve, kako doseči pomembne cilje in dosežke. To kliče po veri,ki je osnovana na božji besedi,veri, ki resnično ve, kako prisluhniti. Sijajni poslušalci ste in veste, da Bog pride in se sreča z nami ravno preko besede. Vi dajete svetu dragocen in pomenljiv zgled ljudi, ki vedo, kako biti pozoren na namige notranjega božjega glasu. Tako boste la- hko črpali iz bogastva svoje človečnosti in vsem, ki vas srečajo, pokazali, da sta veli- čina duha in ustrežljiva sposobnost poslu- šanja pravi način za odkrivanje globin duše v luči, ki razsvetljuje vsakogar, ki pride na ta svet (prim. Jn 1,9). Nazadnje še beseda vam, ki te mlade ljudi spremljate in jim pomagate. Svojim slepim prijateljem pomagate odkrivati in dosegati njihov potencial, spodbujate jih, naj imajo odločnost in samozavest, da se lotijo vseh dejavnosti, ki so jih sposobni. Vi ste tisti, ki jih vodite do polne uresničitve njihovih človeških sposobnosti. Vaše delo poraja globoko prijateljstvo med vami,spremlja pa ga velikodušna vnema in velika skrb drug za drugega. Zahvaljujem se vam in vam čestitam za uspehe, ki ste jih dosegli; zahvaljujem se vam še zlasti za to veliko radost, tolažbo in občutek varnosti, ki jih uspešno vlivate svojim slepim prijateljem. In zdaj kot poroštvo moje globoke ljubezni kličem nad vas, bratje in sestre, in nad vaše drage in vse tiste, ki vam naklanjajo svojo ljubečo skrb, obilne blagoslove Boga Vsemogočnega. Prevod Meta Osredkar Δ na kazalo domov na vrh Δ  GOVORIJO NAM PRIJATELJI Kaj mi pomeni šport za telo, dušo in duha? Nick Vujičić Sam menim, da je šport nekaj prekrasnega. Čeprav mnogi menijo, da je šport nekoristno zapravljanje časa,pa mor- da ravno ti pogosto zapravijo svoj čas pred televizorjem. Šport je priložnost za druženje, je koristen za zdravje in je hkrati tudi zabava. Šport mi pomeni proslavljanje tako življenja kakor tudi človekovih spo- sobnosti. Slednje dajejo priložnost, da se lahko udeležujemo tekmovanj,ki nam pred- stavljajo izzive in hkrati dajejo spodbude za postavljanje novih življenjskih ciljev, na katere se moramo dobro osredotočiti. Sam imam zelo rad plavanje,ribarjenje,deskanje na vodi, potapljanje in skoke s padalom. Poleg vsega tega imam rad tudi šah, v ka- terem zelo uživam. Čeprav obstaja veliko športov, katerih se nisem sposoben udele- žiti, poskušam svoje sposobnosti izkoristiti pri tistih, ki so meni dostopni. V teh tako uživam, da enostavno pozabim na ostale. Vsekakor pa rad spremljam tudi druge in pri tem uživam ob gledanju ljudi, ki se v njih zabavajo. V šoli pri športu nisem bil med najboljšimi, zato nisem čutil popularnosti,ki pripada naj boljšim. Zaradi tega sem bil celo osamljen, kar pa je bilo tudi dobra izkušnja, saj sem lahko opazil ljudi, ki so bili osamljeni prav tako kot jaz. Zato še danes vedno pri po- razu športnega tima poskušam koga od soigralcev objeti in ga potolažiti, s čimer mu želim dati vedeti, da je še vedno vse v redu in da gre le za igro. Pri športu ni pomembno osvojiti prvo mesto Važna je le človekova zavest, da je v tek- movanje vložil vse svoje moči, in da je ravno v tem enakovreden ostalim tekmovalcem. Čeprav ljudje dostikrat večjo pozornost namenimo zmagovalcem ali svojim idolom, pa je meni pri športnem tekmovanju všeč predvsem vidik srečanja. Pri športu ljudje skupaj uživajo v druženju,srečanju in kole- gialnosti ter drug drugemu izkazujejo obču dovanje in pripadnost. Seveda so v športu vedno prepoznavni zmagovalci,enako kakor sem sam na primer prepoznaven po svojih govornih sposobnostih. A vendarle slednje niso in ne smejo biti razlog za to, da me ljudje cenijo. Spoštovan in cenjen moram biti po dejanjih oz. po tem kar sem bil, še preden sem postal govornik. Za nekatere sem tako najboljši govornik, za druge malo slabši ali celo nič posebnega. Vendar pa ni pomembno,kaj si ljudje mislijo ali kaj govo- rijo. Zame je pomemben predvsem pomen tega, kar delam. Pri tem mi je za zgled slavni tenisač Novak Đoković, ki s svojimi uspehi pomaga otrokom preko različnih ka- ritativnih dejavnosti. Na ta način šport poleg prej omenjenih po- zitivnih lastnosti pridobi tudi funkcijo spod bujanja zdrave zavesti kakšnega naroda. To pa je tisto, kar se mi pri športu zdi še posebej dobro. Nick Vujičić je Avstralec srbskega rodu, po ver- ski pripadnosti pa evangeličan. Rodil se je z zelo redkim sindromom tetra amelia, ki se kaže v odsotnosti obeh rok in nog. Po svetu je s svojimi motivacijskimi nastopi na petih kontinentih in v štiriindvajsetih državah nagovoril že čez tri mili- jone ljudi. Med letošnjim ponovnim obiskom Slo- venije si je uspel vzeti nekaj časa,da je za bralce revije Prijatelj spregovoril nekaj besed o svojem pogledu na šport. Grega Mali, KBBI S športno disciplino boccia (dvoransko balinanje za inva- lide) sem se prvič srečal že v Zavodu v Kamniku (Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposablja- nje Kamnik - CIRIUS Kamnik), kjer sem ga videl v filmu športne vzgoje. Ampak takrat me še ni pritegnil toliko,da bi se z njim začel tudi ukvarjati. Zares me je začel zanimati v Sončku (Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije),kjer se s tem res inten- zivno ukvarjajo.Treninge imamo vsak torek v VDC-ju(Varstveno delovni center).Lahko bi trenirali večkrat, tudi vsak dan, če bi le imeli boljše pogoje za treninge,kar konkre- tno pomeni večji prostor. Pri tem športu lahko tekmujemo posamič - eden proti drugemu-ali skupinsko trije proti trem. V Sončku nimamo ekip in igramo le posamič. Pri tej igri me privlači to, da moram veliko razmišljati,saj moram ugotoviti, kako svoje krogle čim bolj približati belemu balinčku. Pri tej igri mora biti čim večja tišina, da se tekmovalci lahko skoncentriramo, zberemo in tako lažje dobro ciljamo bel balinček.Rad sem natančen, precizen. Na treninge in na tekmovanja mi je prijetno hoditi tudi zaradi družbe, saj smo se med seboj zelo dobro ujeli. Hodi nas približno sedem: nekaj od Sončka, nekaj pa iz Zavoda Kamnik. Smo dobra družba! Zdi se mi, da mi gre igranje boccie dobro. Hodim tudi na tekmovanja v Zavod Kamnik kjer pa zaenkrat še nisem prav uspešen, kljub temu, da sem v igri vedno boljši. Za cilj sem si zadal uvrstitev na državno tek- movanje. Kristusovo rojstvo naj nas hrabri, da bomo živeli z oznanilom, da bomo jačali upanje, da bomo razprostirali misli, da bomo odpuščali krivde, da bomo delali za mir. Fraternität 6/95 Ana Kopač, KBBI Že od nekdaj sem si želela uk- varjati z enim od športov.Zelo zgodaj sem rada kolesarila. S plavanjem sem se seznanila v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik (CIRIUS Kamnik),kjer so me od leta 2001 do 2005 - tj. od mo- jega 4. do 8. razreda - enkrat do dvakrat na teden učili plavanja. Ker v Kamniku ni bazena, smo se vozili v Kranj, kjer imajo olimpijski bazen. Rabila sem kar precej ča- sa, da sem osvojila vse različne tehnike plavanja: kako iti v vodo, kako se obračati v vodi,plavati mrtvaka ipd. Ker so spoznali da sem zelo dobra plavalka, so me konec sedmega razreda povabili na tekmovanje iz plavanja v Center za izobraževanje, reha- bilitacijo in usposabljanje Vipava (CIRIUS Vipava). Rekli so mi: "Ana,pojdi ti poskusit" In sem šla. Na tekmovanju sem bila med prvimi, zaradi česar sem bila na sebe zelo ponosna, saj sem s tem dokazala, da se v meni skriva velika moč. Ko se je končala osnovna šola, so se kon- čali tudi ti lepi trenutki plavanja. V Zavodu sem se vpisala v srednjo šolo za pomožne- ga administratorja,kjer pa žal niso več izva jali progama učenja plavanja, čeprav sem si ga zelo želela obiskovati. Tečaj plavanja je žal namenjen le osnovnošolcem.Če bi ga želela nadaljevati, bi si morala priskrbeti stalnega spremljevalca ter prevoz, v celoti pa bi si morala plačevati tudi ure plavanja. Glede na vse te pogoje,ki so presegali mo- je zmožnosti, sem morala željo žal opustiti. Plavanje me je zelo navduševalo iz več razlogov. Najprej zaradi dobre družbe. Na tečaj se nas je vozilo kakšnih deset pla- valcev, in vsi smo se med seboj dobro ujeli ter si pomagali.Prav zaradi tega je bila ve- čja tudi motivacija za obiskovanje tečaja. Kot drugo pa je ta dejavnost zelo pozitivno vplivala na moje počutje. Med plavanjem in tudi po njem sem bila zelo sproščena. V vodi, med plavanjem, sem nehala misliti na vse, tudi na šolo in na teste, za katere sem se morala učiti cele noči. V vodi sem se počutila kot druga oseba. Ko sem prišla iz bazena, sem imela občutek, kot da sem spet stopila nazaj v realni svet. Upam, da se mi bo kdaj spet ponudila priložnost za plavanje, saj ga močno pogrešam. Urban Mikuž, KBBI Osnovno šolo sem obiskoval v Centru za izobraževanje,rehabilitacijo in usposabljanje Vipava (CIRIUS Vipava). Ko je specialna pedagoginja videla,da sem v športu dober, me je vpisala v atletsko skupino za ljudi s posebnimi potrebami. Tam sem metal žogi- co in tekmoval z vozičkom. Hodil sem tudi na regijska tekmovanja. Ker sem bil zelo dober, me je prijavila na poletne olimpijske igre na Madžarskem. Ker sem ravno tisto leto hotel iti na morje, sem potreboval ka- kšne pol ure premisleka, da sem se mu od- rekel in se prijavil za igre.Naslednje leto me niso več vpisali v atletske igre, ker je bilo to moje zadnje leto bivanja v Zavodu. Ko sem se naslednje leto -to je bilo leta 2002 -preselil v bivalno enoto Sonček v Ljubljani sem zaživel nov način življenja. Dopoldne hodim na delavnice, popoldne pa sem v bivalni enoti. Atletsko skupino sem imel rad zaradi dru- ženja, gibanja, predvsem pa zato, da sem preko nje lahko spoznaval svet, saj sem dobil možnost iti tudi malo v tujino. To mi je pomenilo zelo veliko, saj sem večino ča- sa bival v zavodu Vipava.Kasneje se mi žal ni ponudila nobena podobna priložnost za udejstvovanje v športu. V Ljubljani imam sicer možnost hoditi na plavanje, vendar bi si moral dobiti spremljevalca oz. prosto- voljca, kar pa je zelo težko. Upam, da bom nekoč spet dobil kakšno priložnost! Sandi Novak Za tek sem se navdušil po po- škodbi vida.Ko sem po nesreči okreval v centru za rehabilita- cijo Soča, sem proste popol- dneve zapolnjeval s tekom na tekalni stezi Sicer sem se že prej ukvarjal s športom -z rekreacijskim nogometom-,vendar pa nikoli ne samo s tekom.Ko sem se vrnil domov in začel hoditi v Center KORAK (organizacija za osebe s pridobljeno možgansko poškod- bo) v Kranju - to je bilo leta 2008- sem se vprašal:"Kam neki z vso odvečno energijo?" Poklical sem kolega Primoža Črnivca in mu predložil svojo zamisel: »Bi šel z menoj na ljubljanski maraton preteči enaindvajset kilometrov?« Čez štirinajst dni mi je dal presenetljiv odgovor: »Odločil sem se za dvainštirideset kilometrov!« »Kar dvainštiri- deset!?«, sem bil presenečen. Kljub dobri volji je kasneje ugotovil, da si je zastavil previsok cilj,zato je za pomoč prosil trene- rja Klemena. Vsak od njiju je z menoj pre- tekel polovico maratona, tj. enaindvajset kilometrov.Dosežen čas 4 ure 7 minut in 31 sekund, je bil zagotovo v veliki meri dose- žek moje trme, saj sem na tek odšel skoraj popolnoma nepripravljen.Kondicijo sem imel predvsem od nogometa ter dela, ki sem ga opravljal pred poškodbo,saj sem delal enajst do dvanajst ur na dan. Posledice pomanj- kljive priprave na ta podvig so bile očitne: tri do štiri dni po maratonu sem hodil kot polomljen. Za naslednji maraton sem se že nekoliko bolje pripravil. Med drugim sem si tudi kupil preprosto tekalno stezo z možnostjo teka do 16 km/h.Temu primerno je bil boljši tudi rezultat: 3 ure in 32 minut.Na tretjem ma- ratonu pa sem zaradi operacije na kolenu žal moral odstopiti na devetintridesetem kilometru.Letos sem s svojim rezultatom na maratonu zelo zadovoljen, saj sem naredil svoj osebni rekord: 2 uri, 56 minut in 11 sekund.Poleg tega sem v Mariboru postavil tudi osebni rekord v polmaratonu: 1 ura 22 minut in 53 sekund. Običajno treniram na tekalni stezi v Centru Korak,in sicer od štirideset minut do tri ure in pol. Če pa dobim spremljevalca, grem v Kranj na stadion, kjer tečeva vzporedno, povezana z elastiko. Pravzaprav lahko na štadionu tečem tudi sam, vendar le po no- tranjem krogu in v popolni tišini oz. v od- sotnosti zunanjih motečih dejavnikov. Na tekmah pa spremljevalca obvezno potre- bujem. Ta me opozarja na ležeče policaje, na drseče zebre,ovinke, ipd., hkrati mi tudi podaja pijačo in skrbi za ostale potrebe. Želel sem se udeležiti tudi paraolimpijskih iger, zato sem letos tekel na maratonu v Hanouvru,da bi s tem opravil normo za uvr stitev.Za kvalifikacije se namreč štejejo le tisti maratoni,ki jih določi IPC (International Paraolympic Committee - mednarodna para- olimpijska zveza). Redno se torej udeležu- jem IPC maratonov,ljubljanskega maratona in polmaratona v Radencih, 18. novembra, letos novembra pa se bom tudi preizkusil v polmaratonu, ki ga vsako leto organizira italijansko mesto Palmanova. Tek me sprošča in pomirja, saj preko njega sproščam sitnost in jezo. Zmanjšuje mi stres in preusmerja odvečno energijo. Če ne bi tekel, bi imel preveč energije, ki bi jo zagotovo negativno sproščal. Med tekom tudi vedno kaj premišljujem - takrat se mi pogosto porodi kakšna dobra ideja. Če ka- kšen dan ne tečem, imam občutek, da mi nekaj manjka. Zagotovo lahko rečem, da bi se brez teka, pa tudi brez Centra Korak, Društva slepih in bratove pomoči, od po- škodbe pobral veliko težje. Sandi prihaja iz Spodnjih Dupelj v Kranju. Redno se udeležuje taborov za slepe in slabovidne,ki jih dvakrat letno organizira Škofijska Karitas. Lojze in Zora na sprehodu Kadar greva z Zoro na sprehod se na vratih pred cesto posta- vlja vprašanje:Kam? Ali na levo proti hribom, ali na desno, dol čez polje proti Savi. Lojze navadno reče Zori: Odloči ti! Zora pa se otresa, da mora zmeraj odločiti on. Sam je v zadregi, ker sta mu oba sprehoda priljubljena. Pot proti hribom ima poseben čar.Po nekaj sto metrih greva mimo starega zapuščenega mlinčka, ob katerem pa se še zmeraj vrti veliko mli- nsko kolo. V električni dobi nima kaj mleti, razen časa,a vendar je pogled na tisto vr- tenje curljajočih loputk očarljivo.Ko stopiva naprej, Zora reče: »Dih gozdov!« Dejansko smo pred koncem dolinice, zagrajene s črnim smrekovim gozdom. Drugačna je pot čez polje. Skozi vas prideva na odprto široko polje,ki je tudi obdelano in sega tja dol do Save. Kar je meni posebno lepo, je pogled čez to bogato polje in čez gozdnato gričevje onkraj Save na Dolenj- skem. Namesto vrtečega se kolesa imava na polju neko drugo zanimivost - kapelico, posvečeno sveti Tereziji iz Lisieuxa. Ni mogoče mimo kapelice,ne da bi se spomnili vsega tega, za kar lahko poprosiva veliko svetnico, saj je dejansko Terezija Martin danes najpopularnejša katoliška svetnica. Po nekaj korakih se približava nekaterim kozolcem, veličastnim v svoji starosti. Za njimi pa prideva do točke, ki jo imenujeva vogal.Zakaj? Ker je tam konec najine poti, kraj oddiha in razgleda. Predvsem razgleda na severovzhod na goro Lisco, visoko sko- raj tisoč metrov. Pod goro Lisco moje oči poiščejo kraj, vas Razbor, kjer počiva moj predragi prijatelj, tamkajšnji učitelj Rudi, vrnjenec iz Dachaua in velik kristjan, ki je tudi moral svojo vero težko odplačevati. Ko se tako oddahneva, se začenja najino vračanje čez polje, medtem ko tam med Brunkom in Kumom sonce zahaja proti moji rodni Primorski. Sedaj že oseminosemdesetletni zamejski pisatelj Alojz Rebula z ženo Zoro Tavčar -prav tako pisa- teljico - že dolga leta prebiva v Loki pri Zidanem Mostu. Kljub častitljivi starosti je umsko še vedno zelo aktiven,saj med drugim v tem trenutku kon- čuje pisanje novega romana. podpis k sliki: V družbi s svojo krščenko Nežo. Avtor člankov rubrike B.P. Δ na kazalo domov na vrh Δ  ALI STE VEDELI? Kdaj in kako so se začele paraolimpijske igre? Paraolimpijske igre predstavljajo v množici svetovnih športnih dogodkov drugi najpomembnejši dogodek, in sicer takoj za Olimpijskimi igrami. V so- razmerno kratkem času pa so pomembno mesto na olimpijskem koledarju dobile tudi zimske Paraolimpijske igre.Te so svoj prve- nec doživele šele leta 1976 v Ornskoldsviku na Švedskem,začetek samih Paraolimpjskih iger pa je mnogo starejši. Sliši se skoraj neverjetno, vendar segajo zametki paraolimpijskih iger že v obdobje kmalu po drugi svetovni vojni, ko je leta 1948 v bolnišnici Stoke Mandeville v an- gleškem Aylesburyju,požrtvovalni zdravnik Ludwig Guttmann organiziral športne igre za britanske veterane druge svetovne voj- ne s poškodbami hrbtenjače,ki so potekale sočasno s takratno londonsko olimpijado. To tekmovanje je poimenoval Stoke Man- devilleske igre. Na dan odprtja londonskih olimpijskih iger se je šestnajst tekmoval- cev pomerilo v lokostrelstvu. To sicer ni bila njegova prva tovrstna pobuda, saj je že med drugo svetovno vojno za invalidne osebe organiziral atletske igre.Zaradi vseh teh pobud ta izjemni mož danes velja za očeta športa invalidnih oseb. Guttmann je podpiral športno terapijo z namenom, da bi izboljšal kvaliteto življenja v vojni ranjenih ali poškodovanih oseb.Njegova želja je bila vzpostavitev svetovnega športnega tekmo vanja invalidnih oseb po vzoru Olimpijskih iger. Dvanajst let kasneje so njegove želje postale resničnost! Leta 1960 so v Rimu priredili prve paraolimpijske igre, na katerih je sodelovalo štiristo atletov iz triindvajse- tih držav, in so od takrat naprej potekale vsake štiri leta. Na začetku so tekmovalce predstavljali le tekmovalci na invalidskih vozičkih,vendar pa so od takrat dalje para olimpijske igre dobivale vedno širši značaj. Tako obstaja danes pet glavnih kategorij atletov: • osebe z motnjami vida • osebe,ki nimajo ali so utrpele izgubo okon čin (para in tetraplegiki) • osebe s cerebralno paralizo • osebe s poškodbami hrbtenice • ostale osebe s fizičnimi omejitvami,kot so npr. osebe z mišično distrofijo. Paraolimpijske igre se odvijajo v dveh letnih sezonah,poletni in zimski. Zimske potekajo od leta 1976, ko je na Švedskem nastopilo dvanajst držav,ki so se pomerile v alpskem smučanju in v tako imenovanih cross-county slogih,ki so del nordijskega smučanja. Sem spadajo med drugim skoki preko zasneže- nih terenov, biatlon ter orientacijsko smu- čanje. Sprva paraolimpijske in olimpijske igre niso potekale istočasno. Od poletnih olimpijskih iger v korejskem Seulu leta 1988 ter od zimskih olimpijskih iger v francoskem Albertvilleu leta 1992, paraolimpijske igre potekajo v istem mestu in v istih športnih objektih kot olimpijske igre, med njimi pa je dva tedna časovnega zamika. Obe priredi- tvi organizira isti organizacijski komite. Življenjska pot gospoda Guttmanna se je končala leta 1980, a njegova vizija športa za invalidne osebe živi dalje. Nedvomno vrednost športa v življenju atletov neizmer no presega okvire rehabilitacijskih koristi. Športni duh,tovarištvo in aktivno udejstvo- vanje imajo namreč velik pomen in korist za vse sodelujoče. Na ta način se uresni- čuje želja ustanovitelja Guttmanna, saj so talentirani atleti zdaj prepoznavni po vsem svetu. Spletni vir, prevod Marko Lajovic podpisa k slikama: • Ludwig Guttmann in angleška kraljica • Ludwig Guttmann.   Kaj je BOCCIA? Boccia je dvoransko balinanje za invalide.Njeni začetki segajo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja.Leta 1984 se je Boccia uveljavila kot paraolimpijski šport v Seulu. Tekmovalci v Bocci lahko tekmujejo na sve tovnih igrah CPISRA (Cerebral Palsy Inter- national Sports & Recreation Association) in na paraolimpijskih igrah. Boccio igrajo v šestdesetih državah sveta in vedno bolj je priljubljena tudi pri nas v Sloveniji. Boccia je edini paraolimpijski šport, ki ga lahko igrajo težje ali težko prizadete osebe s cerebralno paralizo in podobnimi nevro- loškimi stanji ter osebe z mišično distrofijo. Igra se v notranjih prostorih na ravni pod- lagi, na označenem igrišču, z usnjenimi žo- gicami-balinčki. V kompletu je 13 balinčkov - 6 modrih, 6 rdečih in 1 beli (jack ball). Cilj igre je modre in rdeče balinčke čim bolj približati belemu balinčku,za kar je potrebna velika natančnost. Pri tem športu tekmujejo posamič ali sku- pinsko. Pri posamični igri ima vsak igralec šest modrih ali rdečih balinčkov. Začne igralec z rdečimi balinčki. Najprej vrže bel balinček, nato pa še enega rdečega, ki ga skuša čim bolj približati vrženemu belemu balinčku. Nato je na vrsti igralec z modrimi balinčki. Svoj balinček skuša vreči še bližje belemu, kot je to uspelo njegovemu nas- protniku z rdečim balinčkom.Če mu to uspe je zopet na vrsti igralec z rdečimi balinčki. Če pa mu ne uspe, meče modre balinčke toliko časa, dokler ni eden od njih bližje belemu balinčku kot nasprotnikov balinček. Zmaga tisti,ki ima bližje enega ali več svo- jih balinčkov belemu balinčku. Če vas zanima igranje boccie, če jo želite igrati rekreativno ali tekmovalno, ali če že- lite s Športnim društvom Boccia team Slo- venia sodelovati kot spremljevalec,ali pa ga želite pri njegovih ciljih finančno podpreti, pokličite na tel. 051 719 722 (Barbara) ali pišite na bocciateamslovenia@gmail.com. Z veseljem vas pričakujejo! B.P., internetni vir Δ na kazalo domov na vrh Δ  ČRTICA Dobro in zlo K modremu redovniku sta prišla nekoč dva sobrata,da bi ga vprašala za pomen besed ki sta jih slišala,a ne razumela.Takole so se glasile: »Človek naj se za dobro in za hudo s slavospevi zahvaljuje Bogu ter sprejme oboje z enakim veseljem.« - »Svetujte na- ma, kako naj to razumeva.« Modri redovnik se jima je nasmehnil in re- kel: «Vidva pa res nista poiskala pravega! Morata se obrniti na koga drugega in ne na takega, kot sem jaz, ki v svojem življenju ni izkusil nobenega zla.« Ta dva pa sta vedela, da modrecu od rojstva naprej ni bilo prizaneseno s stiskami in trpljenjem. Tedaj sta redovnika razumela, kako je tre- ba sprejemati dobro in zlo. Po orientalski povesti; Fraternität 94/6 HVALI GOSPODA, MOJA DUŠA Hvali Gospoda, moja duša in vse v meni njegovo sveto ime. Hvali Gospoda, moja duša in ne pozabi, kar ti je ON naredil dobrega, ki ti odpušča vse tvoje krivde in te rešuje vseh tvojih nadlog; ki ti je blizu podnevi in ponoči, in nate nikoli ne pozabi. Hvali gospoda, moja duša, in vse v meni Njegovo dobroto in ljubezen Hvali Gospoda, moja duša, in veseli se vedno v NJEM, ki te ljubi od vekomaj in njegova ljubezen nikoli ne mine, ki te varuje skozi vse življenje in te ohranja ter objema. Hvali Gospoda, moja duša, in nikoli se mu ne nehaj zahvaljevati. Hvali Gospoda, moja duša, sedaj in v večnosti! Ute Weiner; Licht 2/1995 Δ na kazalo domov na vrh Δ  ZDRAVSTVENI DELAVCI Sedaj sem pripravljen Lani avgusta mi je umrl oče. Ko je pozimi izvedel za diagnozo neozdravljive bolezni, je storil tri stvari: z avtomobilom nas je peljal na Brezje,da smo se kot družina pri- poročili Mariji Pomagaj, opravil je življenj- sko spoved in prejel zakrament bolniškega maziljenja."Sedaj sem pripravljen," je rekel. Bolezen in vse zaplete je mirno sprejemal, ohranil je zaupanje v zdravstveno osebje in vero v Boga do poslednjega diha. Hotela sem se mu zahvaliti, mu povedati, da ga imam rada, a večkrat nisem našla pravih besed. Oče je to vedel. Ko mi je rekel: »Ti si moj angel varuh«, sem bila ganjena.Oče je bil prepričan, da ima trenutek, ki ga po- sveti drugemu, vedno smisel. Vedel je, da se zemeljskim trenutkom čas izteka. Ni se vrtel le okoli svoje bolezni,znal je opazovati prizadevnost in toplino zdravstvenega ose bja in skrb družine zanj. Namesto da bi jaz tolažila njega,je on tolažil mene in me učil: »Tudi ti ostani mirna, ko boš enkrat gleda- la smrti v oči. Smrt je le prehod v božje naročje.« To je bilo njegovo zadnje sporočilo zame in za našo družino, najdragocenejši dar, ki nam ga je daroval z bolniške postelje. Ni mislil nase,kako bo,ampak na našo družino. Pisatelj Zorko Simčič je zapisal: »Največja milost, ki mi je bila dana, je bil moj oče.« Popolnoma se strinjam z njim.Ko si objet in sprejet, je videti vse drugače, tudi neo- zdravljiva bolezen in smrt izgubita svojo ostrino. Nekaj tednov pred smrtjo nam je oče rekel: »Tako sem potreben molitve!« Skupaj smo molili, očetovih besed je bilo vedno manj,a njegovo srce je še vedno molilo, ne zase, ampak za vse nas.Po očetovi smrti veliko- krat slišim očetov glas: »Janja, moli!« Ko molim,nisem več sama,ob meni je moj rajni oče, ki me vodi k Očetu. Pater Karel Gržan piše: »Ko moliš za rajne, si z njimi v sočutju. Njihov mir nas prebuja v spokojnost in njihova radost napolnjuje tudi naše življenje. Izkušnja, da si za bliž- njega storil vse, kar je bilo v tvoji moči in bil ob njem, ko te je najbolj potreboval, je nekaj neprecenljivega.« Ta izkušnja je za- me najbolj tolažilna v času žalovanja.Pater PSALM NEROJENEGA Blagoslovi me, mama, nikdar več ne boš sama. Blagoslovi me, mamica,že imam roke,noge, srce, usta, lica. Blagoslovi me, mama, še je temno, a tvoje dihanje me uspava in prebuja v svetlobo. Blagoslovi me, oče,da bom znal jokati tudi od sreče. Blagoslovi me, ata, da bo v meni tvoja podoba sveta in zlata. Blagoslovi me, ata,da bova skupaj odpirala vrata skrivnosti. Blagoslovi me, Bog, da se rodim v družini kot ljubljen otrok. Blagoslovi me, Bog, obvaruj me obupane mame in pobeglega očeta. Obvaruj me diagnoz, preiskav in smrtnih napotnic, po katerih bo splav moja edina prihodnost. Rad bi se igral, plesal, se učil in rastel. Rad bi odrastel v človeka, ki zaupa. Ne daj, da bo že v maternici polna strahu moja kupa življenja. Blagoslovi me, Devica, da bom kot ptica poletel k lepoti in milini. Vem,da nisem spočet v brezmadežni čistini toda zaradi ljubezni sem ustvarjen in stkan zaradi vere brcam, diham, utripam in zaradi upanja šepečem ta psalm. Blagoslovi me, mama, da se iz tebe rodim, blagoslovi me, da se živ na tvojih prsih zahvalim! Nataša Ahčin Karel Gržan pravi: »Ko ti je težko, se nikoli ne zapri pred bližino, ob božji bližini sprejmi tudi sočutje najbližjih.« Ko sem pred pomembnimi odločitvami v življenju, se še vedno obračam k rajnemu očetu po nasvet.Še vedno mi v srcu govori kako naj se odločim, da bo prav. Dogaja se mi prav to, o čemer piše p. Edi Kovač: »Spomin na rajne je veliko več kot zgolj ohranjanje nekih podatkov, imen in dogod- kov. Je tudi pomnenje. To pomeni, da je nekdo tako živ v našem spominu, da nas še vedno nagovarja, kaj je prav in kaj ni.« Tudi sv.Terezija Deteta Jezusa pravi: »Mi- slila sem, da sem vas (rajno mamo) že kot otrok izgubila,a v uri preizkušnje mi je prav vaša roka pokazala kod in kam. Moje srce je v maminem srcu našlo popoln odmev.« 11. oktobra letos smo stopili v leto vere. Mamin križ na čelu in očetov blagoslov sta meni odprla vrata v skrivnosti vere. Štiri mesece pred smrtjo mi je oče na voš- čilnico za rojstni dan zapisal: »Prav tako, kakor prvi dan tvojega življenja, te vsak dan izročam v božje naročje. Marija naj te spremlja na poti življenja, da ne bi nikoli ostala sama!« To zadnje očetovo voščilo je zame najdra- gocenejša dediščina, ki krepi mojo vero. Janja Ahčin Δ na kazalo domov na vrh Δ  ČRTICA Petindvajseta ura Zaskrbljeni angeli so sporočili Stvarniku,da so ljudje nehali moliti. Zato je nebeški svet sklenil, da proučijo vzroke tega vznemirlji- vega stanja. Angeli so dejali: »Ljudje vedo da ne molijo in jim je tega žal.Toda na ža- lost ob vsej dobri volji nimajo časa za mo- litev.« Nebeški svetovalci so razmišljali,kaj narediti. Nekateri so mislili, da mora Božja previdnost sprejeti določene ukrepe, da bi spremenili prehitro moderno življenje.Prej je bilo vse bolje. Druga skupina je predlagala, naj se človeštvo kaznuje. To bo gotovo delovalo, so dejali in spomnili na vesoljni potop, velike potrese, vojne, kugo itd. Enega od angelov pa obide ideja:Bog mora imeti razumevanje za potrebe modernega človeka in naj preprosto podaljša dan.Kljub nekaterim ugovorom so Bogu dali ta pred- log.Na splošno presenečenje je nanj pristal Naredil je,kar so predlagali,in ustvaril petin- dvajseto uro. V nebesih je zavladalo veliko veselje. »Bog je takšen,« so rekli. »On ima vedno razumevanje za svoje stvaritve.« Ko so na zemlji opazili, da sedaj dan traja eno uro dlje, so bili ljudje najprej zmedeni, ko pa so spoznali vzrok,so postali hvaležni Prvi odzivi so bili obetavni. Iz dobro obve- ščenih krogov se je zvedelo, da bo trajalo nekaj časa, da se ljudje privadijo. Po nekem času previdne zadržanosti so škofje izjavili, da se more pričakovati spre- memba in da bo petindvajseta ura postala »Božja ura.« V nebesih je pač že splahnelo začetno veselje. Ob vseh pričakovanjih tja ni prihajalo nič več molitev kot prej. Zato so poslanci zopet odšli na zemljo. Poročali so: »Poslovni ljudje so rekli,da je petindvaj seta ura,za katero so sicer hvaležni,zaradi reorganizacije dela povzročila samo nove stroške. Ti morajo biti pokriti s povečanim delom. Zaradi trenutne krize se temu ne morejo odreči.Zato prosijo za razumevanje Na žalost za sedaj ne morejo obljubiti, da bo ta ura prosta.« Drugi angel je bil pri sindikatih. Sprejeli so ga začudeno, toda vljudno. Potem so mu pojasnili, da nova ura ustreza že davnim zahtevam sindikatov. V interesu delavcev in zagotovitve delovnih mest v zabavni in- dustriji mora ta ura postati prosta za odmor V krogih intelektualcev so mnogo razprav- ljali o novi uri. V odmevnem razgovoru na televiziji so opozorili, da zrelemu človeku nihče ne sme predpisovati, kaj bo naredil s to uro. Škofovska ideja, da se pri ljudeh ta ura propagira kot Božja ura, se mora zavr- niti kot oblastno vsiljevanje.Sicer pa razis- kava o tem,kako je nastala ta nova časo- vna enota,še ni zaključena. Naivno versko tolmačenje v nobenem primeru ne ustreza človeku.Angelu,ki je bil poslan k cerkvenim krogom, so rekli, da že tako ali tako molijo. Ta poteza neba,so dejali, se sme razumeti samo kot ponudba, kot prispevek k oseb- nemu oblikovanju vesti. Nekateri so šli še dalje in rekli, da se mora vsa stvar še kri- tično preudariti. Namen petindvajsete ure za molitev je ozkosrčen in se nikakor ne more postaviti od zgoraj navzdol, torej brez raziskave javnega mnenja. Nekateri župniki so poudarili, kako so hvaležni za ta dodatni čas, ki so ga nujno potrebovali za svoje pastoralno delo.Neki teolog je izjavil, da prav sedaj piše knjigo o molitvi in mu je nova ura zelo prav prišla,da bo hitreje do- končal svoje delo. Tako so vsi imeli razlog, da to novo uro ne posvete molitvi. Nekateri so povečali delo- vni čas,drugi so vstopili k novim društvom, obiskovali tečaj za samouresničenje, vod- stvo skupin ali meditativne tehnike. Napi- sanih je bilo celo nekaj pedagoških, socio- loških, ekonomskih, psiholoških in teoloških knjig 'o pomenu petindvajsete ure'. O tem so organizirali znanstvene kongrese. Cer- kvene ustanove za izobraževanje odraslih so ponudile tečaje o različnih molitvenih tehnikah in udeleženci so o tem razpravljali cele noči. Nekateri angeli so se vrnili in niso vedeli, kako naj poročajo o svojih opažanjih.Pravili so, kako nekateri ljudje darovani čas pre- jemajo iz Božje roke kot vsako drugo uro svojega življenja: za svoje naloge,za stre- žbo bližnjim, za sodelovanje pri sveti maši in -za molitev,ker imajo sedaj več časa za to. Angeli so se seveda temu čudili: »Tisti, ki so petindvajseto uro dneva darovali Bogu so bili isti, ki so tudi prej imeli dovolj časa za molitev.« Tako je nebeški svet spoznal: molitev je vprašanje ljubezni. Samo čas ne naredi molivcev. Tisti, ki nočejo moliti, niti v po- daljšanem času nimajo časa za molitev. Po resnici povedano, samo tisti,ki imajo ljube- zen, imajo vedno čas. Zaradi tega so sklenili prositi Boga,naj ukine petindvajseto uro in izbriše iz glav ljudi vsak spomin nanjo.Tako se je tudi zgodilo. Povzeto po hrvaškem prevodu iz nemščine, Istarska danica 1997 podpis k sliki: Smejoči se angel, katedrala v Reimsu Δ na kazalo domov na vrh Δ RAKAVO OBOLENJE - PRILOŽNOST ZA NOV ZAČETEK Besede ob slovesu s. Almire Černe Draga sestra Almira! Rada bi te vprašala, če ti je lepo, Almira. Tako zelo ti privoščim počitek po hudem trpljenju.Še vedno slišim tvoje vpraševanje kdaj bo bolje. Slišim tvojo v večnost od- zvanjajočo prošnjo, naj ne pozabim nate. Tako zelo sem srečna, da si se mi ob zad- njem srečanju nasmehnila s smehljajem, ki je bil samo tvoj. Kot da si v eni stotinki sekunde pozabila, da si bolna. Bila si že na poti proti Večnosti. Tvoje telo je bilo že čisto lahko,kot peresce,ki ga veter z lahko to dvigne v višine. Kot da nič zemeljskega ni več v tebi. V tistem trenutku se mi je zazdelo, da si že tam - samo korak še... Leta nazaj, ko sem prišla k sestram v Beo- grad, sem te spoznala. Nič kaj dosti nisem vedela o tebi in tudi srečevali se nisva po- gosto, a v spominu nosim tvoj smeh, ne- skončno energijo in srečo. Bila si polna mla dostnega veselja,razgibanosti in gorečnosti Ko si lahkotno plezala po drevesih in nabi- rala češnje, sem poslušala tvoja šaljiva pripovedovanja o raznih dogodivščinah v šoli, na vozniškem izpitu ali v kuhinji. Potem se mnogo let nisva dosti srečevali. Slišala sem tu in tam zate, tudi videli sva se kdaj pa kdaj,a vse so bila le bežna sre- čevanja. Spomin nanje nosi tvojo dobro- voljnost,odprtost in uslužnost.V tem si bila neprekosljiva. Potem sva se znašli v isti skupnosti. Vsaka z drugačnim poslanstvom,a istim ciljem.Ker sva imeli obe polno in obvezujočo službo, nisva mogli biti veliko skupaj. A v meni živi spomin na tolike večere, ko si prihajala s polnim naročjem doživetij in razočaranj. Tvoje srce je vedno potrebovalo razume- vajoče uho in dušo, s katero si delila svoje življenje. Kot da bi otrok v tebi še vedno hrepenel po materinski sprejetosti, katero si z odhodom od doma tako mlada izgubila. Občudovala sem te v tvoji velikodušnosti, ki ni imela meja.Včasih je izgledala že sko- raj naivna, a je bila tako pristno pisana na tvojo kožo. Komurkoli, karkoli, kadarkoli, kakorkoli -vedno si bila pripravljena prisko- čiti na pomoč, pomagati, tolažiti. Če si bila še bolj utrujena, si pozabila nase in delala. Tako malo hvaležnosti, kot je droben na- smeh ali topla beseda, si potrebovala in pri pravljena si bila storiti vse. Nisi imela lahke službe. Bila si kuharica,gospodinja, čistilka, perica, likarica,vrtnarica,bolničarka. Iz leta v leto več si si nalagala, kot da bi slutila, da moraš v svojem kratkem življenju nado- knaditi za manjkajoča leta. Z grozo smo gledali, kako pešajo tvoje moči in ugašajo tvoje zaloge energije, a nisi zmogla odne- hati. Če te ne bi tistega dne pred nekaj meseci obdržali v bolnici, ne bi odnehala nikoli. Zdravljenje je bilo naporno in tvoje močno telo je vse bolj klonilo pod težo bo- lezni. Nikoli več se nisi vrnila v svojo skup- nost. Nisi več zmogla niti toliko, da bi se spakirala in poslovila od nas.Utrgana si bila kot cvet sredi poletja,a upanja nisi izgubila nikoli.Upanja,da se še vrneš in delaš naprej »Kdaj bo bolje?« si me spraševala. »Kajne, da bom ozdravela? Bom še lahko delala?« Bila si neuklonljiva. Kot klavna žival si se počutila takrat, ko so ti z raznimi posegi jemali dostojanstvo.Vse življenje si se bala injekcij in se smejala na svoj račun, kako si skoraj oživela umirajočo sestro Bonito, ko si padla skupaj ob tem, ko je ona dobila injekcijo. Na koncu si imela vse polno igel in kanalov in cevk in si jih kar prisvojila za svoje. Spremljala si zdravljenje in se šalila s sestrami vedno, ko se ti je stanje malo izboljšalo. »Kajne, da bova šli enkrat v gore?«, si si zaželela ob svoji petdesetletnici. »Enkrat bova šli... ja, res bova šli, enkrat...«, nisi pozabila na svojo željo, čeprav so meseci in leta kar odhajali.»Enkrat bova šli teč...« si ponavljala ob večerih, ko si me zagle- dala. »Enkrat bova šli...«, odzvanja sedaj v meni, ker je ta »enkrat« odšel s tvojimi željami v večnost. Toliko želja si imela, pa jih tako malo lahko uresničila. Zdelo se mi je, kot da te zaradi njih leta niso postarala Ko si bila že hudo bolna,si še vedno sanjala kako boš vzela platno in risala. Samo, da se še malo opomoreš. Sanjala si, da bova vzeli kitaro in peli najine pesmi,kot je tista: Vsakdo mora imeti prijatelja. Enkrat bova, Almira, enkrat bova... Razlagala si nam, da si bila kot otrok zelo dobra v teku.Ko so se noge že malce utru dile, si začela kolesariti. Vedno in povsod te je bilo srečati na kolesu. In čeprav je bilo ravno kolo krivo za tvoj padec in zlom rame pred nekaj leti,nisi odnehala.Z roko v opornici si hodila v službo in delala naprej. Δ na kazalo nadaljev. zgoraj Δ

RAKAVO OBOLENJE - PRILOŽNOST ZA NOV ZAČETEK (ob slovesu s.Almire-nadalj.) začetek Bila si tako vztrajna, da si roko skoraj do konca razgibala, čeprav s hudimi mukami. Pa zate je bilo vse to čisto normalno. Kot se ti je zdelo normalno to, da boš prema- gala to zadnjo, neizprosno bolezen. Že po prvi operaciji si šla kar hitro spet delat, kemoterapijo si preživela na nogah in prav nič nenavadnega ni bilo, če si zjutraj bru- hala, čez pol ure pa že pripravljala zajtrk. Bila si res močnega telesa in volje in nihče od nas ni mogel doumeti, kaj te drži poko- nci, ko je bilo telo že čisto izmučeno, ti pa si vztrajno šla naprej. Še nekaj te je močno zaznamovalo,Almira. Tvoja ljubezen do ubogih.Vse si storila za- nje, kar si mogla. Pa ne samo za to, da bi jim dala kruha in obleke, ampak tudi sebe. Borila si se zanje in z njimi, da bi se rešili svoje revščine. Tako srečna si bila, če si lahko nekomu pomagala. Še bolj srečna od tistih, ki so prejeli tvoje dobrote. Nikoli ne bomo izvedeli, koliko ljudi je bilo deležnih tvojih uslug. Če kdaj nisem vedela, kako naj izpeljem kako pomoč človeku, sem te samo poklicala. Brez omahovanja si vedno sprejela prošnjo in pomagala. Koliko je po- menila ta iskrena pripravljenost, se nisem niti prav zavedala. Imela si zelo usmiljeno srce, ki je bilo veliko v sočutju in dobroti. Čeprav sama že na robu moči, si prevzela skrb še za gospoda Mejača. Brez tvojih ti- sočih uslug in drobnih pozornosti,za katere morda ni niti vedel nihče, bi mu bilo slovo veliko težje. Živela si zelo skromno. Včasih se nam je zdelo,da kar preveč.Karkoli si imela,si dala naprej. Nikoli nisem čutila, da daješ težko. Kot da bi bilo tvoji duši čisto samoumevno, da razda vse, kar ima. Almira, pogrešamo te. Pogrešali te bomo. Tako nam manjka tvoj smeh in tvoja dobra volja. Manjkaš nam, ko se usedemo in ča- kamo, da kaj poveš. Vedno si imela polne rokave novic in zanimivosti. Pa četudi niso bile tako posebne,si jih ti s svojim načinom pripovedovanja in oblikovanja naredila za- nimive in smešne.Manjkaš nam zjutraj v ka peli,kamor si prihajala v zgodnjih urah pred vsemi drugimi, da si opravila svoje molitve. Tvoje otroško srce bomo pogrešale me in tvoji prijatelji, Almira. Ostala boš v naših spominih s svojo prijaznostjo in dobroto. Tvoj smeh, tvoja dobra volja in pripravlje- nost za pomoč nam bodo obujali spomin na sestro, ki je gorela in izgorela v službi so- človeku in Bogu. Počivaj v miru,moja draga Almira. Pod brezami, ki si mi jih nekoč nari- sala, te bo moja misel obiskovala hvaležno in spoštljivo. Ne bom te pozabila, Almira. Obljubim. S. Marta Jerman, usmiljenka Δ na kazalo domov na vrh Δ  LETO VERE I. del razmišljanja ob Letu vere Verujem ljubezni "Apostoli mrtvega Boga" govorijo o poreligioznem krščanstvu, ki da ima lahko prihodnost samo, če se znebi Boga, če postane ateistično. Vera v Boga naj bi bila tako pred-razumska in neupora- bna za medčloveške odnose.Mnogi vidijo v verovanju zgolj čustveno razsežnost, ki se izživlja v privatističnih pobožnostih notra- nje narave. V prvem primeru je krščanstvo »izgnano« iz javnosti,v drugem pa krščan- stvo sâmo izstopi in postane stvar posame znikove zasebne izbire in vera kot servisi- ranje naših zahtev. Kardinal Jean Daniélou odgovarja zagovornikom obeh smeri: "Abso lutno zavračamo trditev,da je vera v Boga samo stvar čustva in tolažbe in da ne spa- da k področju intelektualnega in racional- nega razpravljanja. Nasprotno, mi trdimo, da je priznavanje Boga nekaj visoko inteli- gentnega in da spada k polni uveljavitvi inteligence same." Upoštevati pa moramo, da imamo dandanes pred seboj nove poga- ne, t. i. kristjane, ki novopoganske prvine prinašajo v krščanstvo, namesto da bi po- ganski, sekularizirani, razkristjanjeni svet prekvašali s krščanstvom.Evangelizacija te populacije je veliko težja kot evangelizaci- ja tistih ljudi, ki Kristusa sploh ne poznajo. BOG VERUJE VAME Katekizem katoliške Cerkve nas poučuje,da je »vera zastonjski, nezaslužen dar Boga človeku« (KKC 162). Bog kliče k veri z no- tranjim razodevanjem, z notranjim pouče- vanjem, brez katerega bi ne bilo mogoče razumeti krščanskega oznanila. Veliki tok vere se ne začenja pri meni,ampak pri Bogu On veruje vame, on polaga vame svoja pričakovanja. On je napravil prvi korak do človeka, da bi nam odprl »vrata vere«, ki omogočajo vstop v notranji svet Boga. »Vsebina vere je-najbolj splošno povedano -Bog sam. Vendar ne 'Bog filozofov' in tudi ne Bog (naravnih) religij. To je marveč živi Bog,ki je posegel v zgodovino ljudi in si dal v njej priče, ki vse kažejo na Pričo vseh prič, na tisto resnično in zvesto pričo,ki je učlovečena Beseda Boga samega« (Strle). Drugi vatikanski koncil je zelo jasen: »Da pride do take vere,je potrebna Božja milost ter notranja podpora Svetega Duha, ki naj nagiba srce in ga obrača k Bogu« (C 12,2) V veri prihaja pobuda z Božje strani in ne s človeške.On je tisti, ki nas išče in tisti, ki se nam pusti najti: "Adam, kje si?" Zato po vsej pravici poj- mujemo vero kot človekov odgovor na (predhodni) Božji nagovor. Človek more Bogu odgovoriti šele tedaj, ko ga Bog nagovori. Z razodetjem pride Bog človeku naproti,se skloni k njemu mu razkrije in priobči zveličavne skrivnosti, ki so: odrešiti človeka, pritegniti ga v ob- močje deležnosti pri skrivnosti notranjega trinitaričnega Božjega življenja. Da se člo- vek sploh more z vero obrniti k Bogu in se mu izročiti v prijateljstvu, prihaja to iz do- cela nezasluženega Božjega daru, iz Božje milosti. Ta dar Božje milosti pa je potreben ne le na začetku, ko človek z vero prvikrat odgovori na skrivnostni Božji nagovor,mar- več tudi še naprej. »Vera je po svojem naj globljem notranjem bistvu odprtost člove- škega srca pred darom: pred darom, s ka- terim Bog priobči samega sebe v Svetem Duhu.« Troedini Bog ni tisti, do katerega zavzemamo stališče, ampak tisti, s katerim vzpostavimo odnos! VERUJEM BOGU Krščansko verovanje je več kot samo od- ločitev za neki duhovni temelj sveta; sre- diščni obrazec krščanskega verovanja se ne glasi: 'Verujem nekaj', ampak 'Verujem vate'.V veri se srečata človek in Bog! Vera je vstopna točka Boga v človeka in člove- ka v Boga, v življenje Svete Trojice. Tu se začne hoja za Kristusom. Krščansko vero- vanje je srečanje s človekom Jezusom. V takšnem srečanju je temu verovanju dano izkustvo smisla sveta kot tudi osebe.V svo jem intimnem odnosu z Očetom je Jezus Božji pričevalec, po katerem je Nedotakljivi postal dotakljiv, Oddaljeni blizu. »Tako je vera najdenje nekega Ti, ki me nosi ... Kr- ščanska vera ne živi le od tega,ker obstoji objektivni smisel, ampak ker me ta smisel pozna in ljubi,tako da se mu morem zaupati kakor otrok,ki ve,da so v materinem 'Ti' na varnem vsa njegova vprašanja« (Ratzinger). VERA SRCA »Vera v vsemogočnega Boga more biti po- stavljena na preizkušnjo z izkustvom zla in trpljenja.Včasih se more zdeti Bog odsoten in nesposoben preprečiti zlo.Toda Bog Oče je razodel svojo vsemogočnost na najbolj skrivnosten način v prostovoljnem poniža- nju in v vstajenju svojega Sina, s katerima je premagal zlo« (KKC 272). Tako ta vzvi- šeni in sveti Bog ne ostane zaprt v svoji skrivnosti,ampak se razodene in višek nje- govega razodetja je učlovečenje. Bog po- stane majhen in trpeč,občutljiv in odvisen. Njegov najmočnejši način razodevanja je ljubezen; in ljubezen je tudi najprimernejši način »spoznavanja« Boga. Zato govorimo o ljubečem spoznavanju.Blaise Pascal pra- vi: »Boga zazna srce, ne razum. V tem je vera: Boga moreš zaznati s srcem, ne z razumom«. In nadaljuje: »Srce ima svoje razloge,ki jih razum ne razume.«Misel torej ni naša najvišja sposobnost »dojemanja«. Toda prav v tej ljubezni zbere človekov razum pogum, da spregovori o Bogu, da se ne boji o njem razmišljati in izraziti. »V Kristusa človek veruje s srcem.« Kot pravi Avguštin: »Verujoč ljubiti,verujoč se včle- niti vanj ter se priključiti njegovim udom.« To misel tudi poglobi papež Benedikt XVI., ko spregovori švicarskim škofom, da je Bog neizmerni Um. Zato je naša vera še kako v skladu z razumom,ni se ji treba skrivati pred razumom. Toda prav ta Bog, ki je večni in neprimerljivi razum, ni zgolj matematika vesolja, še manj nekakšen »prvi vzrok«, ki se je po sproženju »bing banga« umaknil. Nasprotno: ta razum ima srce, takšno, da se more odpovedati svoji neizmernosti in postati meso.Papež nadaljuje:"Samo v tem je, po mojem mnenju, najvišja in resnična veličina našega pojmovanja Boga. Vedeti moramo:Bog ni filozofska hipoteza,ni nekaj kar mogoče obstaja, temveč mi ga pozna- mo in on pozna nas." Verovati je pripadati njemu, ki me ljubi, je pripadati tistemu »Ti«,ki mi podarja upanje in zaupanje. Seveda ta pripadnost Bogu ni brez vsebine: z njo se zavedamo, da se je Bog sam nam razodel v Kristusu,odkril nam je svoj obraz in se je resnično približal vsa kemu od nas.Vera pomeni zaupati tej Božji ljubezni, ki se ne umakne pred človekovo hudobijo, pred zlom in smrtjo, temveč je sposobna spremeniti vsakršno obliko su- ženjstva, ko podarja možnost odrešenja. Torej pomeni srečati ta »Ti« in prisluhniti tistemu glasu, ki ti, kot to lepo izrazi Alojz Rebula, prijateljsko šepeče: »Ne boj se!« Vera je torej nadvse osebna in pooseblja- joča stvarnost,ki pa se mora razrasti v ob- čestvenih in cerkvenostnih razsežnostih. Dr. Ciril Sorč, upokojeni profesor dogmatične teologije Δ na kazalo domov na vrh Δ  DOGODKI Duhovne vaje za slepe in slabovidne Letošnje duhovne vaje za slepe in slabovi- dne so bile od 20. do 23.septembra v fran- čiškanskem domu duhovnih vaj v Nazarjih. Duhovne vaje, ki jih organizira Albina Krek, in potekajo pod vodstvom kapucina p.Miha Sekolovnika, so sicer enkrat na leto in tra- jajo štiri dni. V postnem času in pred boži- čem imamo enodnevno duhovno obnovo. Že nekaj let se nisva udeleževala teh du- hovnih vaj,ker je tam veliko stopnic. Letos pa se je Jerko odločil, da se bo potrudil in skušal hoditi po stopnicah, česar sem bila zelo vesela. Na duhovnih vajah smo se imeli lepo.Skupaj s spremljevalci nas je bilo okrog trideset. Bili smo zelo lepa skupina in dnevi, ki smo jih preživeli skupaj, so bili zelo lepi. K dob- remu počutju je prispevalo tudi lepo vreme Obiskali smo tudi sestre klarise, kjer smo imeli sv.mašo,pri kateri je Jerko zapel psalm Pogovarjali smo se z opatinjo Katarino Am- brož,ki je zelo prijazna in zgovorna. Obiska pri sestrah sem se še posebej razveselila, saj so se letos vselile v samostan v mojem rojstnem kraju Turnišče. Žal se nisem mo- gla udeležiti te slovesnosti, zato sem bila zelo vesela, ko sem izvedela, da bodo du- hovne vaje pri klarisah v Nazarjih. Veliko smo se pogovarjali,predvsem o Stari zavezi,o Abrahamu in egiptovskem Jožefu. Zelo dobro mi je ostalo v spominu, kako močno vero je imel Abraham. Ko smo letos stopili v leto vere, sem se spomnila nanj in na njegovo močno vero,s katero je sprejel vse,kar mu je naročil Bog. Kako močna ve- ra! Ko bi le imeli tudi mi tako močno vero in jo tudi živeli. Moramo moliti,naj nam Bog poživi vero! Marija in Jerko Kos, Društvo slepih in slabovidnih ter KBBI   Nick Vujičić drugič v Sloveniji Letos je po letu in pol ponovno obiskal Slovenijo Nick Vujičić, svetovno znani motivacijski go- vorec brez okončin. Pri prvem obisku pred letom in pol mu je v petih slo- venskih mestih prisluhnilo okrog šestnajst tisoč ljudi. Tokrat je obiskal Maribor in Lju- bljano,kjer je 26. septembra v centru Sto- žice spregovoril dvatisočim poslušalcem, kar je sicer občutno manj kot pri prvem obisku V svojem govoru je med drugim razkril,kako ohraniti upanje v času krize, povedal pa je tudi,kaj vse se mu je zgodilo v življenju od svojega zadnjega obiska. Kot otrok s posledicami sindroma tetra amelia se je tako umsko kot čustveno bo- jeval za to, da bi sprejel svojo bolezen in na koncu v tem boju tudi zmagal. Tako je pri sedemnajstih letih ustanovil neprofitno organizacijo Life Without Limbs (Življenje brez udov). Danes po vsem svetu izvaja motivacijske govore o življenju, okrnjenem zaradi invalidnosti, o upanju in iskanju živ- ljenjskega smisla. Pri tem spregovori tudi o svoji veri, da Bog lahko kot svoje orodje uporabi prav vsako srce, ki mu je voljno prisluhniti in da Bog v svoji vsemogočnosti lahko premosti še tako težko človeško po- manjkljivost.   Srečanje je dar 6. oktobra letos smo bili tako kot vsako leto dele- žni dragocenega medge- neracijskega srečanja v Vipavskem Križu, ki ga je kot običajno organizirala Ljubica Zakovšek. Ta srečanja resnično doživljam kot dar od Boga.Vselej nas toplo sprejmejo bratje kapucini, ki za ta dan prilagodijo sa- mostanske prostore, tako, da so dostopni tudi osebam na vozičkih. Že kar po tradiciji smo naše srečanje začeli s sveto mašo, pri kateri smo dejavno so- delovali. Močno duhoven je bil že uvod v kesanje, ki je v nas zastavil vprašanje, s kakšnimi srci, nameni, željami smo prišli na srečanje.Letos so bili v prezbiteriju navzoči kar trije duhovniki:Aleš Rupnik ter lazarista Jože Zupančič in Roman Travar. Lazarist Borut Pohar - novi duhovni asistent Bratstva - se nam je zaradi obveznosti pridružil šele pri kosilu. Vse zelo cenimo in spoštujemo ter se jim iskreno zahvaljujemo, da so med nami in z nami kljub številnim obveznostim. Po sv.maši smo se v mislih odpravili na po- tovanje na misijonski Madagaskar, kjer kot medicinska sestra deluje naša prijateljica Ana Kneževič.Na to pot nas je uvedla Lju- bica,ki nam je prebrala Anino pismo,do cilja pa nas je pripeljal Zlatko Novak, ki nam je v besedi in sliki poln navdušenja predstavil svojo dvomesečno izkušnjo tega Sloven- cem že kar domačega »Rdečega otoka«. V nas je želel predvsem zbuditi hvaležnost,da nam je Bog dal možnost živeti v Sloveniji, kjer imamo osnovne zdravstvene in socialne pravice zelo dobro urejene. Predstavil nam je tudi malgaške vrednote in njihov način razmišljanja, ki se v marsičem razlikuje od naših. Videli smo, da Ana, ki se bo po treh letih kmalu vrnila v domovino, svoje delo med Malgaši opravlja zavzeto, pogumno in z vsem srcem.Enako marljiv je bil tudi Zla- tko, ki je na misijonu pridno pisal dnevnik, poučeval klavir in z misijonarji obiskoval po družnice misijona.Obema smo zelo hvaležni da sta nam s svojim pričevanjem odkrila del neznanega sveta in nas s tem zelo oboga- tila. Bogu hvala za vaju! Nives Fabčič, KBBI; foto Zlatko Novak   KBBI na svetopisemskem maratonu Letos smo člani Krščanskega brat stva bolnikov in invalidov v pet- članski zasedbi prvič sodelovali na svetopisemskem maratonu,ki je potekal od 7. do 14. oktobra v Marijini kapeli pri Sv.Jožefu v Ljubljani.Vedno me je zanimalo kako poteka to štiriindvajset ur trajajoče nepretrgano branje Svetega pisma, zato sem se povabila naše voditeljice Darinke Slanovec zelo razveselila. Tudi sama sicer zelo rada berem Sveto pismo, poleg tega v domači župniji Jarše tudi enkrat na me- sec obiskujem svetopisemski večer. Sveto pismo smo brali izmenjaje od 16. do 18.ure in sicer tako,da je vsak prebral eno pogla- vje. Brali smo zgodbi o Esteri in Jobu, kar mi je bilo zelo všeč, saj sta kot nalašč za Bratstvo.Če nam Estera sporoča,da vedno zmaga dobro, pa nas Job uči sprejemati trpljenje,kar zelo lepo izraža njegov vzklik: »GOSPOD je dal, GOSPOD je vzel, naj bo hvaljeno ime GOSPODOVO.« (Job 1, 21) Med branjem oz.poslušanjem Božje besede sem razmišljala o tem, kako nam je Božja previdnost namenila ravno ta odlomek,ki je tako zelo primeren za naše gibanje. Katja Miklič, KBBI; foto Tone Planinšek   Hvaležni za Prijateljstvo Oktober,mesec molitve rožne ga venca,ko med prsti polzijo povezane jagode, ko se naše molitve obračajo k Materi,ko gradimo odnos z Njo, pa tudi med seboj in s seboj. Vse to smo doživljali od 12. do 14. oktobra v Želimljah,ko smo se zbrali prijatelji, se po vezovali v molitvi, druženju in delu. Pripra- vljali smo material za razstave naših ročnih del. Prav vsak je dal na razpolago sebe, podal roko, idejo,svoje znanje,dobro voljo, misel, ali spodbudo. Izdelovali smo prave umetnine! Vendar pa to ni bil edini namen srečanja. Želeli smo biti blizu tudi našim prijateljem, ki zaradi bolezni niso mogli biti z nami. Tudi oni so naši, saj prav s svojo vdanostjo, molitvijo in prenašanjem križa priklenjenosti na posteljo, kličejo blagoslov na delo, ki ga je v Sloveniji spodbujala z vso vnemo naša pokojna s. Mihelangela pred davnimi štiridesetimi leti.Zato smo jim pisali ter mislili nanje med molitvijo rožnega venca, večernic in hvalnic, ter med sveto mašo. V središču našega prijateljskega druženja pa je bilo praznovanje velike molilke in tihe duhovne podpornice Prijateljstva,ki je v teh dneh praznovala devetdeset let življenja. To je naša zvesta mama Marija Metelko, mama s. Edith. Vse je bilo tako domače, tako lepo in slovesno,tako bogato. Prav za vsakega je mama našla plemenito in hva- ležno besedo. V nedeljo nas je zbrala ob oltarni mizi, ko je po njenem namenu sv. mašo daroval g. Jože Štupnikar.V evangeliju je Jezus spre- govoril tako svojim učencem,kakor tudi nam: »Otroci, kako težko je priti v Božje kralje- stvo! Lažje gre kamela skozi šivankino uho kakor bogataš pride v Božje kraljestvo«. (Mr 10,24-25) Bogu smo hvaležni,da nismo obteženi z debelimi bančnimi računi in knji- žicami, vendar se kljub temu zavedamo,da smo vseeno na marsikaj navezani. Zato se kot na edino rešitev zvesto oklepamo Je- zusovih besed:»Pri ljudeh je to nemogoče, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je vse mogo- če.« (Mr 10,27) Plačilo Jezusovim učencev je njihova svoboda,s katero svoje življenje načrte in pričakovanja izročajo v Božje ro- ke. To ne velja nujno samo za redovnike in misijonarje, temveč za vsakega izmed nas s tem, ko se trudimo izpolnjevati Očetovo voljo. Zaradi Jezusa smo bratje in sestre mnogim,sinovi in hčere starejšim ter duho- vni spremljevalci sodobnega sveta, četudi v svoji sobi in v postelji. Tu se namreč ravno po molitvi nahajamo prav v središču sodobnega sveta. Jezus je namreč rekel: »Resnično, povem vam: Nikogar ni, ki bi zaradi mene in zaradi evangelija zapustil hišo ali brate ali sestre ali mater ali očeta ali otroke ali njive in ne bi zdaj,v tem času, skupaj s preganjanji, prejel stokrat toliko hiš, bratov, sester, mater, otrok in njiv, v prihodnjem veku pa večno življenje.« (Mr 10,29-30) Ko se Bogu zahvaljujemo za maminih devet deset let, odkrivamo izpolnitev gornjih be- sed. V skupnosti Prijateljstva je oblikovala mnogo bratov in sester oz. sinov in hčera; zato se zdaj v vsakem domu članov Prija- teljstva lahko počuti doma. Sprejemamo jo kot našo skupno mater, ki ob molitvi zbira skupaj svoje otroke. Ali ni s tem Bog obo- gatil njeno in naše življenje in tako potrdil svojo napisano besedo?! Renata Strmole, Prijateljstvo, foto s. Edith Metelko in Renata Strmole podpis k sliki: mama Marija Metelko   Pisatelj Alojz Rebula v Italiji prejel visoko državniško odlikovanje Alojz Rebula, ki se uvršča med najpomem- bnejše sodobne slovenske avtorje, je 17. oktobra na slovesnosti na tržaški prefekturi prejel častni viteški red za zasluge Repub- like Italije. Odlikovanje mu je v imenu itali- janskega predsednika Giorgia Napolitana izročil Alessandro Giacchetti, ki je tržaški prefekt in vladni komisar deželi Furlaniji - Julijski krajini. Odlikovanje ima zelo velik pomen,saj je drugo najvišje italijansko pri- znanje na področju kulture, gospodarstva ter javnega ali človekoljubnega dela. Pri tej podelitvi je bil prijetno presenečen zaradi neke zelo pomembne podrobnosti.Ko se je pred samo podelitvijo v tržaški vladni palači 3.aprila osebno srečal s tržaškim pre fektom, mu je omenil,da je njegov duhovni učitelj francoski katoliški filozof Jacques Maritain. Prefektu je bilo to zelo všeč, saj ga je bral tudi njegov oče.To skoraj nepo- membno dejstvo je tako pripeljalo do nju- nega medosebnega zbližanja. Med drugim je prefekt dejal, da je lahko pisatelj Rebula tako s svojim literarnim delom kakor tudi s svojo zavzetostjo svetel zgled današnji mladini. Gospod Rebula meni,da si je to priznanje po vsej verjetnosti zaslužil zaradi izdaje svo- jih treh knjig v italijanskem jeziku. Roman Nokturno za Primorsko in esej Smer Nova zemlja sta izšla v prevodu, zbirka esejev, razmišljanj in predavanj Da Nicea a Trieste (Od Niceje do Trsta) pa je izvirno izšla v italijanskem jeziku (v slovenščini je trenut- no še ni). Na odlikovanje je verjetno vpli- valo tudi dejstvo, da je roman Nokturno za Primorsko (Notturno sull'Isonzo) 31. marca letos prejel ugledno italijansko literarno na- grado Mario Rigoni Stern, ki je namenjena pisateljem alpskega loka. Pisatelju ob doseženih priznanjih iskreno čestitamo in mu želimo veliko navdihov pri njegovem nadaljnjem ustvarjanju!   Maša za bolnike  in invalide v Podbrdu Misijonska nedelja, ki smo jo letos praznovali 21. oktobra, je vernikom podbrške župnije poglobila in utrdila čut odgovornosti za so- krajane, ki so bolni, invalidni,v stiski, ali se počutijo osamljeni. Na pobudo katehistinje in prostovoljke Karmen Beguš je bila sveta maša že drugo leto zapored namenjena krajanom in oskrbovancem Doma upokojen cev Podbrdo in Petrovo Brdo, ki ne morejo več sami v cerkev. Svojci,prijatelji,prosto- voljci in prizadevno osebje so jim pomagali da so lahko prišli po duhovno moč h Kris- tusu.Kar dvanajst so jih pripeljali z invalid- skimi vozički. Sveto daritev je pričela pev- ska skupina oskrbovancev obeh domov, ki jo je na kitari spremljal Klemen Kemperle. Ob veselju nad prisotnostjo naših najbolj življenjsko preizkušenih faranov, ki sta ga v pozdravnem nagovoru izrazila domači župnik Danilo Kobal in Karmen Beguš, smo začutili v svojih srcih sporočilnost misijon- ske pesmi: »Kjerkoli živim, tam lahko misi- jonarim.« Stanovalki Doma upokojencev Petrovo Brdo Tatjana in Damjana sta z izbranimi mislimi namenili svoj križ Gospodu kot blagoslov za vse,ki jih nosita v svojem srcu. Sonja Mavrar, Danica Valentinčič in Ančka Kikelj iz podbrškega doma pa so pre brale prošnje. Tistim, ki so želeli, je župnik podelil zakrament bolniškega maziljenja. Prošnje, da bi znali in zmogli pomagati po- moči potrebnim, so izrazili tudi birmanci. Za čudovito izkušnjo tega dne se je ob koncu maše v imenu vseh starostnikov za- hvalila oskrbovanka Norma Novak.Vsi so bili povabljeni na druženje v jedilnico podbrš- kega doma upokojencev,kjer jih je s harmo niko razveseljevala štiriinosemdesetletna Francka Drole. Olga Zgaga, foto Cveto Zgaga   Vera in luč na formacijskem vikendu Med 26. in 28. oktobrom 2012 je bilo v Stični veselo. Lučkarski voditelji vseh vrst smo se zbrali na formacijskem vikendu, da poglobimo prijateljstva med seboj in z Bogom. Dogajalo se je marsikaj- prepevali smo, se pogovarjali o delu z luč- kami (osebami z motnjo v duševnem razvoju) preizkušali zabavne igre za naša srečanja in dobili zagon za ljubeznivo vodenje skupin in dogodkov v gibanju Vera in luč širom po Sloveniji. Poleg svete maše smo bili deležni duhovne hrane s strani lučkarskih duhov- nikov, opata Janeza Novaka in g. Janeza Kržišnika. Spregovorila sta nam o temi leta ki je bila srce srečanja v Stični, Poklicani, da obrodimo sad.Vsako srečanje z Gospo- dom v nas izzove spremembe, ki vplivajo na naše vsakdanje življenje, da v njem bogato obrodimo v ljubezni. Letos nas na srečanjih spremljajo svetopisemske osebe, ki jih je Gospod globoko pretresel in jim po kazal pravo pot-Pavel prej preganjalec, po spreobrnjenju goreč oznanjevalec Besede. Čeprav nam je bila podarjena ena ura več (v noči iz sobote na nedeljo se je ura pre- maknila nazaj), nam je čas prehitro minil. Zdaj smo poslani po skupinah Vere in luči, da prinašamo veselje, nova znanja in tako uresničujemo svojo poklicanost, da obro- dimo sad. Lučkarji, foto Andreja Righetti Božje življenje s Kristusovim rojstvom še ni prišlo v "krvni obtok" človeštva, marveč je treba, da se v duši vsakega človeka posebej znova rodi. Janez Oražem Presenečenje Bil je navaden jesenski dan, ko se je na vratih molilnice pojavil Roman Travar, bivši urednik revije Prijatelj. Presenetil me je s celo vojsko članov KBBI.Tokrat je bil njegov obisk drugačne narave, saj je prišel jemat slovo. Ob slovesu je dejal: "Sedaj bo tvoje članke in prispevke objavljal drugi urednik." Prav milo se mi je storilo ob teh besedah. Upam, da me bo kljub novi službi še kdaj obiskal. Ni lepšega kot drugega razveseliti z obiskom,pismom ali klicem. Enako smo se varovanci Doma počitka Mengeš razveselili tudi članov Radia Ognjišče, ki so nas pre- senetili s svojim obiskom. Vsem skupaj ob tej priložnosti izrekam besede zahvale! Kati Ribič, KBBI   Pomemben obisk v Domu sv. Katarine v Mengšu V petek,9.novembra,je vrhov- na predstojnica Hčera krščan- ske ljubezni (usmiljenke) s. Evelyne Franc, v okviru vizitacije Slovenske province obi- skala tudi Dom sv. Katarine v Mengšu. V avli Doma jo je s pesmijo pričakal pevski zbor stanovalcev z različnimi inštrumenti, kakor je pač kdo znal in mogel sodelovati. Goste je pozdravil eden od oskrbovancev v angleščini in direktorica Doma,gospa Marija Šterbenc, medtem ko sta dva druga oskr- bovanca sestrama iz Pariza podarila ročno delo, ki so ga naredili sami oskrbovanci pri delovni terapiji. Ob tej gesti izkazanega ji gostoljubja je tudi sama mati Evelyne spre govorila članom zbora in se zahvalila za to lepo presenečenje. Po kratki molitvi v domski kapeli je sledilo srečanje s sestrsko skupnostjo, ki se je za ta obisk skrbno pripravljala. Zatem je mati Evelyne obiskala še sestre, ki so zaradi bolezni in starosti priklenjene na bolniške postelje. Ogledala si je Dom sv. Katarine in v spremstvu vodstva Doma obiskala oskr- bovance. Vrhovni predstojnici s. Evelyne Franc smo hvaležne za njen obisk in vse njene vzpod budne besede, ki jih je namenila tako se- stram kot tudi oskrbovancem Doma. Naj jo Bog z blagoslovom podpira pri njenem po- membnem in odgovornem poslanstvu! Sestre iz skupnosti Mengeš podpis k sliki: S. Evelyne Franc (levo) in s.Bernarda Trček, provincialka   Na računalniškem in klekljarskem tečaju Letos sem se prvič ude- ležil računalniškega in klekljarskega tečaja v Domu Bratstva na Zaplani,ki je potekal od 9. do 11.septembra Tisti, ki smo se udeležili računalniškega te- čaja, smo spoznali, kako računalnik deluje in iz česa je sestavljen. Programov v njem je toliko,da jih tudi našteti ne morem! Men tor nam je pokazal tudi vse tisto, kar nas je zanimalo iz praktičnega vidika.Menim,da je tovrstno znanje zelo koristno in življenj- sko potrebno, čeprav ga je zaradi vedno večje množine vedno težje spominsko in praktično obvladati. Lahko bi govorili o ne- kakšnem čudežu tehnike! Danes se lahko pogovarjamo praktično s katerimkoli člove- kom kjerkoli na svetu, če ima le dostop do računalnika. Tudi novice iz celega sveta so pred nami kar v dnevni sobi ali spalnici. Vendar pa vedno obstaja nevarnost, da tehnika iz človeka naredi odvisnika ali celo sodobnega sužnja. Lahko bi rekli,da je po- stala celo sodobna vera, ki v prihodnosti vidi obljubljeno deželo brez stisk in težav. Zanimala me je tudi klekljarska šola ali te- čaj, ker se v zavodu Varstveno delovnem centru Postojna ukvarjamo tudi s kleklja- njem.Občudoval sem tako čudovite vzorce ki so jih na tem tečaju delale klekljarice, kakor tudi veliko spretnost njihovih prstov. Na koncu drugega dne bivanja smo prazno vali trideseto obletnico rojstva naše prija- teljice Andreje Zemljarič iz Vipave. Ob taki slovesnosti praznovanja rojstnega dne vse kakor ne sme manjkati slavnostna torta, kar je Andrejo še dodatno razveselilo. Med tem časom sem prebral tudi knjigo Zlatka Novaka o popotovanju po Madagaskarju, katere utrinke smo lahko brali v prejšnjih številkah revije Prijatelj. Bogat konec tedna smo zaključili v cerkvi sv.Urha in Martina,kjer smo skupaj s farani praznovali god sv. Martina. Bogu sem hva- ležen za vsa nova spoznanja in vse dobre ljudi, ki so mi jih posredovali. Branko Merše, KBBI; foto Polona Kemperle   Niso pozabljeni Četudi se prijatelji poslav- ljajo in odhajajo v večnost, ostajajo v srcih in spominih med nami. Kot vsako leto smo se tudi letos zbrali na ljubljanskih Žalah,da bi se z daritvijo svete maše spomnili naših dragih pokojnih prijate ljev in sorodnikov. Ob spominu nanje upa- mo, da že uživajo večno srečo. Ker tega z gotovostjo ne vemo,z molitvijo prosimo za- nje,da bi čim prej dosegli blaženo gledanje Boga. Naše letošnje srečanje v soboto 10. nove- mbra je bilo po številu sicer skromno, a po Božjem naključju še posebno simbolično. Sestre so to naše srečanje želele pripraviti že teden prej, pa zaradi nenadne ovire ni uspelo.Morda je bila ovira v božjem načrtu saj smo se tako tudi prijatelji mogli udeležiti sv. maše in pogreba duhovnikove matere. Le nekaj ur pred našim načrtovanim sre- čanjem je bil namreč pogreb mame našega prijatelja g. Toneta Marinka, ki ga mnogi poznamo.Velika množica duhovnikov in lju- di je dala slovesu poseben pečat. Ob tem nas je spremljala zavest,da so nam duho- vniki potrebni tako v vsakdanjem življenju, kakor tudi v bolezni in trpljenju ter ob slo- vesu od tega sveta. Popoldan smo se zbrali okrog oltarja,kjer je somaševanje za naše rajne vodil g. Klemen Svetelj, somaševal pa je letošnji novoma- šnik lazarist Borut Pohar. Pri sv. maši je bil prisoten tudi g. Miro Šlibar. Močno nas je nagovorila misel, da smo s prijatelji pove- zani tudi preko groba. Po končani daritvi smo se še nekaj časa zadržali v učilnici, kjer smo se ustavili drug ob drugem ob prijetnem razgovoru.Poslovili smo se z mislijo v srcu, da je odveč strah, da bi po smrti svet pozabil na nas – enako kot niso pozabljeni tudi naši prijatelji, ki so pred nami odšli v večnost. Angelca Škufca, Prijateljstvo Δ na kazalo domov na vrh Δ  USTVARJALNI KOTIČEK »Čudežne besede« PRIDI Z otroki sem se pri verouku v drugem raz- redu pogovarjala o molitvi,veri, čudežih,... Za trenutek sem jih zapustila,si nadela klo- buk in prišla mednje kot neverni mož. Ko sem jim rekla,da je molitev dolgočasna, so na ves glas zakričali,da to ne drži.Vprašala sem jih,kako lahko verujejo v Boga,čeprav ga še niso videli in povedali so mi, da Bog zagotovo je. In še o čudežih sem jih pov- prašala, če verjamejo, da se dogajajo. In v en glas so zaklicali: »Jaaaaaaaaaaaaa!« Odšla sem od njih, odložila klobuk in se vrnila nazaj in hiteli so mi pripovedovati, kakšen obisk so imeli. Nekaj je bilo tudi takšnih, ki so me prepričevali, da sem bila to jaz. Sama pa sem še nekaj dni po tej veroučni uri premišljevala, kako preprosta in lepa je otroška vera. Kje pa je naša vera? Zmoremo verovati v Boga,v moč molitve,v čudeže? V letošnjem letu premišljujemo v ustvarjalnem kotičku o čudežnih besedah.Izrečena in tudi neizre čena beseda lahko gradi ali podira mosto- ve, prijateljstva,družino, ... Hvala.Kako si? Jaz. Prosim. Oprosti. Danes dodajam tem čudežnim besedam še besedico »pridi«. Ko izrekamo te besede in ko se zavestno od- ločimo,da z njimi želimo graditi lepe odnose in tkati globoka prijateljstva, se lahko do- gajajo čudeži.In zakaj beseda »pridi«? Me- sec december je poln vsakovrstnega doga janja. Razsvetljene ulice, okrašene izložbe, brezštevilne reklame v poštnem nabiralniku vrste v nakupovalnih središčih, raznovrstni božički in dedki mrazi, ... Vse to nas od- daljuje od bistva adventa in božiča. Zato je prav,da začnemo vabiti v svoje življenje tisto,kar je pomembno. Pridi mir,pridi vera, pridi ljubezen, pridi upanje, pridi moj bližnji, pridi Gospod. Preprosta zgodba o štirih svečah na adven tnem vencu govori o tem, kako se počasi pomembne stvari izgubljajo iz naših življenj »Štiri sveče so počasi izgorevale.V prostoru je bila tišina, zato smo lahko slišali njihov pogovor. Prva je rekla:"Jaz sem mir.Ampak ljudje me ne znajo obdržati,zato se mi zdi, da mi drugega ne preostane, kot da ugas- nem." Počasi, počasi je sveča ugasnila. Druga pravi: "Jaz sem vera. Žal ne služim nikomur. Ljudje nočejo vedeti zame, zato nima smisla,da gorim".Komaj je to izgovori- la,jo je lahna sapa ugasnila.Žalostna pravi tretja: "Jaz sem ljubezen. Nimam moči, da bi gorela. Ljudje me ne upoštevajo, ker se ne zavedajo mojega pomena...Svoje drage bolj sovražijo,kot jih ljubijo ..." In sveča je ugasnila.Nepričakovano stopi v sobo otrok in vidi ugasnjene sveče. Pretresen zaradi teme pravi:"Morale bi goreti! Strah me je!" Ko to izreče, plane v jok. Tedaj spregovori četrta sveča: "Ne obupuj, ne joči! Dokler bom jaz gorela, lahko še vedno prižgemo ostale sveče! Jaz sem upanje!" Z žarečimi objokanimi očmi otrok prime svečo upanja in prižge ugasle sveče. Še imamo upanje. In imamo tudi besede, ki lahko prižgejo vero,mir,ljubezen.Vzemimo si čas v adventnih dneh in večkrat izrecimo besedo »pridi«! Beseda advent v prevodu iz latinščine pomeni prihod.Naznanja prihod Jezusa,ki se nam razodeva znova in znova v božični skrivnosti.Mi pa skupaj z Jezusom v naša življenja povabimo tudi prave vred- note.Povabimo v naše medsebojne odnose mir in preženimo prepire in sovraštvo. Po- vabimo vero in vzemimo si čas za molitev, za Boga. Povabimo ljubezen in odpustimo takšne in drugačne razprtije, nestrinjanja in nesporazume. Povabimo upanje in si do- volimo verjeti v čudeže. Povabimo bližnje, da postanejo del našega življenja.In nena- zadnje povabimo v svoje odnose in v svoj vsakdan Boga. Pridite mir, vera, ljubezen in upanje! Pridi moj bližnji in pridi Gospod! Naj bo moja in tvoja vera podobna otroški veri veroučencev,ki so s takšno gotovostjo trdili, da čudeži so, da Bog obstaja, da je molitev nekaj lepega. In verjemimo tudi,da lahko s čudežnimi besedami, ki jih izgovar- jamo znova in znova,prižgemo kakšno luč- ko, ki bo svetila mnogo svetleje, kot tiste po ulicah naših mest in vasi. Predvsem pa ne bo ugasnila, ko bo praznikov konec! Polona Kemperle KOMBI BRATSTVA Tokrat se na rumeni strani Prijatelja oglašam zadnjič, in sicer z zahvalo in novo prošnjo za vaše darove za kombi Bratstva ki še ni v celoti plačan. Vsem dobrotnikom se v imenu Bratstva srčno zahvaljujem! Hvaležni smo vam za vsak najmanjši dar! S tem ste nam omogočili,da se bomo člani Bratstva lažje udeleževali različnih srečanj duhovnih vaj, šli na obisk k tistim, ki ne morejo od doma in se morda odpravili tudi na kakšno romanje. Želim vam blagoslovljen božič! Naj vas bo- žja dobrota in Njegov blagoslov spremljata tudi v prihodnjem letu! Račun za kombi: KRŠČANSKO BRATSTVO BOLNIKOV IN INVALIDOV,Tabor 12,1000 LJUBLJANA TRR (pri Novi Ljubljanski banki) SI56   0201-4025-6229-150 sklic: 00 2907-011 Namen: kombi Bratstva Še do konca leta pri NLB ne boste plačali provizije Dodatne informacije: Tone Planinšek, tel.: 041/384-324 ali e-naslov: tone.planinsek@guest.arnes.si Če sporočite svoj naslov, dobite po pošti izpisane položnice. Tone Planinšek, voditelj Bratstva Δ na kazalo domov na vrh Δ  TAKO ODHAJAJO Družba hčera krščanske ljubezni sporoča, da je Gospodar življenja v četrtek, 15.novem- bra 2012, poklical k sebi s. Almiro Černe. S. Almira se je rodila 5.9.1954 v vasi Str- mica, župnija Studeno, občina Postojna. V Družbo je stopila 1.11.1974. Kot izredno delavna in iznajdljiva kuharica je pripravljala hrano sestram v Beogradu, od leta 1987 na Mirenskem Gradu pri lazaristih in v Gni- dovčevem domu duhovnih vaj, od 1995 do avgusta 2012 pa v Ljubljani v provincialni hiši Misijonske družbe - lazaristov. Rada je pomagala ubogim, posebno zadnja leta v Ljubljani so bili brezdomci njena velika skrb Od nje smo se poslovili v torek, 20.novembra s sv. mašo ob 9.00, v cerkvi Vseh svetih na Žalah,zatem pa je sledila pogrebna slo- vesnost. Priporočamo jo v molitev. Njene sosestre.  OBVESTILA prijatelj - cenik 2013 posamezen izvod: . . 1,95 € letna naročnina: posamezniki: . . . 11,70 € poverjeniki: . . . . 10,50 € podporna: . . . . . 23,00 € Za tujino (Evropa): 20,00 €. Letalsko(zu- naj Evrope): $35,00 USD, $35,00 CAD ali $40,00 AUD.Naročnino lahko nakažete na transakcijski račun, odprt pri Hypo banki: SI56-3300-0000-3418-174 Dom Sv. Jožef Posamezni naročniki boste položnice za naročnino ali dar z vsemi vpisanimi podatki dobili po pošti v prvih dneh januarja priho- dnje leto. Zaželeno je, da nam nakažete naročnino do konca februarja 2013. Poverjeniki pa boste položnice za naročnino z vsemi vpisanimi podatki dobili po pošti v mesecu februarju 2013. Zato vas prosimo, da v januarju 2013 obnovite naročnino svo jim naročnikom in tistim, ki Prijatelja preje- majo kot dar ter morebitne spremembe spo ročite do konca januarja 2013. Zaželeno je, da nam nakažete naročnino do konca marca 2013. Prosimo vse, ki Prijatelja dobivate zastonj, da se nam do novega leta z nekaj vrsti- cami ali po telefonu oglasite. Na naslove, kjer več let ni nobenega odziva, Prijatelja prenehamo pošiljati. Vsem naročnikom in dobrotnikom hvala za vsak vaš dar! uredništvo: Tabor 12, 1000 Ljubljana. tel.: 01/433-94-10, faks: 01/431-21-81 e-mail: revija.prijatelj@rkc.si urednik - GSM: 051/268-751 uprava (za plačila): Dom Sv. Jožef, Plečnikova 29, 3000 Celje tel.: 059/073-800, faks: 03/548-15-96 uradne ure (v Ljubljani): ponedeljek,sreda in četrtek od 9h do 12h POVEJ NAPREJ IN PODARI PRIJATELJA KOMU? Tistemu,ki bi se Prijatelja razveselil, morda celo postal naročnik: • z boleznijo ali invalidnostjo preizkušanemu bratu ali sestri • osamljenemu bratu ali sestri • bratu ali sestri, ki bi ga določeni članek obogatil • ustanovi ali skupnosti, kjer živi več ljudi in bi jih revija nagovorila. Ko podariš Prijatelja naprej: • sporoči na naš naslov: Tabor 12, 1000 Ljubljana • ali nas pokliči po telefonu:01/433-94-10 • ali nam pošlji elektronsko pismo na naslov: revija.prijatelj@rkc.si Tedaj ti bomo brezplačno čim prej poslali nov izvod revije. prijatelj na internetu http://revija-prijatelj.rkc.si http://kbbi.rkc.si kbbi na internetu VSE ODDAJE 'VSTANI IN HODI' JE MOŽNO PREKO INTERNETA PONOVNO POSLUŠATI.OBJAVLJENE SO V ARHIVU ODDAJ RADIA OGNJIŠČE: http://audio.ognjisce.si VSTANI  IN  HODI! oddaja za bolnike, invalide in njihove prijatelje 18. DECEMBER 15. JANUAR      Dobite jo brez recepta na Radiu Ognjišče 3. torek ob 20.30 in ponovitvi v sredo ob 23.00 Ker oddaja zelo blagodejno in poživljajoče vpliva na telo in duha,se pred poslušanjem ni potrebno posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom! grafično oblikoval in vabi k poslušanju Tone Planinšek Δ na kazalo domov na vrh Δ  RAZVEDRILO NAGRADNA KRIŽANKA Božič je najbolj priljubljen krščanski praznik Podoba pravkar rojenega otročička, obda- nega z mahom, pastirci, ovčkami, angeli in zvezdo repatico,zbuja v naših srcih toplino in privablja v cerkve tudi tiste, ki drugače ne zahajajo vanje.Jezus je k nam prišel kot otrok, da bi ga privili k sebi in vzeli za svo- jega. Postal nam je prijatelj in spremljeva- lec, da bi poslušali njegove besede in se ravnali po njih. A ob vsem tem ne smemo pozabiti,da kljub svoji človeški podobi osta ja Bog. Vsemogočni, Sveti, Neskončni.Šele zavedanje, da se je neskončno velik Bog sklonil k majhnemu človeku, daje božične- mu praznovanju pravo vsebino in pomen. Rešitev križanke (geslo v označeni vrstici in stolpcu)prepišite na dopisnico ali karton v njeni velikosti ter jo do 1. januarja 2013 pošljite na naš naslov: PRIJATELJ, Tabor 12, 1000 Ljubljana; s pripisom: KRIŽANKA. Hkrati izrežite in nalepite kuponček, ki je pod križanko. Rešitev nagradne križanke št. 5/2012: MOLITEV LEPA ZA VSAK DAN. Nagrajenci 5/2012: 1. ŠKUFCA Angelca Mleščevo-Dedni dol,1294 Višnja gora,prej- me klekljan prtič; 2. BERTONCELJ Berta, Selca 119, 4227 Selca, prejme knjigo Boža Rustja,Zgodbo ti povem; 3.FILIPČIČ Vida Notranjska cesta 38,1380 Cerknica,prejme knjigo Ivana Malavašiča, Organistov božič; 4. FABJAN Marjana,Blejska Dobrava 112B 4273 Blejska Dobrava,prejme knjigo Zmage Kumer, Delo in ljudska pesem na Slovens- kem; 5. ROPIČ Darinka,Kamna Gorica 111 4246 Kamna Gorica, prejme knjigo Edvarda Svetka,Ohranimo kozolec!; 6. MIKLAVČIČ Marija, Gradnikove brigade 39, 5000 Nova Gorica,prejme zgoščenko Darinke Slanovec Minute za molitev; 7. SLATENŠEK Majda, Ul. bratov Vošnjakov 5, 3000 Celje, prejme knjigo Zvoneta Modreja, Tvoje odločitve. Čestitke izžrebanim in Bog povrni darovalcem nagrad!   Križanka (sestavil: Andrej Praznik) S TV programom želimo pomagati posame- zniku in družbi v splošnem osebnostnem in duhovnem razvoju ter vernim kristjanom v krščanskem razvoju. Prednostne vsebine: duhovne, verske, vzgojne in izobraževalne, okoljske in nove tehnologije, infor- mativne. Ostale vsebine: kulturne in umetniške, športne, telesno vzgojne in rekreacijske, kontaktne in zabavne. Program Exodus TV si lahko ogledate preko na- slednjih digitalnih ponudnikov: T2 (Slovenija); Telemach (Slovenija); Teleing (območje Ptuja in del Pomurja); Elektro Turnšek (celjska regija); na svetovnem spletu: www.exodus.si Δ na kazalo domov na vrh Δ  USTAVLJENI TRENUTKI Grem jaz ... (fotografije) • ... K SVETI DARITVI (invalidka na vozičku pred oltarjem) • ... UTRUJEN K POČITKU (deklica v otroški igrici leži na tleh) • ... POGLEDAT SKOZI OKNO (otroci in odrasli gledajo od zunaj skozi okno) • ... NA ZAPLANO (deklici držita tkanino z napisom: Grem jaz) GREMO V NOVO LETO. SREČEN BOŽIČ VAM ŽELI TONE PLANINŠEK   Kolofon  MISEL »Tebi, krščanska duša, je ves svet tempelj Božji. Ko vidiš ljubo sonce, gledaš malo travico, slišiš škrjančka žvrgoljenje - razveseli se, povzdigni roke in srce ter poveličaj modrega Stvarnika! To je prva molitev - počastitev.« (Anton Martin Slomšek) P.Marko Ivan Rupnik, mozaik ka- pele v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na Koroškem. Na mozaiku so upodobljeni svet- niki, ki povezujejo Koroško in Slovenijo: blaženi škof Slomšek, sv. Modest in sv. Ema Krška. Molimo za držo občudovanja vsega ustvar- jenega in hvaležnosti za podarjene darove narave! Naj Gospod v nas prebudi čut odgovornosti za ohranjanje stvarstva tudi za naše po- tomce. Bodimo hvaležni tudi za dar vere, molitve, ljubezni, ... Bog zopet prihaja med nas-počastimo Ga.. »Vera mi predstavlja predvsem to, kar človek stori dobrega bližnjemu.« » Δ na kazalo domov na vrh Δ

KOLEDAR - PRIJATELJ 2013
JANUAR   1. T Marija, Božja mati       - Novo leto - dan miru - d.p.   2. S Bazilij Vel. in Gregor Naz.   3. Č Ime Jezusovo, Genovefa   4. P Angela, Elizabeta Seton   5. S Emilijana (Milena), Janez   6. N Gospodovo razglašenje   7. P Rajmund, Lucijan   8. T Severin Noriški, Erhard   9. S Hadrijan, Julijan 10. Č Gregor Niški, Agaton, Viljem 11. P Pavlin Oglejski, Teodozij 12. S Tatjana (Tanja), Alfred 13. N Jezusov krst, Hilarij, Veronika 14. P Feliks Nolanski, Odon (Oton) 15. T Pavel pušč., Mihej in Habakuk 16. S Marcel, Berard (maroški muč.) 17. Č Anton Puščavnik, Rozalija 18. P Marjeta Ogrska, Priscila 19. S Makarij, Suzana 20. N 2.nav. - Fabijan, Boštjan 21. P Neža (Agnes,Janja), Epifanij 22. T Vincencij (Vinko), Lavra 23. S Henrik Suzo,         zaroka Marije in Jožefa 24. Č Frančišek Saleški, Felicijan 25. P Spreobr.ap. Pavla, Ananija 26. S Timotej in Tit, Robert 27. N 3.nav., svetopisemska          - Angela Merici 28. P Tomaž Akvinski, Karel Vel. 29. T Valerij, Julijan 30. S Martina, Hiacinta Mariscotti 31. Č Janez Bosko, Marcela Rimska	FEBRUAR   1. P Brigita Irska, Sever   2. S Svečnica - Simeon in Ana   3. N 4.nav. - Blaž, Oskar   4. P Andrej Corsini, Gilbert   5. T Agata, Albuin   6. S Pavel Miki (jap.muč.), Ljubo   7. Č Nivard, Koleta (Nika), Pij IX.   8. P Hieronim Emiliani, Jožefina         - Prešernov dan - d.p.d.   9. S Apolonija (Polona), Evzebija 10. N 5.nav. - Sholastika,         Alojzij Stepinac 11. P Lurška Mati Božja, Benedikt        - svetovni dan bolnikov 12. T Evlalija, Erna, Aleksij - pust 13. S ++ Pepelnica, Katarina Ricci 14. Č Valentin(Zdravko), Anton 15. P + Klavdij, Georgija (Jurka) 16. S Julijana, Onezim 17. N 1.post. - Sedem ust. servitov,         Silvin 18. P Flavijan, Frančišek Clet 19. T Konrad, Bonifacij 20. S Leon Sicilski,Frančišek in Jacinta 21. Č Peter Damiani, Irena (Mira) 22. P + Sedež ap. Petra         Maksimiljan Puljski 23. S Polikarp,Montan Toled.-kvatre 24. N 2.post. - Matija, Sergij 25. P Valburga, Lovrenc Kitajski 26. T Aleksander (Branko) 27. S Gabrijel, Žal. M.B., Baldomir 28. Č Ožbolt (Osvald), Roman	MAREC   1. P + Albin (Zorko), Feliks III.   2. S Neža Praška, Angela od Križa   3. N 3.post. - Kunigunda, Marin   4. P Kazimir, Lucij   5. T Hadrijan, Olivija (Livija)   6. S Marcijan, Fridolin (Miroslav)   7. Č Perpetua in Felicita   8. P + Janez od Boga, Vincencij   9. S Frančiška Rim., Vital 10. N 4.post. - 40 armen. mučencev         Makarij 11. P Benedikt, Sofronij 12. T Doroteja (Dora), Inocenc I. 13. S Kristina, Evfrazija 14. Č Matilda, Pavlina 15. P + Ludovika, Klemen Dvoržak 16. S Herbert, Hilarij Oglejski 17. N 5.post., tiha - Patrik (Patricij) 18. P Ciril Jeruzalemski, Edvard 19. T Jožef, mož D.M. 20. S Klavdija, Kutbert 21. Č Serapion, Hugolin 22. P + Lea, Bazilij 23. S Gospodovo oznanjenje         (litur.pr.), Turibij 24. N 6.post.,cvetna,Katarina Švedska 25. P Prokop 26. T Lara (Larisa), Evgenija 27. S Rupert, Gelazij 28. Č Veliki četrtek -Venturin, Bojan 29. P ++ Veliki petek -Bertold, Jona 30. S Velika sobota-Amadej (Bogoljub) 31. N VELIKA NOČ-d.p.d., Benjamin         - poletni čas	APRIL   1. P Velikonočni pon. - d.p.d.         -Agapa (Ljuba)   2. T Frančišek Paolski, Teodozija   3. S Rihard, Sikst I.   4. Č Izidor Seviljski,Benedikt Neger   5. P Vincencij Ferer   6. S Viljem   7. N 2.vel.,bela,ned.Božjega usmilj.         Janez de la Salle   8. P Julija, Valter   9. T Hugo, Heliodor 10. S Ezekiel, Domnij (Domen) 11. Č Stanislav, Gema (Biserka) 12. P Viktor, Zenon Veronski 13. S Martin I., Ida 14. N 3.vel.,papeška-Valerijan,Lidvina 15. P Helena (Jelica), Teodor 16. T Bernardka Lurška, Benedikt 17. S Rudolf, Robert 18. Č Evzebij, Galdin 19. P Leon IX. - obl. izv. papeža 20. S Teotim(Teo), Anastazij Sinajski 21. N 4.vel., ned. Dobrega Pastirja         - Anzelm 22. P Aleksandra, Gaj 23. T Jurij, Adalbert (Vojteh) 24. S Fidelis, Franka 25. Č Marko, Makedonij 26. P Mati dobrega sveta, Klet 27. S Hozana,Cita-dan upora -d.p. 28. N 5.vel.-Peter Chanel,Ludvik Mont. 29. P Katarina Sienska 30. T S Pij V., Jožef Cottolengo
MAJ   1. S Jožef Del. -praznik dela- d.p.   2. Č Atanazij, Ciriak - d.p.   3. P Filip in Jakob mlajši   4. S Florijan (Cvetko), Antonina   5. N 6.vel. - Gotard, Angel   6. P Dominik Savio - prošnji dan   7. T Gizela, Stanislav - prošnji dan   8. S Bonifacij IV., Viktor (Zmago)         - prošnji dan   9. Č Gospodov vnebohod - Izaija 10. P Job,Trsatska M.B., Antonina 11. S Estela (Zvezdana), Odo 12. N 7.vel.-Leopold Mandić,Pankracij 13. P Fatim.M.B.,Marija D.Mazzarello 14. T Bonifacij, Justina 15. S Zofija (Sonja), Izidor 16. Č Janez Nepomuk, Ubald 17. P Jošt, Paskal 18. S Janez I., Erik 19. N BINKOŠTI-Urban I.,Peter Celestin 20. P Marija,Mati Cer.,Bernardin Sienski 21. T Krištof (meh.muč.),Teobald 22. S Marjeta (Rita), Emil (Milan) 23. Č Socerb, Mihael 24. P Marija Pomočnica, Ludvik 25. S Beda častitljivi, Gregor VII.         - kvatre 26. N Sv.Trojica - Filip Neri,Lambert 27. P Alojzij Grozde 28. T German Pariški 29. S Maksim Emonski, Bona 30. Č SV.REŠNJE TELO IN KRI,Kancijan 31. P Obiskanje D.M.,Vital, Matilda	JUNIJ   1. S Justin, Simeon   2. N 9.nav. - Marcelin in Peter   3. P Karel (ugandski muč.)   4. T Kvirin iz Siska, Frančišek Caracciolo   5. S Bonifacij, Igor   6. Č Norbert, Bertrand Oglejski   7. P Srce Jezusovo, Robert   8. S Srce Marijino, Medard,        - Dan Primoža Trubarja - d.p.   9. N 10.nav. - Primož in Felicijan 10. P Bogumil Poljski, Timotej 11. T Barnaba, Olivija 12. S Odulf, Eskil, Adelajda 13. Č Anton Padovanski, Akvilina 14. P Valerij in Rufin 15. S Vid, Germana - romanje        bolnikov in invalidov na Brezje 16. N 11.nav. - Beno, Gvido 17. P Albert 18. T Marko in Marcelijan 19. S Romuald, Nazarij 20. Č Florentina, Vincencija, Silverij 21. P Alojzij Gonzaga, Julijan 22. S Janez Fisher, Tomaž More 23. N 12.nav. - Jožef Cafasso 24. P Rojstvo Janeza Krstnika -kres 25. T Viljem - dan državnosti - d.p. 26. S Jožef M. Escrivá, Vigilij 27. Č Ema Krška,Ciril Aleksandrijski 28. P Irenej (Hotimir), Leon II. 29. S Peter in Pavel 30. N 13.nav.-Prvi rimski mučenci          Ladislav	JULIJ   1. P Oliver, Estera, Aron   2. T Svetogor. in Ptujskogor. M.B.   3. S Tomaž (Tomislav), Anatolij   4. Č Urh (Uroš),Elizabeta Portugal.   5. P Ciril in Metod   6. S Marija Goretti, Artezij   7. N 14.nav., izseljenska - Vilibald   8. P Gregor Grassi, Edgar   9. T Avguštin (kit.muč), Veronika 10. S Amalija (Ljubica), Rufina 11. Č Benedikt, Olga Kijevska 12. P Mohor in Fortunat 13. S Henrik (Hinko) II., Evgen 14. N 15.nav.-Kamil Lelijski,Božidar 15. P Bonaventura, Vladimir 16. T Karmelska M.B., Evstahij 17. S Aleš, Hedvika Poljska 18. Č Friderik (Miroslav), Elij 19. P Justa, Arsenij Vel. 20. S Marjeta Antiohijska, Apolonij 21. N 16.nav.,Krištofova - Lovrenc,          Danijel 22. P Marija Magdalena 23. T Brigita Švedska,Janez Kasijan 24. S Krištof, Šarbel Makluf 25. Č Jakob starejši, Teja 26. P Joahim in Ana, starši D.M. 27. S Gorazd, Kliment, Sava 28. N 17.nav. - Viktor (Zmago) I.         Samson (Samo) 29. P Marta in Marija (Lazarjevi sestri) 30. T Peter Krizolog, Rufin 31. S Ignacij Lojolski, Helena Šved.	AVGUST   1. Č Alfonz M.Ligvorij, Tomaž   2. P Evzebij, porcijunkula   3. S Lidija, Konrad   4. N 18.nav. - Janez M. Vianney,         Tertulin   5. P Marija Snežna(Nives)   6. T Jezusova spremenitev na gori   7. S Sikst II., Kajetan   8. Č Dominik, Marija od Križa   9. P Terezija(Edith Stein), Julijan 10. S Lovrenc (Lovro), Asterija 11. N 19.nav.-Klara(Jasna), Suzana 12. P Ivana Šantalska 13. T Poncijan in Hipolit, Gertruda 14. S Maksimiljan Kolbe, Evzebij 15. Č MARIJINO VNEBOVZETJE-d.p.d. 16. P Rok, Štefan I. Ogrski 17. S Hijacint -združitev prekmur.         Slovencev - d.p. 18. N 20.nav.-Helena(Alenka),Manes 19. P Janez Eudes, Mojzes in Sara 20. T Bernard, Samuel (Samo) 21. S Pij X., Sidonij (Zdenko) 22. Č D.M.Kraljica, Sigfrid (Zmago) 23. P Roza iz Lime, Justinijan 24. S Natanael (Jernej), Emilija 25. N 21.nav.-Ludvik IX.,Jožef Kalasanc 26. P Zefirin 27. T Monika, Amadej 28. S Avguštin, Hermes 29. Č Muč. Janeza Krstnika, Sabina 30. P Feliks (Srečko), Pamahij 31. S Rajmund Nonat, Nikodem
SEPTEMBER   1. N 22.nav., angelska - Egidij,       Brezjanska M.B.   2. P Marjeta   3. T Gregor Veliki, Raisa   4. S Rozalija (Zalka), Irma   5. Č Mati Terezija,Viktorin Asiški   6. P Zaharija, Magnus   7. S Regina, Marko Križevčan   8. N 23.nav.-Rojstvo Device Marije   9. P Peter Klaver 10. T Nikolaj Tolentinski, Ines 11. S Prot in Hijacint,Janez Perboyre 12. Č Marijino ime, Gvido 13. P Janez Zlatousti, Elidija 14. S Povišanje sv. Križa 15. N 24.nav. - Žalostna M.B.         - vrnitev Primorske - d.p. 16. P Kornelij in Ciprijan 17. T Robert Bellarmin, Lambert 18. S Riharda, Jožef Kupertinski 19. Č Januarij, Teodor Angleški 20. P Andrej (kor.muč.), Evstahij 21. S Matej (Matevž), Jona 22. N 25.nav., Slomškova - Mavricij 23. P Pij iz Pietrelcine 24. T Anton M. Slomšek, Rupert 25. S Sergij Radon., Nikolaj iz Flüe 26. Č Kozma in Damijan 27. P Vincencij Pavelski, Bonifacij 28. S Venčeslav,Lovrenc (jap.muč.)         - kvatre 29. N 26.nav-Mihael,Gabrijel, Rafael 30. P Hieronim	OKTOBER   1. T Terezija Det.Jezusa, Emanuel   2. S Angeli varuhi, Anton Chevrier   3. Č Frančišek Borgia, Gerard   4. P Frančišek Asiški, Kalistena   5. S Marija Favstina, Apolinarij   6. N 27.nav.,Rožnov. M.B. - Bruno   7. P Sergij in Bakh   8. T Pelagija, Benedikta   9. S Dionizij, Janez Leonardi 10. Č Florencij, Danilo (Danijel) 11. P Filip, Firmin 12. S Maksimilijan Celjski,Serafin 13. N 28.nav. - Koloman, Edvard 14. P Kalist I., Hildegunda 15. T Terezija Avilska, Evtimij 16. S Hedvika, Marjeta M. Alakok 17. Č Ignacij Antiohijski, Florencij 18. P Luka, Just 19. S Janez in Izak (kan.muč.), Pavel 20. N 29.nav.,misijonska-Irena(Mira) 21. P Uršula, Agaton 22. T Marija Saloma,Janez Pavel II. 23. S Janez Kapistran, Severin 24. Č Anton M. Claret, Senoh 25. P Sabina, Krizant in Darija 26. S Lucijan in Marcijan 27. N 30.nav.,žegnanjska -Sabina         Avilska - zimski čas 28. P Simon in Juda Tadej 29. T Ermelinda (Linda), Mihael Rua 30. S Marcel, German 31. Č Volbenk (Bolfenk), Alfonz         - dan reformacije - d.p.d.	NOVEMBER   1. P VSI SVETI - dan spomina          na mrtve - d.p.d.   2. S Spomin vseh vernih rajnih   3. N 31.nav., zahvalna - Viktorin         Ptujski, Just Tržaški   4. P Karel Boromejski   5. T Zaharija in Elizabeta   6. S Lenart (Narte), Monald   7. Č Ernest, Engelbert   8. P Bogomir, Bogdan   9. S Posvetitev lateranske bazilike 10. N 32.nav.-Leon Vel,Andrej Avelinski 11. P Martin (Davorin) 12. T Jozafat, Emilijan (Milan) 13. S Stanislav Kostka, Evgenij 14. Č Nikolaj Tavelić, Lovrenc Irski 15. P Albert Vel., Leopold (Polde) 16. S Marjeta Škotska,Jedrt (Jerica) 17. N 33.nav.-Elizabeta Ogrska, Hilda 18. P Posv.bazilike sv.Petra in Pavla 19. T Matilda (Mehtilda), Abdija 20. S Gelazij, Edmund 21. Č Darov. D.M., Maver Poreški 22. P Cecilija (Cilka), Kristjan 23. S Klemen I.-dan R.Maistra -d.p. 24. N 34.nav. - KRISTUS KRALJ         Andrej (viet. muč.), Flora 25. P Katarina Aleksandrijska 26. T Valerijan Oglejski, Silvo 27. S Modest, Marija s čudodel.svet. 28. Č Katarina Labouré, Jakob 29. P Saturnin, Filomen 30. S Andrej, Mirokles	DECEMBER   1. N 1.adv.-Eligij,Marija Klementina   2. P Bibijana, Blanka   3. T Frančišek Ksaver, Sofonija       - mednarodni dan invalidov   4. S Janez Damaščan, Barbara   5. Č Saba (Savo),Krispina (Pina)   6. P Nikolaj (Miklavž), Azela   7. S Ambrož (Ambrozij), Boetij   8. N 2.adv. -Brezm. spočetje D.M.   9. P Bernard Jezusov 10. T Loretska M.B., Judita 11. S Damaz I., Sabin 12. Č Guadalupska M.B., Amalija 13. P Lucija, Otilija (Tilka) 14. S Janez od Križa, Apolonij 15. N 3.adv. - Kristina 16. P Albina, David 17. T Lazar iz Betanije, Hijacint 18. S Gacijan, Vunibald 19. Č Urban V., Anastazij 20. P Evgen, Vincencij Romano 21. S Peter Kanizij,Dominik -kvatre 22. N 4.adv.-Frančiška Cabr.,Izrael 23. P Janez Kancij 24. T Adam in Eva - sveti večer 25. S BOŽIČ-Gospodovo rojstvo d.p.d 26. Č Štefan - Dan samostojnosti         in enotnosti - d.p. 27. P Janez, Fabiola 28. S Nedolžni otroci, Teodor 29. N Sv.družina-Tomaž Becket,Marcel 30. P Vincencija 31. T Silvester I. (Silvo), Melanija
Kratice: M.B. (Mati Božja); D.M. (Devica Marija); Vel. (Véliki); muč. (mučenci); d.p. (državni praznik); d.p.d. (dela prost dan)
Besedilo in sliki na koledarju:			na kazalo    domov    na vrh
1. stran: »Vam je bilo namreč milostno dano, ne samo da v Kristusa verujete, ampak da zanj tudi trpite« (Flp 1,29) slika (na prvi in drugi strani): Franc Jelovšek, freske v Marijini cerkvi na Sladki Gori, foto Peter Škrlep 2. stran: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel,tudi če umre; in vsakdo,ki živi in vame veruje,vekomaj ne bo umrl. Veruješ to?« (Jn 11,25-26)