Sv. Peter pri Petelinjem petju (Gallicantus). Na ta kraj smo prispeli v soboto 20. februarja, ko smo zaključili obisk v Betaniji. Gallicantus je kraj, kjer je Peter trikrat zatajil Jezusa, potem, ko so ga vojaki zajeli in odvedli na sojenje. Ob tem je petelin zapel in Peter se je spomnil  Jezusovih besed, ter se bridko zjokal. Do tega kraja vodi cesta, ki poteka v bližini krščanskih pokopališč. Na Gallicantusu je danes postavljena lepa cerkev Petrove zatajitve. Tu je ohranjenih tudi več pomembnih arheoloških zanimivosti. Med različnimi odkopanimi ruševinami opazimo lepo stopničasto pot,
Stopnice iz Jezusovega časa na kraju Gallicantus. ki se v bližini dvorane zadnje večerje spusti proti Siloi. Moški z vrčem vode, ki sta mu učenca morala slediti, da sta našla prostor za velikonočno večerjo, je nedvomno prihajal po tej poti.Tudi Jezus je zagotovo hodil po njej na večer velikega četrtka.
Cerkev sv. Petra pri Petelinjem petju se dviga sredi ostankov nekega starodavnega svetišča.
Pogled od Gallicantusa proti dolini Jozafat. Sestavljata jo zgornji del in umetno zgrajena kripta, ki jo podpirajo mogočni stebri. Posvečena je Kristusu Sodniku. Zunaj ob cerkvi je bronasti spomenik, ki predstavlja Petra, ki se greje z drugimi ob ognju. Zraven je dekla, ki ga je prepoznala, na stebru pa je petelin.
Ko je Peter Jezusa trikrat zatajil, je petelin zapel. Škof Jurij nam je na tem kraju v svoji razlagi med drugim dejal, da je petelinji klic glas vesti. Kakor petelin zbudi človeka, tako glas vesti predrami človeka iz neke zaspanosti in mu pove kaj je prav.
V bližini cerkve smo se zaustavili na terasi, kjer se nam je ponudil krasen razgled po okolici. Pod nami je bil najprej vrh Ofela, ki se še posebej zvečer zelo razločno zarisuje nad dolino Cedrona. Tu je torej Davidovo mesto, tisti Sion, ki ga tolikokrat opevajo psalmi.
Nad dolino Cedrona se dviga Gora pohujšanja, tako poimenovana po Salomonu, ki se je tukaj predajal malikovanju, k čemur so ga zapeljale njegove poganske žene. Na tem hribu je Katoliško podporno društvo
Pogled proti jeruzalemskemu obzidju. uredilo sprejemno hišo za tiste romarje, ki si ne morejo privoščiti hotela.
Naravnost pod nami je dolina Jozafat, nad katero se proti Oljski gori razteza ogromno judovsko pokopališče.

Od Gallicantusa smo se zapeljali nedaleč stran do Betfage. Betfaga leži na grebenu v obliki sedla,ki povezuje Oljsko goro z višino Betanije. Zaradi pomembnosti lege med globokima dolinama je skozi ta kraj vedno potekal živahen promet. Jezus je zanesljivo pogosto prišel sem, zato okoliščine obeh evangeljskih dogodkov, ki ju po tradiciji postavljajo v ta kraj, lahko prav dobro razumemo.
Najprej se spomnimo srečanja med Jezusom, Marto in Marijo po smrti njunega brata Lazarja. Jezus je iz pokrajine okoli Jerihe prišel po rimski cesti,ki se je začenjala na Oljski gori v bližini Betfage.Povsem jasno je torej,da sta do sem sestri prišli Gospodu naproti. Jezus jima je tukaj takrat rekel: »Jaz sem vstajenje in življe- nje: kdor veruje vame,bo živel,tudi če umrje;in kdorkoli živi in veruje vame,vekomaj ne bo umrl.« (Jn 11,25-26)
V Betfagi naj bi se na cvetno nedeljo začel tudi Jezusov zmagoslavni sprevod v Jeruzalem. Apostola sta tu po Jezusovem naročilu našla osla, na katerega je potem sedel. Ker je prihajal iz Betanije, jima je lahko rekel: »Pojdita v vas, ki je pred vama.« Vas se je razprostirala pred njihovimi očmi, pod Oljsko goro.

V svetišču v Betfagi freska prikazuje Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem. Ogledali smo si svetišče v Betfagi,ki je bilo pred kratkim obnovlje- no in okrašeno s freskami,ki prikazujejo sprevod na cvetno nedeljo Na ta dogodek  in  na Lazarjevo obujenje spominja tudi skala v obliki kocke, ki so jo našli leta 1876 in je shranjena v svetišču, ter zavarovana z ograjo iz kovanega železa.
Zunaj v bližini cerkve je lep bronasti spomenik,ki prikazuje Jezusa, kako na cvetno nedeljo jezdi na osličku, zraven pa je navdušena množica. Voditelji so nam povedali, da se na tem kraju vsako leto na cvetno nedeljo prične veličastna procesija, katere se udeležijo velike množice kristjanov. Ves promet v bližnji okolici je takrat zaprt, tako,da se lahko vije procesija proti Jeruzalemu, po poti,kjer so Jezusa spremljali z oljčnimi in palmovimi vejami pred dva tisoč leti. Ta slovesna procesija traja tri ure.

Iz Betfage smo se odpeljali nedaleč stran na Oljsko goro, kjer smo najprej obiskali karmeličanski samostan in cerkev Očenaša. Na tem kraju je v letih 326 - 333 sv. Helena dala postaviti prvo od bazilik, postavljenih na Oljski gori. Bazilika se je imenovala  Eleona. Od tukaj je lep razgled po vsem mestu. Eleona je bila posvečena spo- minu Jezusovih govorov apostolom. Jezus naj bi apostolom večkrat govoril v neki votlini, kjer naj bi jih tudi naučil moliti Očenaš. To votlino, imenovano votlina naukov, so gotovo obiskovali kristjani prvotne jeruzalemske Cerkve. Pozneje je postala kripta Konstan- tinove bazilike. Ta bazilika je doživela enako usodo kakor druga svetišča, bila je porušena. Križarji so jo obnovili in jo poimenovali cerkev Očenaša (Paternoster). Pozneje je bila ponovno razrušena in dokončno uničena.
Danes stoji na tem kraju karmeličanski samostan Očenaša. Leta 1868 je to zemljišče kupila princesa mesta Tour de Auvergne in dala tu zgraditi cerkev, posvečeno Očenašu, ter samostan za francoske karmeličanke. Pred cerkvijo je stal križni hodnik s štirimi galerijami.

Na kraju Očenaša je Gospodova molitev izpisana v številnih svetovnih jezikih, tudi v slovenskem. Danes je Gospodova molitev izpisana v različnih jezikih na več kakor 150 keramičnih ploščah, od katerih jih je nekaj v notranjosti karmeličanske kapele, druge pa so razvrščene po stenah križnega hodnika in po zidovih obzidja. Številne plošče v različnih jezikih tako pričajo, da se Gospodova molitev moli po vsem svetu. Plošča s slovenskim Očenašem se nahaja v notranjosti samostanske kapele. Postavljena je bila ob prvem romanju Slovencev v Sveto deželo leta 1910, ko je skupino 540 romarjev vodil ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič. Potovali so z ladjo iz Trsta.
Spodnje stene so bile okrašene s 35 velikimi okvirji in v vsakem od njih je bila v drugem jeziku zapisana molitev Očenaš.