V sredo, 24. februarja, smo dan pričeli z zajtrkom ob 6.30 uri. Sle- dilo je pospravljanje prtljage in slovo od Betlehema. V programu dneva smo imeli odhod proti Nazaretu, ki je oddaljen 150 km, in ogled nekaterih pomembnih krajev. Od Jeruzalema naprej smo se vozili po lepo urejeni avtocesti. Pojavljati so se začele zelene pokrajine, ki smo jih prejšnje dni pogrešali. Ko smo se približevali pasu ob Sredozemskemu morju, smo videli že veliko rodovitnih polj, kjer pridelujejo raznovrstno sadje in druge kulture. Na tej poti smo obvozili tudi več velikih mest, ki so bila vsa gosto pozidana. Prvi postanek ta dan smo naredili v mestu Cezareja, ki leži ob Sredozemskem morju. To je bilo v času Rimskega imperija pomembno pristaniško mesto. Sedaj so ostale le še ruševine. Na tem kraju, ki ga obiskujejo turisti, smo si najprej ogledali kratek film, potem pa se sprehodili ob ostankih ruševin. Hodili smo ob obali Sredozemskega morja, ki je delalo lepe valove in škropilo vodo na našo pot. Kakšnega romarja, ki ni bil dovolj uren, je tudi poškropilo.
Pot smo nadaljevali na sever, proti Galileji. Pokrajina, po kateri smo se vozili, je postajala vse bolj podobna naši domači. Občudovali smo velika rodovitna polja, zelene travnike, krave na hribovskih pašnikih, oljčne nasade, zelene gozdove. V vseh desetih dneh romanja do tega dne še sploh nismo nikjer videli gozdov.
Naslednji postanek smo imeli na gori Karmel, kjer je med drugim deloval prerok Elija. Ustavili smo se v majhni cerkvici, kjer nam je škof Jurij pripovedoval zanimivosti iz Elijevega življenja. V bližini cerkve smo se povzpeli na razgledno ploščad, od koder smo imeli krasen razgled za zeleno rodovitno pokrajino. Kakšen kilometer vstran od te cerkve smo se zaustavili v popotni restavraciji, se tam okrepčali in nekoliko odpočili.
Zlatko Novak: ROMANJE V SVETO DEŽELO
stran 21/25
Ogled ostankov mesta Cezareja ob Sredozemskem morju.
Pred vami pojdem v Galilejo
Gora Tabor, kjer se je Jezus vpričo apostolov spremenil.
Gora Tabor
Po galilejski pokrajini smo pot nadaljevali proti gori Tabor ali gori spremenjenja, kjer se je Jezus spremenil vpričo apostolov. Gora Tabor stoji sama sredi ravnine in se s svojim zaobljenim slemenom kakor kupola pne nad pokrajino pod seboj. Njen položaj in poseb- na oblika zbujata pozornost, saj je od daleč videti zares mogočna. Ob vznožju hriba, katerega nadmorska višina je 588 m, smo morali pustiti avtobus in se s posebnimi kombiji zapeljati na vrh gore. Cesta, ki se vije proti vrhu v serpentinah, je nekoliko ozka, zato imajo takšen vozni režim. Z vrha gore Tabor je lep razgled na bližnjo in daljno okolico.
Bazilika na gori Tabor. Ta kraj je pomemben že v stari zavezi, saj je Hebrejcem takoj po zavzetju ob- ljubljene dežele,gora Tabor postala pravo zbirališče in pribežališče. V stoletjih po Kristusu so tukaj gradili svetišča. Ko so prišli v deželo sovražniki Cerkve, so jih ti rušili, novi oblastniki pa spet gradili. Danes romarje na vrhu gore sprejme čudovito svetišče. Tukaj imajo svojo hišo, namenjeno romarjem, tudi frančiškani. Danes prebiva v njej skupnost »Mondo-X«, v kateri se zdravijo narkomani. Ti fantje lepo urejajo in vzdržujejo vrtove in okolico cerkve. V okolici cerkve je še veliko ostankov ruševin iz minulih stoletij.
O dogodku spremenjenja na tej gori v evangeliju poroča Matej (Mt 17,1-8):
Baziliko na gori Tabor krasijo slikoviti mozaiki. Na tem kraju se danes dviga velika bazilika, katere notranjščina je razdeljena na tri ladje. Sredi glavne ladje je široko stopnišče, ki ladjo deli na dvoje. Vodi v kripto, v kateri so še prvotni zidovi in starodavni oltar, ki so ga odkrili med izkopavanji. Obok je prekrit z mozaiki,ki upodabljajo različne simbolične spremenitve Božjega Sina: v njegovem rojstvu, v evharistiji, v trpljenju in v njegovem vstajenju. Nad kripto je osrednja apsida, ki je okrašena z velikim mozaikom, ki prikazuje božansko skrivnost gore Tabor. Bazilika v romarju zbuja vtis mogočnosti. Ob 16.00 uri smo v cerkvi obhajali sv. mašo.
Bazilika na gori Tabor. Ta kraj je pomemben že v stari zavezi, saj je Hebrejcem takoj po zavzetju ob- ljubljene dežele,gora Tabor postala pravo zbirališče in pribežališče. V stoletjih po Kristusu so tukaj gradili svetišča. Ko so prišli v deželo sovražniki Cerkve, so jih ti rušili, novi oblastniki pa spet gradili. Danes romarje na vrhu gore sprejme čudovito svetišče. Tukaj imajo svojo hišo, namenjeno romarjem, tudi frančiškani. Danes prebiva v njej skupnost »Mondo-X«, v kateri se zdravijo narkomani. Ti fantje lepo urejajo in vzdržujejo vrtove in okolico cerkve. V okolici cerkve je še veliko ostankov ruševin iz minulih stoletij.
O dogodku spremenjenja na tej gori v evangeliju poroča Matej (Mt 17,1-8):
Šest dni potem vzame Jezus s seboj Petra, Jakoba in njegovega brata Janeza in jih povede na visoko goro, na samo. Vpričo njih se je spremenil. Njegov obraz se je zableščal kakor sonce in njegova obleka je postala bela kakor luč. Naenkrat sta se jim prikazala Mojzes in Elija in se pogovarjala z njimi. Peter pa se je oglasil in rekel Jezusu: »Dobro je, da smo tukaj, Gospod! Če hočeš, postavim tu tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ko je še govoril, jih je svetal oblak obdal s senco in iz oblaka se je zaslišal glas: »To je moj ljubljeni Sin, zelo sem ga vesel; njega poslušajte!« Ko so učenci to zaslišali, so se silno prestrašili in padli na obraz. Jezus pa je stopil k njim, se jih dotaknil in rekel: »Vstanite in ne bojte se!« Povzdignili so oči, pa niso videli nikogar razen Jezusa.
Baziliko na gori Tabor krasijo slikoviti mozaiki. Na tem kraju se danes dviga velika bazilika, katere notranjščina je razdeljena na tri ladje. Sredi glavne ladje je široko stopnišče, ki ladjo deli na dvoje. Vodi v kripto, v kateri so še prvotni zidovi in starodavni oltar, ki so ga odkrili med izkopavanji. Obok je prekrit z mozaiki,ki upodabljajo različne simbolične spremenitve Božjega Sina: v njegovem rojstvu, v evharistiji, v trpljenju in v njegovem vstajenju. Nad kripto je osrednja apsida, ki je okrašena z velikim mozaikom, ki prikazuje božansko skrivnost gore Tabor. Bazilika v romarju zbuja vtis mogočnosti. Ob 16.00 uri smo v cerkvi obhajali sv. mašo.
Nekaj misli iz pridige škofa Jurija: Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi. Tudi mi se spreminjamo iz sijaja v slavo. Na oboku nad oltarjem so štiri upodobitve, ki prikazujejo, kako je Jezus Kristus proslavil Očeta.
1) Jezusovo rojstvo (Iz 9,5-6). Kristus se je rodil na svet, da bi nam razodel Božjo slavo. Vsak izmed nas je rojen zato, da bi povečal Božjo slavo na zemlji. Na svetu smo tudi zato, da bi to slavo posredovali drugim.
2) Jaz sem kruh življenja (Jn 6,26-27). Pri zadnji večerji je Jezus spremenil kruh v svoje telo. To je bilo preprosto, a hkrati zelo resno dejanje. Povabljeni smo, da ne rešujemo svojega življenja, ampak, da ga dajemo za druge. Če pšenično zrno ne pade v zemljo in umrje, ne obrodi sadu.
3) Bil sem mrtev in glej, živim na veke (Raz 1,18). Ta trd primer nam kaže, kako je Jezusa čakala huda obsodba. Tudi nas in našega življenja nobena stvar ne more dotolči. Kristus sam nam daje življenje. Življenje nam ne bo ušlo. Dobili ga bomo nazaj. Svoje življenje moramo razumeti v takšni drži. Sveti Štefan je rekel svojim nasprotnikom: »Jagnje je stalo kakor zaklano.«
4) Vstal je, ni ga tukaj (Mr 16,5). Zazrti smo v prazen grob. Včeraj, ko smo obiskali Božji grob, smo skušali ujeti to sporočilo. Vse, kar nas težkega doleti v življenju, premagujemo z ljubeznijo. Ko bo prišla težka ura, nas ne bo nič omajalo. želim vam, da bi bili ob urah preizkušnje močni in čvrsti in da bi ostajali na pravi poti za Gospodom.
Po povratku z gore Tabor nas je čakala še 40 minutna vožnja do mesta Nazaret, kjer smo se nastanili v hotelu Tabar. Po večerji smo se utrujeni od dolgega dne odpravili k počitku.1) Jezusovo rojstvo (Iz 9,5-6). Kristus se je rodil na svet, da bi nam razodel Božjo slavo. Vsak izmed nas je rojen zato, da bi povečal Božjo slavo na zemlji. Na svetu smo tudi zato, da bi to slavo posredovali drugim.
2) Jaz sem kruh življenja (Jn 6,26-27). Pri zadnji večerji je Jezus spremenil kruh v svoje telo. To je bilo preprosto, a hkrati zelo resno dejanje. Povabljeni smo, da ne rešujemo svojega življenja, ampak, da ga dajemo za druge. Če pšenično zrno ne pade v zemljo in umrje, ne obrodi sadu.
3) Bil sem mrtev in glej, živim na veke (Raz 1,18). Ta trd primer nam kaže, kako je Jezusa čakala huda obsodba. Tudi nas in našega življenja nobena stvar ne more dotolči. Kristus sam nam daje življenje. Življenje nam ne bo ušlo. Dobili ga bomo nazaj. Svoje življenje moramo razumeti v takšni drži. Sveti Štefan je rekel svojim nasprotnikom: »Jagnje je stalo kakor zaklano.«
4) Vstal je, ni ga tukaj (Mr 16,5). Zazrti smo v prazen grob. Včeraj, ko smo obiskali Božji grob, smo skušali ujeti to sporočilo. Vse, kar nas težkega doleti v življenju, premagujemo z ljubeznijo. Ko bo prišla težka ura, nas ne bo nič omajalo. želim vam, da bi bili ob urah preizkušnje močni in čvrsti in da bi ostajali na pravi poti za Gospodom.
Jezusovo javno delovanje v Galileji
V četrtek, 25. februarja, smo dan pričeli z zajtrkom ob 6.15 uri. Od 7.00 uri smo krenili iz Nazareta in se na- potili proti skrajnemu severu Izraela. Kmalu smo se peljali mimo kraja Abellin, kjer je bila leta 1846 rojena svetnica Mirjam Baouardy,bolj znana pod imenom mala Arabka. Postala je redovnica karmeličanka,znana pa je po izrednih mističnih doživetjih. Umrla je leta 1878. Za svetnico jo je razglasil papež Frančišek leta 2015.
V kraju Banias ob enem izmed izvirov reke Jordan. Pot nas je vodila po zelo lepi avtocesti, s katere smo občudovali izredno rodovitno pokrajino, polno sadnih nasadov, pomarančev- cev in limon s sadeži, razna sadna drevesa sredi polnega cvetenja, žitna polja in drugo. Po kakšni uri vožnje smo se ustavili v kraju Banias,ki se nahaja povsem na samem. Leži pod visoko pečino in je videti kakor kak mestni park, poln bujnega rastlinja. Z gore priteka vanj potok. Ta je najpomembnejši med izviri reke Jordan. V steni pečine se odpira vhod v veliko votlino.Desno od nje je pet polkrožnih vdolbin, vklesanih v skalo in opremljenih z grškimi napisi. To spominja na kult boga Pana, h kateremu so se v staro- davnih časih zatekali pastirji in ga prosili za varstvo svojih čred. Ta kraj je bil pomemben že v času stare zaveze, saj se omenja kralj David. To področje se imenuje tudi Dan. Za Izraelsko ljudstvo vemo, da se je naselilo v obljubljeni deželi od Dana do Beer Sheve, to je na razdalji približno 300 km. Južno od Beer Sheve je še 200 km izraelskega ozemlja, ki ga pokriva puščava Negev.
V rimskem obdobju je dal Filip, sin Heroda Velikega, tu zgraditi mesto, ki ga je imenoval Cezareja Filipova. Iz vseh sinoptičnih evangelijev nam je znano,da je Jezus nekje tukaj svoje učence spraševal,kaj pravijo ljudje o njem. Simon Peter mu je izpovedal svojo vero, ko je odgovoril: »Ti si Kristus,Sin živega Boga!« Celotnega pomena teh besed Peter takrat še gotovo ni bil zmožen doumeti. A Gospod mu je nanje odgovoril z obljubo: »Ti si Peter (Skala) in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala.«
Že prej smo med vožnjo od daleč opazovali goro Hermon, ki leži na tromeji med Libijo, Sirijo in Izraelom. Visoka je 2814 m, njen vrh in najvišja pobočja pa so vedno vsaj delno pokriti s snegom.
Golanska planota, na kateri živijo Druzi in Judje. Ko smo zapustili kraj Banias,smo se začeli počasi vzpenjati v hrib Kmalu smo prispeli na Golansko planoto, ki leži na nadmorski višini 1100m. Ta obširna planota je kar precej poseljena,saj živi na njej 20.000 sirskih Druzov in prav toliko izraelskih Judov. Druzi so majhna verska skupnost, ki živi razen na Golanski planoti še v Libanonu, v Izraelu, v Jordaniji, nekaj izseljenskih skupnosti pa še drugod po svetu. Večina se jih ima za Arabce.
Obširna območja Golanske planjave so prekrita s črnim bazaltnim kamenjem. Na obrobju se dvigajo nekdanji vulkani, saj je planota vulkanskega izvora.Prebivalci se ukvarjajo z obdelovanjem zemlje saj je planota zelo bogata in rodovitna. Naselja na Golanski planoti so manj urejena in čista, kot drugod po državi. Na tem območju so leta 1973 potekale obširne tankovske bitke med izraelskimi in sirskimi vojaki. Za njimi je ostalo veliko nevarnih minskih polj. Leta 1974 je bilo podpisano premirje, ki je vzdolž Golanske planote in preostanka Sirije vzpostavilo tamponsko območje pod nadzorom mirovnih sil Organizacije združenih narodov.
Približno 30 km smo se vozili po stari cesti, ki je nekoč povezovala Jeruzalem z Damaskom. Prav ta pot je zagrizenega preganjalca kristjanov Savla, poznejšega apostola Pavla, privedla k nepričakovanemu in zanj odločilnemu srečanju z vstalim Kristusom. Na vrhu planote smo naredili krajši postanek. Videli smo mnogo zapuščenih vojaških objektov in aktivne vojašnice, v katerih so še danes varnostne enote.
Z Golanske planote smo se spustili na vzhodni breg Genezareškega jezera, ki je tudi zaznamovan v evangelj- skih poročilih. V kraj Kursijo postavljajo prizor, ko je Jezus poslal demone v čredo svinj, ki je potem zdrvela v jezero (Mt 8,28-34).
V kraju Banias ob enem izmed izvirov reke Jordan. Pot nas je vodila po zelo lepi avtocesti, s katere smo občudovali izredno rodovitno pokrajino, polno sadnih nasadov, pomarančev- cev in limon s sadeži, razna sadna drevesa sredi polnega cvetenja, žitna polja in drugo. Po kakšni uri vožnje smo se ustavili v kraju Banias,ki se nahaja povsem na samem. Leži pod visoko pečino in je videti kakor kak mestni park, poln bujnega rastlinja. Z gore priteka vanj potok. Ta je najpomembnejši med izviri reke Jordan. V steni pečine se odpira vhod v veliko votlino.Desno od nje je pet polkrožnih vdolbin, vklesanih v skalo in opremljenih z grškimi napisi. To spominja na kult boga Pana, h kateremu so se v staro- davnih časih zatekali pastirji in ga prosili za varstvo svojih čred. Ta kraj je bil pomemben že v času stare zaveze, saj se omenja kralj David. To področje se imenuje tudi Dan. Za Izraelsko ljudstvo vemo, da se je naselilo v obljubljeni deželi od Dana do Beer Sheve, to je na razdalji približno 300 km. Južno od Beer Sheve je še 200 km izraelskega ozemlja, ki ga pokriva puščava Negev.
V rimskem obdobju je dal Filip, sin Heroda Velikega, tu zgraditi mesto, ki ga je imenoval Cezareja Filipova. Iz vseh sinoptičnih evangelijev nam je znano,da je Jezus nekje tukaj svoje učence spraševal,kaj pravijo ljudje o njem. Simon Peter mu je izpovedal svojo vero, ko je odgovoril: »Ti si Kristus,Sin živega Boga!« Celotnega pomena teh besed Peter takrat še gotovo ni bil zmožen doumeti. A Gospod mu je nanje odgovoril z obljubo: »Ti si Peter (Skala) in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala.«
Že prej smo med vožnjo od daleč opazovali goro Hermon, ki leži na tromeji med Libijo, Sirijo in Izraelom. Visoka je 2814 m, njen vrh in najvišja pobočja pa so vedno vsaj delno pokriti s snegom.
Golanska planota, na kateri živijo Druzi in Judje. Ko smo zapustili kraj Banias,smo se začeli počasi vzpenjati v hrib Kmalu smo prispeli na Golansko planoto, ki leži na nadmorski višini 1100m. Ta obširna planota je kar precej poseljena,saj živi na njej 20.000 sirskih Druzov in prav toliko izraelskih Judov. Druzi so majhna verska skupnost, ki živi razen na Golanski planoti še v Libanonu, v Izraelu, v Jordaniji, nekaj izseljenskih skupnosti pa še drugod po svetu. Večina se jih ima za Arabce.
Obširna območja Golanske planjave so prekrita s črnim bazaltnim kamenjem. Na obrobju se dvigajo nekdanji vulkani, saj je planota vulkanskega izvora.Prebivalci se ukvarjajo z obdelovanjem zemlje saj je planota zelo bogata in rodovitna. Naselja na Golanski planoti so manj urejena in čista, kot drugod po državi. Na tem območju so leta 1973 potekale obširne tankovske bitke med izraelskimi in sirskimi vojaki. Za njimi je ostalo veliko nevarnih minskih polj. Leta 1974 je bilo podpisano premirje, ki je vzdolž Golanske planote in preostanka Sirije vzpostavilo tamponsko območje pod nadzorom mirovnih sil Organizacije združenih narodov.
Približno 30 km smo se vozili po stari cesti, ki je nekoč povezovala Jeruzalem z Damaskom. Prav ta pot je zagrizenega preganjalca kristjanov Savla, poznejšega apostola Pavla, privedla k nepričakovanemu in zanj odločilnemu srečanju z vstalim Kristusom. Na vrhu planote smo naredili krajši postanek. Videli smo mnogo zapuščenih vojaških objektov in aktivne vojašnice, v katerih so še danes varnostne enote.
Z Golanske planote smo se spustili na vzhodni breg Genezareškega jezera, ki je tudi zaznamovan v evangelj- skih poročilih. V kraj Kursijo postavljajo prizor, ko je Jezus poslal demone v čredo svinj, ki je potem zdrvela v jezero (Mt 8,28-34).