KAZALO:  <  O  >   V   Λ  Nameni apostolata molitve Urednikova misel Le za Jezusom hodimo... Prizadeti v svojem okolju Zdravstveni delavci - prijatelji prizadetih Karitas Svet in mi Na obisku pri... Govorijo nam prijatelji: Ljudje odprtih rok Različni so darovi: gobelinski vbodi Iz življenja mladih Vi nam - mi vam: usmiljenje Naš čas Bratstvo bolnikov in invalidov živi Iz misijonov: dr. Janez Janež med nami Želim si prijatelja Tako odhajajo domov Nove knjige Razvedrilo Ovitek zadaj Koledar 1996 NAMENI APOSTOLATA MOLITVE DECEMBER Nebeški Oče, blagoslavljaj vse ljudi dobre volje, da bodo vztrajno zavračali politiko sovraštva, zapostavljanja in nestrpnosti. Božja Mati Marija,naj rojstvo tvojega Sina prebudi v nas skrb za varstvo ot- rok, ki so žrtve nasilja. Usmiljena Mati, izprosi nekrščanskim milost, da bi ob praznovanju božiča v naših družinah in župnijskih občestvih, zaslutili skrivnost Božje ljubezni. JANUAR 1996 Da bi si vsi kristjani - s solidarnostjo in zavračanjem vsakega nasilja priza- devali za mir in razorožitev. Da bi kristjane spodbujala k delu za edinost tudi zavest,kako smo vsi odgo- vorni za oznanjevanje Kristusa po vsem svetu. Da bi Sveti Duh razsvetljeval papeža Janeza Pavla II. pri njegovem prizade- vanju za edinost. ODPRI MOJO ROKO Odpri mojo roko moj Bog - in nekdo bo nasičen Odpri moje srce moj Bog - in nekdo bo ljubljen Odpri moje uho moj Bog - in nekdo bo uslišan Odpri moja usta moj Bog - in nekdo bo vesel. A. Rotzetter Fotografiji na ovitku: spredaj: koruza v kozolcu na Jeprci pri Škofji Loki, foto F. Stele zadaj:del pastirskega stanu na Vogarju foto F. Stele Δ na kazalo domov na vrh Δ UREDNIKOVA MISEL Emanuel - Bog z nami Dragi prijatelji! Miklavž vam s to številko prinaša stenski koledar(ali poster). Misel sve tniškega kandidata, maribor- skega škofa Antona Martina Slomška, naj vas - pravzaprav nas vse - spomni vsaj na dve stvari. Radi se mu priporo- čajmo in molimo,da bi ga Cerkev prištela med blažene. Ta veliki dogodek tiho pričakujemo pri- hodnje leto v maju, ko bo papež Janez Pavel II. obiskal Slovenijo. Na njegov prihod se pripravljamo z molitvijo in v veselem upanju, da se bomo z njim (s Kristusovim namestnikom) tudi osebno srečali. Nikogar naj ne bo strah zaradi množice,saj bo na vseh večjih srečanjih posebej pripravljen tudi prostor za bol- nike in invalide. Geslo srečanja s papežem je prošnja: "Oče, potrdi nas v veri!" V veri nas la- hko potrjuje že advent, če se v tihoti, zbranosti in spokornosti,zlasti v dejavni ljubezni do bližnjega znova predajamo tisočletnemu hrepenenju po srečanju z Odrešenikom, kot ga je napovedal pre- rok Izaija: "Glej, devica bo spočela in rodila sina, ki se bo imenoval Emanuel, kar pomeni: Bog z nami" (Mt 1, 23). Božič nam torej govori, da nismo več sami. Bog je z nami! Potrebno je samo, da pripravljeni sprejmemo tisto veliko veselje, ki so ga v sveti noči oznanjali angeli, veselje za vse ljudstvo: "Rodil se vam je danes v Davidovem mestu Zveličar, ki je Kristus Gospod" (Lk 2,11) Še eno povabilo bi rad zapisal:Ostanite z nami tudi v prihodnjem letu. Morda vam bo uspelo pridobiti še kakšnega novega naročnika.Hvala za zvestobo in za zavzetost, da bi družina prijateljev bila številnejša! Hrepenimo po Odrešeniku,da bomo - če prav morda sami, vendar v zavesti po- vezanosti z brati in sestrami - doživeli veliko božično veselje! Emanuel - Bog z nami ter Marijina priprošnja pa naj bo vir sreče in blagoslova tudi v letu 1996! Jože Zupančič Δ na kazalo domov na vrh Δ LE ZA JEZUSOM HODIMO... ...DOKLER ŠE NA SVET' ŽIVIMO ZA JEZUSOM V DECEMBRU IN JANUARJU "Kako naj hodimo za Jezusom ko ga šele pričakujemo?" bo morda kdo vprašal. Pomaga nam odgovor, ki nam je dobro znan: Jezus je že davno prišel, mi pa se v adventu le v duhu prenesemo v čase, ko so ga ljudje šele pričakovali. Preden se je pred dva tisoč leti rodil, ko ga na zemlji zares še ni bilo,so že za njim ho- dili vsi, ki so vanj verovali. "Za njim" so šli, čeprav so bili "pred njim", ko so se trudili tako živeti, da jih bo ob svojem prihodu mogel najti čuječe, s prižganimi svetilkami v rokah in z dobrimi deli v srcu, pripravljene, da mu takoj odpro, ko pride in potrka. Kako bi mogli vse to storiti,če ne bi v duhu,v mislih in željah že hodili "za njim"? Bogoslužna berila adventnih delavnikov in vseh štirih nedelj so izbrana tako, da zbujajo v nas hrepenenje po Jezusovem prihodu in upanje, da bo kmalu prišel. Navajajo nas, naj mu pripravimo pota, naj izravnavamo steze, naj se spokori- mo in očistimo svoja srca.Ko to delamo že hodimo "za Jezusom", že gre on pred nami, saj nam misel nanj vse to navdi- huje. Za Jezusom hodimo v adventu skupaj z Marijo. Veselimo se njenega brezmade- žnega spočetja, poslušamo preroka, ki napoveduje njeno deviško materinstvo, gledamo angela, ki ji iz nebes prinaša božje sporočilo,spremljamo jo na obisku pri sorodnici Elizabeti, nato še na dolgi poti,ko gre skupaj z Jožefom v Betlehem V božičnem času hodimo za Jezusom tako,da s pastirji hitimo k njegovim jas- licam ter z angeli prepevamo slavo Bogu in mir ljudem. Veselimo se njegovega imena in ga častimo, saj pomeni Odre- šenika, Božjo Besedo, ki se je naselila med ljudmi. Trepetamo za njegovo živ- ljenje, ko poslušamo žvenket Herodo- vega orožja, z njim gremo v begunstvo in iščemo varnosti v Egiptu. Kako je možno hoditi za Jezusom, nam zelo nazorno razodevata dva Jezusova učenca, ki ju Cerkev uvršča v koledarju takoj za dnevom njegovega rojstva: sveti Štefan in sveti Janez evangelist. Prvi je zvesto hojo za Jezusom plačal z mučeništvom, drugi pa je bil najprej Jezusov poslušalec in spremljevalec, na to pa vse dolgo življenje oznanjevalec njegovega evangelija. Da bi njegove besede ne utonile v pozabo, jih je ove- kovečil v knjigi. Tisočem in milijonom, med katere spadamo tudi mi, je tako omogočil hojo za Jezusom. "Videli smo njegovo zvezdo," so obraz- ložili Modri svoj prihod v Jeruzalem. Kdo drugi bi se, ko bi videl zvezdo, s tem zadovoljil.Modrim to ni bilo dovolj.Hoteli so videti tudi tistega, ki ga je zvezda naznanjala.Vzeli so darila in se odpravili na pot.Niso vedeli,kako dolga bo in kam jih bo pripeljala. Zato so bili toliko bolj veseli, ko so Jezusa našli. Tega veselja jim ni moglo vliti niti čudenje Jeruzalem čanov niti skromno okolje, v katerem so našli Dete: vlila jim ga je vera. Tudi marsikomu od nas vsakdanji dogodki dajejo kaj malo zemeljskega veselja, toliko več pa mu ga daje vera. Jezusov krst - obhajamo ga v nedeljo po prazniku Treh kraljev - je bil javna potrditev njegove volje,da hoče zvesto hoditi za Očetom. Naš krst je izpoved naše volje, da hočemo zvesto hoditi za Jezusom.Kar smo pri krstu začeli,nada- ljujemo vse življenje. Ko si za praznike voščimo srečno novo leto,komaj pomis- limo, da ta želja pomeni predvsem sre- čno hojo za Jezusom. Vsem znanim in neznanim prijateljem PRIJATELJA jo želi p. Franc Cerar Kolikor več prejemamo v molitvi in v tihoti življenja,toliko več moremo dajati v svojem dejavnem življenju. Mati Terezija PRIPRAVE NA JUBILEJ "4. svetovni dan bolnikov bo prihodnje leto v svetišču Naše Gospe v Guadalupe v Mehiki.Smo v času predhodne pripra- ve (1994-1996) na vstop v tretje tisoč letje; to želi biti služenje in oživljanje krščanskega ljudstva v poznavanju vre dnosti in pomembnosti, ki ga leto 2000 prinaša v zgodovino človeštva." Tako je zapisal sveti oče v pismu, ki ga je namenil izdati ob praznovanju dneva bolnikov, 14. februarja prihodnje leto. "Dragi bratje in sestre," pravi, "vi, ki še posebej okušate trpljenje, ste poklicani k poslanstvu pri delu za novo evange- lizacijo, ob navdihih pri Mariji, ki je Mati ljubezni in trpljenja." Nadaljuje:"Tudi danes in posebej danes je čas,ko ostaja človeštvo v joku mno- žic,preizkušenih s trpljenjem... Nekateri narodi so v neprestanem strahu grozot vojne. Žrtve teh so predvsem nemočni: matere z otroki in ostareli.Koliko člove- ških življenj trpi zaradi lakote in bolezni, nima niti osnovnih možnosti za življenje in nikakršne pomoči. Kje naj najdejo pomoč? Koliko bolnikov je vkleščenih v strahu in obupu zaradi nemoči, da bi v svojem trpljenju našli smisel, pomen in odgovor v luči vere. Prosim Gospoda, naj zbudi v polnosti plemenitost v ljudeh, da bodo dajali tr- pečim ne samo telesno pomoč, temveč tudi duhovno, in to predvsem v tolažbi, ki jo v tem pogledu daje vera." Prevod celotnega pisma bomo v prihod- nosti posredovali bralcem. Jože Štupnikar   NADALJUJMO! Dragi prijatelj, draga prijateljica! Najprej te prav lepo pozdravljam.Poletje je mimo,prišla je jesen. Mnoge stvari so se med tem časom zgodile. Imeli smo srečanja, romanja, letovanja. Mimo je mesec oktober - mesec, ko praznujemo tudi praznik Rožnovenske Matere božje. Ves mesec je posvečen molitvi rožnega venca, pri katerem nas Marija spremlja skozi življenje svojega Sina. V sebi sem doživel nekaj posebnega, ko smo vsi skupaj v družini vsak večer molili rožni venec. Vedel sem, da nas Marija spremlja pri molitvi. Saj molitev rožnega venca ni molitev k Mariji, am- pak z Marijo. Pri molitvi rožnega venca sem mislil tudi nate, prijatelj. V molitivi nisem pozabil niti na vse mladince, ki nas obiskujejo, nam pomagajo, sprem- ljajo ter nam posvetijo vso pozornost. Molitev rožnega venca pa je namenje- na tudi naši pripravi na obisk sv. očeta v Sloveniji, zaradi tega moramo z njo nadaljevati. Bliža se advent. To je čas, ko imamo občutek, da se še nismo do- volj poboljšali, da bi bili vredni Božjega zaupanja in milosti ter bi bili bogatejši za neizmeren zaklad ljubezni in miru in bi postali toplejše in varnejše zavetje za Sveto dete. Dragi prijatelj in prijateljica, upam,da se bomo ob koncu tega leta ponovno sre- čali, da bi dan preživeli v Božjem imenu in skupaj prosili Boga za blagoslov v novem letu. Bog s teboj! Jožko   BLAŽENA s. M. TEREZIJA SCHERER Dne 29. oktobra 1995 je bila s. M. Terezija Scherer med slovesnim bogoslužjem v Rimu razglašena za blaženo. Kot prepričana posnemovalka Kri- stusa je skupaj s kapucinom patrom Teodozijem Florentijem ustano- vila Družbo usmiljenih sester sv. Križa. Družba je nastajala v prelomnem obdo- bju (19. stoletje) in je v svoji 143-letni zgodovini zapustila sledove upanja po vseh celinah. Pri nas so sestre sv.Križa na Mali Loki pri Domžalah. Katarina Scherer se je rodila 31.10.1825 v kmečki družini v Meggenu v Švici. Že od zgodnjega otroštva jo je Božja previ dnost vodila skozi vse vesele in boleče dogodke,ki so jo popeljale k cilju njene- ga življenja. Ko je bila stara devetnajst let je stopila v nastajajočo kongregaci- jo sv. Križa ter tako izkazala svojo pri- padnost mladini, ubogim in bolnikom - Kristusu.Junija 1845 leta je od ustanovi telja prejela obleko novinke in še istega leta opravila prve zaobljube ter začela delovati kot učiteljica. Čez sedem let jo je ustanovitelj poklical v Chur in ji nalo- žil vodstvo bolnišnice in noviciata. Leta 1857 je bila izvoljena za vrhovno pred- stojnico Družbe sester sv. Križa, s se- dežem v Ingenbohlu. Svojim sestram je tako postala mati in vodnica, revežem in stiskanim pa zvesta dobrotnica in pomočnica. Bila je polna nesebične lju- bezni in v ta namen je hotela izkoristiti vsak trenutek svojega življenja.Obstaja Previdnost, ki skrbi za vse ljudi, saj se razteza na vse njihove telesne in du- ševne potrebe. Spoznati moramo samo, od koga prihaja Moč. Po ustanoviteljevi smrti je sestra M. Terezija S. s svojo energijo, pogumom in predvsem v zaupanju v Boga rešila v tistem trenutku ogroženo ustanovo. Zaradi nenehnega nerazumevanja in poniževanja je močno trpela, vendar je vse sprejemala kot božjo voljo. Temu trpljenju se je pozneje pridružila še ne- kajletna bolezen in 16. junija 1888. leta jo je Gospod poklical k sebi. Zapustila je Družbo s 1596 sestrami. Jože Kralj MOLITEV Mati M. Terezija, svoje življenje si posvetila Križanemu in svoje moči dala v službo ljubezni do bližnjega. V duhu vere si sprejemala in prenašala napore in dela, temo in zapuščenost. Tako si velikodušno šla za svojim Gospodom in Učiteljem. In Jezus te je tesneje pri- tegnil nase in oblikoval svojo podobo v tvoji duši,da bi te napravil za blagoslov mnogih. Prosim te, uči me hoditi v luči vere po pogosto nedoumljivih božjih poteh. Izprosi mi, da izkusim ljubezen svojega Odrešenika, in kot odgovor prebudi v mojem srcu ljubezen do njega. Daj mi moči in poguma, da bom prenašal svoj križ tako dolgo,kot Gospod hoče. In če me hoče na tvojo priprošnjo rešiti križa mi izprosi milost, da bom tem zvesteje in z večjo hvaležnostjo hodil po poti, ki me vodi k nebeškemu Očetu. Amen. Δ na kazalo domov na vrh Δ PRIZADETI V SVOJEM OKOLJU »FESTINVAL 95« Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije je v dneh med 17.in 24.avgu- stom pripravila koncert invalidov "Fest- inval 95". Festival je potekal v centru Sonček v Premančanu pri Horvatinih in v Kulturnem domu Horvatini; je prvi festival te vrste pri nas. Nismo še vajeni,da bi drugačni kulturno nastopali v javnosti. Invalidi športniki so se v zadnjem času precej uveljavili v javnosti, na kulturnem področju pa je tega bolj malo.In prav s tem festivalom so zaorali ledino in sodelovanje med invalidskimi organizacijami na kulturnem področju. Festival je bil razdeljen na dan poezije, dan glasbe, dan plesa in lutkarsko-gle- dališki dan ter bil obogaten tudi z med- narodno udeležbo. Prvi dan se je predstavila Verica Zupa- nič iz VDC Tončke Hočevar z avtorskim recitalom iz svoje pesniške zbirke "Edini list v rdeči vrtnici", Benjamin Žnidaršič s svojo pesniško zbirko "Ritem srca" ter Dramsko recitatorska skupina slepih in slabovidnih iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ljubljana. Na koncu prvega dne je odlomek iz svoje knjige »Fant, nikoli več ne boš hodil« prebral Janez Klemenc. Za dan glasbe je center Dolfke Boštjan- čič pripravil glasbeno igrico Veseli godci glasbeniki iz CUDV Črna na Koroškem pa so sodelovali s koncertom zborovske pesmi. Nastopili so tudi mladi iz Centra za odgoj,obrazovanje i usposobljavanje djece i mladeži Zagreb in Glasbena de- lovna skupina Umetnost pomaga zdrav- ljenju z Dunaja s koncertom komorne glasbe. Tretji dan je nastopila lutkovna skupina iz Horvatinov, Papilu in lutkarji z Dunaja z dunajsko ljudsko pripovedko Predica ob križu. Na dnevu plesa je nastopila Folklorna skupina centra za varstvo in delo Golo- vec iz Celja.Prisotne je navdušila plesna skupina Nikoline, plesalke na invalidskih vozičkih, mali zbor Kokice z instrumen- talnim ansamblom pod vodstvom Franja Merliča; ta je na koncu igral zbranim za ples. Zadnji dan »Festinvala 95« sta goste zabavali Lutkovna skupina VDC Sonček Maribor z lutkovno predstavo "Veveri- ček posebne sorte" Svetlane Makarovič pod vodstvom Zlatke Ornik in gledališka skupina "Bleščečih 6" Zveze društev za cerebralno paralizo z gledališko pred- stavo Steklena menežarija Tennesseeja Williamsa pod vodstvom Gabrijele Bodlaj Invalidi, tudi tisti huje prizadeti, imajo pravico do svojega izražanja in da te svoje kulturne ustvarjalnosti javno po- kažejo. Le s spodbujanjem teh dejav- nosti je možno pričakovati, da prodrejo v svet tistih na zdravih nogah in se jim približajo. Tako bo podrt zid, ki obstaja med t.i. "zdravimi in bolnimi" predvsem zaradi nepoznavanja potreb invalidov in problemov, ki jih ti imajo na svoji poti. Predvsem pa bosta ustvarjalnost in nov življenjski smisel pomagala zgraditi ose- bnost. S povezovanjem z že uveljavlje- nimi skupinami in posamezniki bo gotovo rast v širino prinesla tudi tako želeno kakovost. B.Ž.   JESENSKO SREČANJE PARAPLEGIKOV Lepa, že vnaprej določena, s soncem obsijana prva sobota, 7.vinotoka 1995, je bila kot nalašč naročena za to sre- čanje,da smo se člani ljubljanske regije v tolikem številu zbrali v Suhadolah pri Komendi in kasneje ob Zbiljskem jezeru. Najprej smo v podružni cerkvi sv.Kleme- na prisostvovali mašni daritvi, ki jo je posebej za nas daroval komendski žup- nik in dekan g.Nikolaj Pavlič; mi pa smo sodelovali z branjem berila in ljudskim petjem.Gospod dekan nas je v uvodnem nagovoru lepo pozdravil in nam zaželel dobrodošlico v suhadolski cerkvi.Njego- va homilija je bila zanimiva,zgodovinsko poučna in seveda tudi življenjska. Povedal nam je, da Cerkev že dolga stoletja oznanja božji načrt odrešenja, da bi človek vso večnost živel v tesni povezavi z Bogom. Ker pa Bog človeka ceni, vidi zato v njem vrednost, ki pre- sega vse vrednote vesoljstva.Svoj na- črt odrešenja bo izpeljal kljub naši ne- zvestobi, neveri, hudobiji in grehu. Bog je namreč zvest do konca svoji obljubi. V ta božji načrt je bil pred 1250 leti vključen tudi naš mali slovenski narod. Do tedaj so bili naši predniki pogani,bar bari, necivilizirani, saj niso znali ne brati ne pisati. Bili so kot divjak z zdravimi koreninami, ki jih je bilo treba le pople- menititi s cepom žlahtne mladike.S spre jemom krščanske vere so naši predniki doživeli to poplemenitenje in se oklenili Kristusa ter njegovega nauka. To jim je pomagalo, da so se zavedeli svojega človeškega dostojanstva in svoje po- membne samobitnosti. Vzljubili so to novo vero, ki jim ni vzela ničesar, kar je bilo v njih dobrega. Za- čutili pa so, da jih Bog kliče, da jim je na razpolago kot zaveznik in obljubili so mu, da mu bodo sledili in uresničevali njegove zapovedi. Krščansko vero so tesno povezovali s svojim življenjem in stoletja so rodovi izročali to vero svojim potomcem kot najbolj dragoceno dediščino. Res ne vemo,kaj bi se zgodilo z našim narodom če bi naši predniki odklonili cepljenje z žlahtno mladiko,ki ji pravimo-krščanstvo To edinstveno poplemenitenje slovens- kega človeka je največ potekalo v naših cerkvah. Vsi, ki se tega tudi dandanes zavedamo, imamo prav do njih še po- sebej spoštljiv odnos. Cerkve in cerkvice, posejane širom po naši lepi deželi, so še danes zgovorna znamenja vere naših prednikov, saj va- nje niso vzidani samo kamni,ampak tudi znoj, trpljenje, ljubezen in globoka vera Ko danes stopamo v te cerkve, zasli- šimo v duhu odmev vseh tistih, ki so že v davnini stopali pred nami čez njihove pragove. Brez teh spomenikov (cerkva, kapelic, znamenj) bi bila naša Slovenija pusta in prav tako bi bilo pusto naše življenje. Naši predniki so radi zahajali v cerkve k sv.maši,saj si brez njih niso mogli zami- sliti svojega življenja zlasti ob nedeljah. Iz cerkva so prihajali obogateni s ču- tom za lepoto. Kipi, slike in freske so jih uvajali v svet likovne umetnosti; bogo- služno petje je iz njih naredilo narod pevcev,lepo urejena cerkev s šopki rož na oltarjih pa je dobila svoj odraz v nji- hovih bivališčih. Tako so kmečke izbice še danes cerkvice v malem z bogkovim kotom in svetimi podobami po stenah. Pri cerkvah so se zbirali, se pogovarjali, utrjevali svoja poznanstva; maša pa jim je dajala moči za urejeno in zložno prenašanje tegob naslednjega tedna. Po maši nam je domačin in urednik Dru- žine, g. Jože Pavlič, razkazal in opisal znamenitosti cerkve. Pred njo so nam domačinke postregle še s prigrizkom in pijačo. Drugi, družabni del se je nadaljeval ob Zbiljskem jezeru, kamor smo se potem odpeljali v spremstvu prijateljev, znan- cev in domačih. Oton Δ na kazalo domov na vrh Δ ZDRAVSTVENI DELAVCI - PRIJATELJI PRIZADETIH JESEN V GRADIŠČU Kateri letni čas vam je najbolj všeč? Velika večina bi na to vprašanje izstre- lila-pomlad, jasno! In katero življenjsko obdobje - seveda, mladost! Tisto jutro, ko smo stopili iz avta pred domom upokojencev v Gradišču, sem si tudi sama zastavila to vprašanje. Pog- led na bogastvo barv in sadov, ki jih je v izobilju razkazovala narava pred me- noj, me je napeljal nanj. Kasneje se mi je ob srečanjih s stanovalci doma še večkrat to ponovilo. Dom v Gradišču me je namreč pritegnil. Že ob vstopu vanj se začuti, da je to dom posebne 'sorte'. Pa ne samo zaradi drugačne arhitekture in opremljenosti doma, stanovalci so bili tisti, ki so izra- žali to drugačnost. Bili so vsak po svoje oblečeni, eni odprti za pogovor, drugi zazrti v nekaj,kar mi ne razumemo,tretji pa so tiho sedeč sicer pozorno sprem- ljali dogajanje, a se ga niso udeležili. Kljub vsej različnosti, v kateri jih ni nih- če omejeval, pa se je med njimi čutila povezanost, prijateljstvo.In še nekaj je bilo. Veselje v njihovih očeh, ki jo tako redko srečaš po domovih. Iz biltena, ki so ga izdali ob 70-letnici dejavnosti leta 1992,se da razbrati,za- kaj. Njihov moto je namreč odlomek iz knjige Franca Sodja z naslovom Glejte, že sonce zahaja: "Dober večer, starost! To je prvo: sprejeti jo moramo kot božji dar in najti v njej dobroto in lepoto. Starostna doba je doba življenja, ne životarjenja, ne umika, zagrenjenosti in tegob. Prav za to gre,da nam postane- jo ta leta, katerih števila ne poznamo, bogata, srečna, lepa. Prvi pogoj za to pa je, da starost sprejmemo kot božji dar.Z enako ljubeznijo jo moramo spre- jeti, kot smo sprejeli mladost in pozneje zrelost. Ker smo v izkušnjah bogatejši, jo sprejmimo še bolj odprtih rok." Iz biltena pa razberem tudi to, da mar- sikomu ni vseeno, da si ne reče, tako kot je, je dobro. Kaj bi se trudili, da bi stvari spremenili, saj bi si s tem samo sitnosti nakopali nad glavo.Zato stano- valcem sije drugačno sonce, zato imajo iskre v očeh. Z občutkom,da je starost lahko radost, sem odhajala domov. In zahajajoče sonce je pozlatilo jesen,ki se mu je od- zvala z vsem bogastvom svojih barv. Barbara Salobir Pajnič   NARAVA - ZDRAVJE '95 V dneh od 20. do 24. kimavca je bil v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču sejem NARAVA - ZDRAVJE. Svoje izdelke ali drugačne ponudbe je pokazalo veliko razstavljalcev s skoraj vseh celin. Celo daljna Avstralija se je s svojo maskoto - klokanom (kenguru- jem), ki je na vzmetni obutvi poskako- vala po razstavnem prostoru ter zaba- vala oz. tudi strašila s svojo velikansko pojavo gledalce sejma. Največ je bilo evropskih in slovenskih razstavljalcev ter predstavnikov. Kaj posebno pomembnega, značilnega za nas bolnike in invalide ni bilo, saj je bil sejem namenjen predvsem zdravi prehrani, načinu zdravega življenja in pripravi preproste, manj kalorične hrane V ta namen so imeli na posameznih stoj nicah oz. boksih tudi pokušnje svojih proizvodov, kot so bili: razni čaji, pre- hrambeni izdelki z malo kalorijami, pa tudi nekatera slovenska zdravilišča so ponujala svoje usluge. Poleg tega kar je za v usta,naj omenim še razstavne oddelke s toplo posteljni- no, obutvijo in oblačili, akupresurne aparate za lajšanje bolečin, aparate za merjenje krvnega tlaka in pulza, kakor tudi razne masažne pripravke in kapljice za vtiranje in pitje. Da pa tudi najmlajši obiskovalci, ki so prišli s starši, ne bi bili prikrajšani, so ljubitelji malih živali v prostorni dvorani priredili razstavo pernatih živali, kot so: kokoši, petelini, race, fazani, golobi, papige vseh vrst in male ptice pevke z nepogrešljivimi kanarčki.Precej prostora so zasedli tudi domači zajci,kunci, polhi činčile in še kateri. Za ljubitelje gozdnih sadežev je bilo v drugi dvorani na voljo za ogled veliko naših užitnih in neužitnih gob,lisičk,kar- žljev itd., tudi kostanj je sodil zraven. Naj na koncu povem, da so ti predmeti, ko so bili razstavljeni in namenjeni po- trošnikom, na voljo po naših trgovinah, lekarnah in posebnih zeliščnih prodajnih mestih. Za vas si je sejem na hitro ogledal Oton   ZDRAVO ŽIVLJENJE Z NARAVO - SENIOR 95 V prostorih celjskega sejma je v dneh od 17. do 22. oktobra 1995 potekal 4. sejem -ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE Z NARAVO- SENIOR 95. Sejem je ponujal pestro izbiro raznih pripomočkov za dobro in zdravo telesno počutje in sprostitev ob današnjem na- pornem in hitrem tempu življenja, po- kazal ter ponudil raznovrstne možnosti, kako preprosto pripraviti zdravo preh- rano - da se ne uničijo njene sestavine in vitamini,ki koristijo človeškemu orga- nizmu. Upokojenci,ki jih ne bremeni več vsako- dnevna službena ihta ali skrb,kam bodo spravili otroke med svojo odsotnostjo, so zelo slikovito pripravili prostor in ponazorili svoje "konjičke" in razvedrila, obenem pa koristno in zdravo uporabo časa - pravilno kletarjenje, priprava in shranjevanje ozimnice, priprava raznih domačih pijač in napitkov, priprava do- mačega kruha, peciva in specialitet. Obiskovalci sejma so imeli možnost pogovora s strokovnjaki in specialisti - meritev krvnega pritiska,sladkorja v krvi nasveti,brošure - kako pravočasno od- kriti bolezni srca in ožilja, razne varo- valne diete, kako poskrbeti za pravilno rekreacijo ipd. Zavod za pokojninsko in invalidsko zava rovanje ter Zveza društev upokojencev je obiskovalce seznanjala z raznimi na- potki in informacijami,druge stojnice pa so ponujale brošure in knjige za dušev- no sprostitev ob prostem času. Društvo nekadilcev Celje in Zveza neka dilcev Slovenije iz Domžal sta s plakati, napisi in slikami opozarjali na škodljivost in posledice kajenja, Projektna pisarna Celje je predstavila projekt ZDRAVO MESTO CELJE, Društvo paraplegikov pa veliko možnosti, kako tudi invalidi lahko živijo zdravo in polno. V drugem delu tega sejma je Zbornica zdravstvene nege Slovenije -Nevropsi- hiatrična sekcija skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport,Ministrstvom za delo družino in soc. zadeve, Ministrstvom za notranje zadeve, Ministrstvom za pravo sodje in Zavodom za zdravstveno zava rovanje Slovenije, predstavila številne programe, ki se izvajajo pri nas - pod skupnim naslovom: MLADOST BREZ OD- VISNOSTI. Predstavljene so bile: knjige, brošure, zloženke in drugo gradivo, izdano v RS o odvisnosti od ilegalnih drog. V okviru teh projektov sta bila organi- zirana dva seminarja in sicer: seminar o preprečevanju, zdravljenju in rehabili- taciji odvisnosti, oba sta bila kot uvod v "okroglo mizo", kjer so se zbrali vsi slovenski strokovnjaki s tega področja, vključno s prof. dr.Martino Tomori, pred sednico za zdravje RS. Kot najpomembnejša dejavnika pri pre- prečevanju odvisnosti so udeleženci izpostavili družino in šolo, kjer otroci v svojem najobčutljivejšem obdobju pre- živijo največ časa in imajo največ mo- žnosti, da pridejo v stik z alkoholom, s cigaretami in z mamili. Več pozornosti bi morali posvečati strokovni pomoči družinam, jim svetovati in jih seznanjati s težavami odvisnosti, po šolah in dru- gih vzgojno - izobraževalnih ustanovah pa bi morali opozarjati pred mamili. Pred tem, da je zasvojenost z mamili že krepko in z visoko številko zakorakala k nam med mlade, si ne smemo zatiskati oči.Zato se temu pojavu kot drugod po svetu tudi pri nas upirajo znanstvene upravne in dobrodelne ustanove. Nar- komanija in izločenost sta posledica bivanjske stike. Človek se izgublja, ker mu družbeni sistem ni ponudil smernic, vrednot, zaradi potrošniških protivred- not pa postaja ravnodušen, notranje prazen, uživanje kakšne kemične snovi pa mu daje le začasen in slepilen odgo- vor. Predstavljeni programi in zavzetost šir- še družbe so upanje mladim, da v teh svojih stiskah niso osamljeni. Na tem sejmu ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE Z NARAVO je Zbornica zdravstvene nege Slovenije povabila in predstavila še na- slednje ustanove in organizacije: ŠENT, Psihiatrično kliniko Ljubljana,Psihiatrično bolnišnico Idrija, Psihiatrično bolnišnico Vojnik, Psihiatrično bolnišnico Ormož, Psihiatrično bolnišnico Begunje, Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec, Pediatrično kliniko v Ljubljani - Pedopsi- hiatrični oddelek. Obiskovalci tega sejma, ki je bil zelo pester in vsestranski,so lahko po vsem, kar je bilo predstavljeno, povedano z besedo ali predvajano po ekranu, dobili dovolj napotkov,kako skrbeti za zdravo življenje v vseh življenjskih obdobjih ter odstranjevati škodljive vplive. ZDRAVO ŽIVLJENJE Z NARAVO, ZDRAVA DRUŽBA, DOBRI ODNOSI MED LJUDMI! Sestavila: Marija Kovačič, Karitas Celje Δ na kazalo domov na vrh Δ KARITAS SVETA TROJICA - IZ RODA V ROD Sveta Trojica v Slovenskih Goricah ima v duhovnem življenju tukajšnjih ljudi pomembno vlogo.Upravljajo jo slovenski frančiškani. Izžareva neko nedoumljivo privlačnost in duhovno svetlobo, da se človek po srečanju z njo vedno rad in odprtega srca vrača v ta romarski kraj. "Prvič sem priromal k Sveti Trojici pred 75.leti kot osemletni 'pojbek' (pobič,fan tič). Takrat prvič me je gnala predvsem želja,da bi videl to veličastno cerkev s kar tremi zvoniki. Z mamo sva tedaj peš, s farno skupino, priromala z dobrih dvajset kilometov oddaljenih snežniških bregov. Dokler sem še zmogel, sem se vsako leto pridružil enemu od romarskih shodov na florjanovo ali na kvatrnico.." je v nedeljo 17. septembra popoldne, na dekanijskem srečanju bolnih in osta- relih lenarške dekanije, obujal spomine sivolasi očanec, ki ga je skupaj s pra- vnukom pripeljal njegov vnuk. Iz roda v rod se v tej družini pretaka romarski duh... Skupaj z duhovniki iz vseh župnij deka- nije smo ta dan priromali ostareli in bol- ni ter položili v daritveno posodo svoje trpljenje, stiske,veselje, upanje... in se srečali z Jezusom, Marijo in med seboj. Slovesno bogoslužje je vodil p. Marijan Kranjc, novi bolniški župnik v mariborski bolnišnici;dosegljiv je v župnišču Svete Magdalene. V duhovnem nagovoru je razodel tudi nekaj izkušenj pri svojem delu, pri utiranju poti do bolnikov, ki jim želi prinašati tolažbo, upanje in Jezusa. Žal v mariborski bolnišnici še ni kapele ali drugih primernih prostorov za zbrani pogovor z duhovnikom ali spoved. Prosil je za duhovno podporo vseh, da bi pri- zadevanja čimprej obrodila sad. Po svoje in na trenutke šegavo je ome- nil tudi težave,ki jih povzročajo,'katoliški zmaji' iz vrst bolnikov, ko v posameznih primerih poskušajo prisiliti druge v sobi k molitvi in Jezusa uporabljajo, da bi z njim uveljavili svojo (samo)voljo. Omenil je tudi 'liberalne zmaje' med bolniki; ti v imenu svobode, ki ne vključuje obzirno- sti do sočloveka, bližnjega, poskušajo smešiti verujoče. Vsem poskuša prinesti kakšno prijazno misel in jih opogumiti za dobro. Jože Raduha   NA SREČANJU V RADEČAH V nedeljo 15.oktobra so imeli v Radečah župnijsko srečanje za vse bolne, invali- dne in ostarele, ki več ne morejo redno v cerkev,saj so jim že moči pošle. Ude- ležili so se v lepem številu. Pred mašo je bilo spovedovanje in molili smo rožni venec. Sv. mašo je daroval domači župnik g. Slavko Kalan; tega v Prijateljstvu vsi poznamo,saj je že več- krat vodil naše srečanje in dolgo pisal v Prijatelja na prvi strani. Pri oltarju je bilo ob njem lepo število ministrantov. Tudi mladine in otrok, ve- roukarjev se je veliko zbralo;vsi so lepo sodelovali pri petju in molitvi med bo- goslužjem. Vsi smo zbrano poslušali pridigo, saj so bile tako žive besede,iskrene in domače namenjene vsem, starejšim in otrokom, da smo si lahko zapomnili. Ker je bila papeška nedelja, je bilo tudi veliko raz- lage o papežih, posebno še o duhovni pripravi na obisk sv. očeta pri nas ... Kateri so želeli, so prejeli tudi bolniško maziljenje. Predvsem nas je napolnila božja ljubezen in mir pri sv. obhajilu. Nato so nas povabili v župnijsko dvora- no,kjer je bilo vse pripravljeno za pogo- stitev in razvedrilo. Najprvo so na in- štrumente zaigrali Lipovškovi otroci oz. brat, sestrica in bratranec. Veselo smo jim zaploskali. Potem so se pa kar vrstili nastopi s harmoniko in pesmimi. Bilo je zelo veselo. V takem veselem razpolo- ženju je prehitro minil čas. Začeli smo se odpravljati domov. Vsi smo bili zado- voljni in srečni. Poslovile smo se tudi me, ki smo bile povabljene iz PBI. Hvaležna sem vsem, posebno Tilki, ki me je peljala, da smo skupaj preživeli lep dan. Dan, ki ga je naredil Gospod. Bogu hvala! Urška Zupančič   ZA MOJ PRAZNIK Z "NEDELJSKIM" NA IZLET Kot vsako leto me je - večnega samo- tarja -tudi letos povabil na svojo akcijo zvesti prijatelj Nedeljski, ki me obiskuje vsak četrtek in mi krajša čas.V začetku oktobra popelje svoje bralce - invalide na celodnevni izlet v neznano, letos - že tridesetič - s petimi avtobusi. To je bil dan pred mojim 61. rojstnim dnem. Zjutraj ob sedmih smo se odpeljali in po dolgi prijetni vožnji smo se ustavili v Vojaškem učnem centru v Cerkljah ob Krki. Tu so nas prisrčno sprejeli. Vojaki so nas pospremili v svojo lepo jedilnico ter nam lepo,hitro in prijazno postregli z obilno dobro malico. Zdelo se mi je lep- še kot v kakšni gostilni ali v hotelu-res, kar občudoval sem jih. Vojaki-prijatelji, najlepše se vam zahvaljujem za vašo pozornost, Bog naj vam obilo poplača! Po malici so nas z avtobusom popeljali po letališču, pokazali stavbe in vzletno - pristajalno stezo; ta je dolga 2500 m. Ogledali smo si tudi bivalne prostore in sanitarije,ki so neverjetno lepe in čiste. Bili smo tudi v knjižnici ter si ogledali galerijo slik domačega slikarja. Zunaj pred objekti pa so nam pokazali orožje, s katerim vadijo. Nato smo se odpravili v Čateške toplice kjer je bil naš drugi postanek. Tu nas je čakalo dobro kosilo in pijača. Med kosi- lom nas je zabaval Slovenski kvintet z veselo domačo glasbo in petjem. Zaba- val nas je tudi Podokničar, France Pes- totnik. Zame je bil to nepozaben izlet z mojim prijateljem Nedeljskim, za kar se mu - tudi v imenu sopotnikov-še enkrat prisrčno zahvaljujem. Albin Urh, Jelovška 10, 64264 Bohinjska Bistrica   DA SPOMINI NE ZBLEDIJO Zato naj bo za spomin zabeležen letoš- nji 17.september in nekaj 'sončnih' tre- nutkov. Na to nedeljo smo imeli v naši župniji drugo srečanje starejših in bole- hnih faranov. Ob lepem vremenu smo se mnogi udeležili popoldanske božje službe. Zbirali smo se že pol ure prej k molitvi rožnega venca in spovedi.Iskren človek se zaveda svojih slabosti, napak in grehov. Maša ob 15. uri se je začela z majhno zamudo, da so se mogli vsi spovedati. Spovedoval je, maševal, pridigal in po pridigi mnogim podelil bolniško maziljenje g. Vlado Bizant, lazarist in dušni pastir bolnikov iz Ljubljane.V svojem nagovoru je slikal "Kristusa - in to križanega" (1 Kor 2,2), za katerim naj vsak kristjan stopa z vero in zaupanjem. Gospoda Vlada spominja vedno tisti križ,ki mu ga je na nove maše dan izročila njegova sestra, da cilj našega življenja niso križi in težave, ampak poveličanje. "Beseda o križu je namreč za tiste, ki so na poti pogubljenja, nespamet, nam, ki smo na poti zveličanja,pa božja moč" je zapisal apostol Pavel (1 Kor 1,18). Pri maši so sodelovali pevci in pevke pod vodstvom našega organista Jožeta in pevovodkinje Jelice, pri berilih dve mami, pri psalmu med berili dekliški trio, pri prošnjah in med maziljenjem pa mla- dina in naš solist - ministrant Grega. Po oznanilih se je domači župnik zah- valil sodelujočim. Vse starejše farane, pevski zbor in ministrante je povabil v bližnji gasilski dom na nekajurno prijetno družabno srečanje ob klepetu, pesmih in dobrotah iz domače kuhinje. Pridne gospodinje so namreč pripravile kar do- sti za pod zob. Gasilci so nam veliko- dušno ponudili večnamenski prostor v njihovem domu. Za to lepo gesto se vsi prav lepo zahvalimo.Bili smo dobre volje v prijetni družbi smo se dobro počutili in kar dolgo pomudili. Drugo leto pa, "če bo Gospod hotel", (Jak 4, 15) na svidenje in na slišanje vsem,ki smo bili zbrani ter vsem,ki letos niste mogli priti! Mirko Nastran   SREČANJE V DOMŽALAH Na misijonsko nedeljo so zvonovi pova- bili na skupno druženje z našim bratom in prijateljem Jezusom bolne,ostarele in invalide v župnijski cerkvi na Goričici v Domžalah. V nagovoru med mašo je g. Jože Zupančič poudaril, kako moramo biti vsi misijonarji,vsak v svojem okolju; z molitvijo in darovi pa podpiramo tudi misijonarje. Zgodba o dekletu, ki je hotelo v svojem življenju veliko storiti za druge, a jo je bolezen prikovala na bolniško posteljo, nam ja dala misliti. Irena je ob duhovni pomoči in lastni močni volji vseeno ve- liko naredila za druge.Svoj bolniški vsak dan,prepleten z molitvijo in vdanim pre- našanjem bolezni, je darovala za druge. Spoznali smo, da lahko kljub bolezni, starosti, osamljenosti, invalidnosti,prav tako kot zdravi, pomagamo drug druge- mu in tako z zgledom misijonarimo. Ma- šna daritev in bolniško maziljenje, ki je bilo podeljeno, sta dodatni spodbudi pri našem poslanstvu. V povezanosti, ki smo ji bili priča na mi- sijonsko nedeljo, ko se je družila skavt- ska zagnanost, želja bolnih, ostarelih in invalidov, da se srečajo, in v pripravlje- nosti sodelavcev Karitas in gospodinj za pomoč, smo doživeli lepo nedeljsko popoldne. Zato smo si rekli:še se bomo srečali! I.K. Δ na kazalo domov na vrh Δ SVET IN MI SOLIDARNOST IN SAMOBITNOST Že od naših prastaršev Adama in Eve se ljudje srečujemo z vprašanji moči in poštenja ter iščemo ravnotežje med dobrim in slabim, kot tudi s spreneve- davim zatiskanjem oči pred posledicami slabega. Vedno je nekje neka črta, včasih zabrisana in prekrita z vsem mo- gočim, da na prvi pogled skoraj ni več jasno, kaj je ljubezen in kaj sovraštvo, kaj pogum in kaj strah, kaj zavzeta pre danost in kaj lahkomiselnost, kaj strp- nost in kaj nestrpnost... Z vsem tem se srečujemo tako bolni in invalidni kot zdravi. Kakšnemu posa- mezniku se ob tem morda še potoži po kakšnem "karizmatičnem voditelju," ki bi namesto nas pred nami z naših poti od- stranil kamne vsakdanjih težav. A hvala Bogu, tudi tukaj božji mlini meljejo po svoji logiki,ki presega površen človekov um. Stroški za razne pripomočke so se v zadnjem letu potrojili, slovenske le- karne so v tem času naštele več kot štirinajst milijonov receptov. Nobeno od teh zdravil ne more ozdraviti pomanj- kanja ljubezni in strpnosti. Poleti je na mednarodni konferenci o strpnosti v Bratislavi indijski učitelj in mislec Paramhas S.M.dejal:"Strpnost je potrebna v družini,službi, politiki, religiji - povsod tam, kjer smo ljudje. Imejmo v srcih pozitivno energijo in spoštujmo vsakega posameznika, kajti svet je ena sama družina,ljudje smo bratje in sestre" Nihče ni brez problemov, a vsi skupaj smo toliko bogatejši, kolikor več je med nami ljudi,ki v sebi dajejo nekaj prosto- ra utripajočemu srcu Božje ljubezni, kot Mati Terezija, mnogi sodelavci Karitasa, kot so delali zdravstveni delavci v Stari Gori, kot so storili ljudje, ki so solidarno prispevali za dogradnjo mariborske bol- nišnice...   ZVEZA GLUHIH IN NAGLUŠNIH PRAZNUJE PETDESETLETNICO Delo je 26.9.1995 v prispevku s tem naslovom priobčilo članek o delovanju Zveze gluhih in naglušnih,ki je v soboto 30.9.1995 ob mednarodnem dnevu glu- hih v Luciji praznovala svojo petdeset- letnico. Predstavili so delo, težave in dosežke teh ljudi. V Zvezo je vključeno 6.800 članov. Že stopetinpetdeset let je mi- nilo od ustanovitve prvih oddelkov šole za gluhoneme pri nas, petindevetdeset let od ustanovitve ljubljanske gluhone- mnice, petinšestdeset let od ustanovi- tve prvega društva gluhih... V piranskem Pomorskem muzeju so ob proslavi odprli razstavo treh gluhih umetnikov. Izdali so tudi knjigo o zgo- dovini in dejavnosti gluhih in naglušnih pri nas. Regijskih društev je enajst. Ta društva so za gluhe in naglušne izjemno pomembna,saj še vedno ni zakonodaje, ki bi pomagala urejati status gluhih, nacionalna zdravstvena zavarovalnica pa zavrača predloge o posebnem tele- fonu za gluhe, zvoncih, baby alarmih za gluhe mamice, ki bi jih priznali kot orto- pedske pripomočke, je povedal sekretar Zveze Aljoša Redžepovič. Usposobili so štiriintrideset tolmačev, redno deluje mobilni servis ASIS,ki se seli po Sloveniji veliko so naredili na informativnem po- dročju (TV oddaja Prisluhnimo tišini, video studio, časopis Iz sveta tišine), delujejo različne folklorne skupine, pan- tomimiki, skupine za moderni ples in še. Dejavnost je zelo razgibana, Zveza pa skuša svojim članom dvigniti kvaliteto življenja in pomagati pri izobraževanju. Država skrbi le za osnovnošolsko in sre dnješolsko izobrazbo. Tudi po končani poklicni šoli je gluhemu težko dobiti de- lo, a ko ga dobi,se praviloma izkaže, da so to dobri delavci in strokovnjaki... Povzeto po Delu z dne 26.9.1995   VSAKO MINUTO OSLEPI EN OTROK Zaradi pomanjkanja vitamina A v deže- lah v razvoju vsako minuto izgubi vid en otrok,so poročali mediji iz Bensheima s sedeža Christoffelove ustanove za slepe, 27.9.1995, ob svetovnem dnevu otrok. Več kot polovica tako oslepelih otrok umre v dveh letih. Približno pet- desettisoč oslepitev letno bi lahko pre- prečili, če bi otroci dobili dovolj tablet vitamina A. Tri tablete, kapsule stanejo le eno marko. R.R.   NALOGA KARITAS JE VSESTRANSKA, NE LE GMOTNA POMOČ V Postojni je bilo sredi oktobra srečanje škofijskih Karitas dežel Alpe - Jadran. Tema srečanja je bila Karitas za novo Evropo, nacionalna identiteta in solidar nost med narodi. Za to tematiko so se odločili, ker poleg pomoči posamezniku želijo skupaj s Cerkvijo graditi mostove sožitja in poglabljati zavest o samobit- nosti vsakega naroda in posameznika. Prav danes, ko je toliko narodov in ljudi v sporu, smo v Cerkvi in Karitas pokli- cani, da gradimo sožitje. Hkrati ko po- magamo gmotno, gradimo tudi sožitje, razumevanje, sodelovanje in priznava- nje samobitnosti. Solidarnost in samo- bitnost sta vrednoti, ki ju sprejemamo vsi.Ozaveščanje,da je samobitnost bo- gatenje drug drugega, je težaško delo, posebej še, ker še vedno mnogi mislijo, naj Karitas le deli pomoč, za druga po- dročja pa bosta že poskrbeli politika in država. Pomoč iz tujine počasi usiha in sloven- ska Karitas po petih letih delovanja kljub vsem težavam že krepko stoji na svojih nogah. Tako imamo zdaj dvesto- sedemdeset župnijskih organizacij z okrog štiri tisoč prostovoljci.Ob že usta ljenih oblikah dela se porajajo še nove oblike dela, kot je svetovanje ljudem v stiski na krščanski podlagi. Želeli bi na- govoriti ljudi v zaporih,ponekod po Slo- veniji je zaživela pomoč starejšim, bol- nim, invalidnim, materam v materinskih domovih... Albert Štrancer, predsednik sveta slovenske Karitas, pravi, da so ponosni, ker so uspeli narediti nekaj le- pega - kot bi rekla Mati Terezija- nekaj lepega za Boga. Zavest, da je Karitas ena izmed treh najpomembnejših nalog, si tudi v Cerkvi le počasi utira pot.To je posledica tega da Cerkev petdeset let ni smela karita- tivno delovati,ker se je to štelo za delo navzven. Za spremembo je potreben čas. Pri Karitas pa se tudi zavedajo, da jih še čaka ogromno dela. Povzeto po Slovencu z dne 16.10.1995 Luč Včasih se počutim kot bi bil luč, kot sveča, ki sveti v temi. Imam dovolj voska, da gorim, toda plamen mi često dela težave: pride prepih ali sunek vetra, tedaj postanem nemiren, strah me je, da v naslednjem trenutku ugasnem. Včasih pa tudi svetlo zagorim, tako svetlo, da postane mrak okrog mene svetlejši, toplejši, prijaznejši. Včasih je moj plamen velik in močan, včasih neznaten, tako majhen, da se komaj vidi, kot da bi zdaj zdaj hotel ugasniti. Dobri Bog,podari mi moč,kadar postane moj mali plamen komaj še viden, in s strahom trepeče, ko postaja vedno bolj temno in hladno. Daj, da bom spet mogel zagoreti, da bom smel postati spet velik in svetel. Pomagaj mi, Bog, da bom mogel še naprej goreti. Pomagaj mi, da bom gorel zate. Rolf Krenzer, iz Fraternität 5/95 DREVESA SO NAS VIDELA RASTI O duševno prizadetih otrocih danes ve- mo že veliko, a hkrati še zelo malo. Še vedno je to skrivnostni svet vprašanj, na katere ne znamo odgovoriti. Morda se o tem premalo pogovarjamo, morda se v prevelikem loku izogibamo tej "dru- gačnosti"... Ekipa slovenske televizije se je letos poleti za nekaj dni napotila na oddelek za predšolsko invalidno mladino v Stari Gori in nam v petinštiridesetminutni oddaji 10.10.1995 na TV Slovenija 2, pokazala življenje v tej hiši, kjer so domovali in gospodarili volja in želja po odstiranju novih obzorij, potrpežljivo delo, ljubezen. Kljub temu da so starši prizadetih otrok nasprotovali ukinitvi in prodaji te bolni- šnice v Stari Gori ter preselitvi njihovih otrok v Šempeter (Primorske novice 29.9.95), so ortopedski oddelek zaprli 6.10.1995, kot smo zvedeli iz napisa ob koncu omenjene oddaje.   KAŽIPOT Primorske novice z dne 29.9.1995 so za konec potopisa s poti po Liechtensteinu prinesle utrinek iz glasila Kažipot, ki ga izdaja Slovenska katoliška misija v Švici. Govor je o desetletnem Mihcu W. iz Čepovana, ki se je skupaj z mamo zahvalil vsem, ki so mu s prostovoljnimi prispevki omogočili zahtevno operacijo na Univerzitetni kliniki v Zürichu. Za sre čen potek operacije je bilo darovanih tudi petnajst maš. Mihec, ki je bil lani avgusta še enkrat operiran, se dobro počuti in je zdaj zdrav trinajstletnik, so novinarju s hvaležnostjo in veseljem povedali njegovi domači. Δ na kazalo nadaljev. rubrike Δ

SVET IN MI  (nadaljevanje)               začetek BOLNIŠNICA,SPOMENIK SOLIDARNOSTI V soboto,16.9.1995,so v Splošni bolnišnici v Mariboru s prigodno slovesnostjo predali namenu novi del internega oddelka bolniš- nice. Zgrajen je bil s sredstvi iz samopris- pevka občanov občine Maribor in s prosto- voljnimi prispevki občanov okoliških občin. "To je svojevrsten spomenik solidarnosti," je ob odprtju dejal direktor bolnišnice dr. Turk.Objekt je blagoslovil in ga pospremil z najboljšimi željami mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej. Samoprispevki kot oblika samopomoči ljudi kakšnega območja so v takšni obliki verje- tno res usedlina prejšnjega sistema in so bili za koga tudi prisilna oblika solidarnosti. Ob tem pa se mi poraja vprašanje, kaj je z našo človeško solidarnostjo,z našim poslu- hom za potrebe in stiske sočloveka, v ka- terih se lahko znajde že naslednji hip tudi človek, ki še danes s svojim razkošnim avtomobilom ne ustavi pred človekom niti pred prehodom za pešce... R.R.   ZA LEPO IN USTVARJALNO JESEN ŽIVLJENJA Kako polepšati jesen življenja, so se spra- ševali delovni terapevti,ki delajo v domovih upokojencev na simpoziju, ta je potekal v drugi polovici oktobra v Idriji. Uvodoma so udeleženci prisluhnili primariju idrijske psi- hiatrične bolnišnice dr. Jožetu Felcu, ki je govoril o značilnih težavah pri starejših lju deh v socialnih zavodih. Letošnje srečanje so obogatili z ustvarjalnimi delavnicami, v katerih so se udeleženci pod mentorskim vodstvom slikarjev,kiparjev in mojstric kle- kljanja spoznavali skrivnosti ročnih spret- nosti. Predstavljene so bile tudi strokovne pobude, kako spodbuditi starejše, ki živijo v javnih socialnih zavodih, k ustvarjalnemu preživljanju prostega časa. Anica Koc pa je predavala o domu upokojencev, kot ustanovi in hkrati skupnosti posameznikov. Povzeto po Slovencu z dne 19.10.1995   DRAGOCENE TUJE IZKUŠNJE Strokovnjaki iz nemškega Marburga so v začetku oktobra vodili v Mariboru seminar, na katerem so predstavljali nemški model pobolnišnične skrbi za duševno bolne.Člani uglednih organizacij, ki imajo na tem pod- ročju bogate izkušnje, so na strokovnem srečanju z okoli petdesetimi strokovnjaki in svojci bolnikov predstavili celovito pobolni- šnično skrb za duševno bolne in njihovo v- ključevanje v družbo.Srečanje je pripravila Ozara - organizacija za kakovost življenja, ki v severovzhodni Sloveniji na tem podro- čju orje ledino in so zaradi tega tuje izkuš- nje izredno dragocene. Povzeto po Večeru z dne 4.10.1995   ZATOČIŠČE ZA BOLNIKE Z AIDSOM Mati Terezija je na slovesnosti v New Del- hiju,na kateri je podelila nagrade več vodi- lnim indijskim socialnim delavcem, pozvala svet, naj ji v tej državi pomaga zgraditi center, v katerem bi lahko v miru umirali bolniki z aidsom. Po podatkih indijske vlade je obolelo za HIV dvajset tisoč Indijcev, zasebne zdravstvene skupine pa trdijo, da jih je skoraj dva milijona. Mati Terezija se je ob tej priložnosti zavzela tudi za posva- janje otrok namesto splavov. "Če kdo ne mara svojega otroka,naj ga da meni. Imam jih že dva tisoč." Delo, 25.9.1995   RAZSTAVA V DOMU UPOKOJENCEV Ob 20. obletnici Doma upokojencev v Se- žani so oskrbovanci pripravili razstavo svo jih izdelkov in prisrčen kulturni program, v katerem so sodelovali tudi učenci sežanske glasbene šole. V domu živi skoraj dvesto oskrbovancev.Pod vodstvom delovnih tera pevtk Mire Lenarčič in Irene Velič delujejo v skupini za samopomoč, v literarnem kro- žku, v pevskem zboru in v skupini za ročna dela. Člane skupin poleg dela povezuje tudi prijateljstvo. Na razstavi so poskušali predstaviti utrinke iz svojega življenja in ustvarjanja. Med poslikanimi kozarci in vazami, prti in prtički ter še drugimi izdelki pa je posebne pozornosti vreden lepo izvezen mašni prt za večje praznike. Povzeto iz: Kmečki glas, 1.11.95   KRVODAJALSTVO Oglašam se kot državljan Slovenije, sem redni krvodajalec. Kri sem dal že petinpet- desetkrat. Popolnoma se strinjam z g.Aloj- zem v 5.št. Prijatelja in njegovimi iskrenimi in poštenimi besedami o krvodajalstvu. Velikokrat beremo,da kri rešuje življenja. Krvodajalci se tega zavedamo, zato kri pro stovoljno darujemo. Zdi se, da vodilni pri zdravstvenem zavarovanju tega ne cenijo dovolj.Krvodajalci bi po mojem mnenju mo- rali imeti brezplačne zdravstvene storitve in to z dokazom krvodajalske izkaznice, ne pa le 10% popusta pri prostovoljnem do- datnem zavarovanju. V tujini kri dobro plačujejo. Pri nas pa... Ko odhajaš iz prostorov,kjer jemljejo kri, dobiš blok za sendviče in jabolčni sok ter besede za na pot: "Še kaj pridite,pa hvala lepa za kri!" I. Lederer Skupaj s sodelavci zbral in zapisal Rastislav. Božične čestitke lahko naročite v kompletu s kuvertami po 10 kom. ali več na tel. 061/817464 (Beno) Cena je 80 SIT za komad. Δ na kazalo domov na vrh Δ NA OBISKU PRI ... TRENUTKI SVETLOBE DRUGAČNI SVET USTVARJANJA 6. poletni raziskovalni tabor za slepo in sla bovidno mladino v Podzemlju v Beli krajini Za en dan sem se udeležila 6. poletnega raziskovalnega tabora za slepe in slabo- vidne, ki je bil od 11. do 22. avgusta na osnovni šoli v Podzemlju v Beli krajini. Na taboru se je zbralo več kot petdeset sle- pih in slabovidnih ter njihovih mentorjev in spremljevalcev. Tabor je organizirala ško- fijska Karitas Ljubljana. Udeleženci so mi povedali veliko in vsi po vrsti so izrazili veselje nad taborom. Tako je nastal tudi ta zapis za Prijatelja v spod- budo vsem,ki so doma v svetu drugačnosti V poletnih mesecih se že šest let zapovrstjo po različnih krajih Slovenije zbirajo skupaj slepi in slabovidni. To je čas za ponovna srečanja, nova navezovanja prijateljskih stikov in približevanja družbi. Nepogrešljivi vodja tabora,Jure Svoljšak,je začetnik in pobudnik ter duša vseh tabo- rov. Zadnji dve leti pa se je taboru s svojo podporo pridružila tudi škofijska Karitas iz Ljubljane.Ker sem bila pri njih na obisku na začetku tabora, je njihovo pripovedovanje segalo na prejšnje tabore. Prepričana pa sem, da jih je tudi letošnji tabor duhovno obogatil. Prva prijazna in simpatična sogovornica je bila Albina Krek, socialna delavka iz Zalega loga, ki je slepa že štirinajst let. Albina je bila na letošnjem taboru tudi duhovna vo- diteljica. Mladi so izrazili navdušenje nad tem, da bi spoznali korenine krščanstva, da bi se se- znanili s Svetim pismom, prijateljevanjem z Jezusom. Tako je lanskoletni tabor, ki je potekal v Vrtovčevem domu na Visokem pri Poljanski dolini,nosil naziv Duhovni tabor Odvijale so se razne delavnice, pri katerih so sodelovali duhovniki in redovna sestra. Na lanskem taboru so dobili vsi sodelavci potrditev za svoje delo, saj so bili mladi navdušeni nad raznimi delavnicami. Toliko veselja in ustvarjalnosti je bilo pri učenju. Videli smo,da je mlade takšno delo izredno pritegnilo. Tako se potrjuje misel, da želijo ustvarjalno delovati in pokazati, kar znajo ter razvijati svoje talente na tistih podro- čjih, za katere bi mogoče mislili, da slepi ne morejo, pa se na teh taborih dokazuje, da to ni res. Zato smo kot osrednje delo tudi letos predvideli delo v delavnicah. Tudi letos so udeleženci tabora lahko sode lovali v različnih delavnicah: v gledališki, v delavnici kreativnega pisanja, oblikovanja gline, učenje kitare in klaviatur, geografski in etnološki, delavnici vodnih dejavnosti, izdelovanja pisanic, plesni delavnici. Slepi in slabovidni se na vseh taborih želijo tudi čimbolj vključiti v okolje in njihove značil- nosti. Naslednja sogovornica je bila Sonja Pušnik ki je slepa že od rojstva.Sonja je študentka tretjega letnika defektologije na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Sonja je bila do sedaj že na vseh taborih. Letos pa je pomagala Albini ter skrbela za pomoč mentorjem in spremljevalcem pri vzpostavljanju stikov s slepimi. Prvi namen tabora je druženje. Tukaj med nami so ljudje,ki med letom nimajo nobene možnosti se srečati s kom izmed nas, saj smo dejansko omejeni pri gibanju. So pa med nami ljudje, ki se zelo težko vklapljajo v družbo videčih ljudi, so nekateri, ki so v zavodih... Človek potem vidi,kako pomem- bno je,da se družimo skupaj. Zelo težko je s skupino tako različnih ljudi osvajati neke vsebine. Nekateri odnesejo veliko, drugi malo,a tisto,kar se jih dotakne,je dragoce- no. Zato bi še enkrat poudarila,da je tukaj res pomembno druženje,učenje medseboj- ne strpnosti. Mnogi dobijo potrditev, da jih ima nekdo rad, da so cenjeni. Pri slepih je velikokrat razvit občutek manjvrednosti, zato je zelo pomembno spoštovanje drugih Sonja kljub svoji slepoti redno študira. Pri- sluhniti zna tudi drugim okrog sebe. Poleg vsega,kar dela,sodeluje tudi pri Vera in luč Med svojim dvanajstdnevnim bivanjem v Podzemlju so udeleženci spoznali tudi Belo krajino in njene kraje: Adlešiče,Zilje,Vinico, Stari trg, Črnomelj, Metliko, Rimski mitrej... Tabor je ena najbolj preprostih možnosti, da se spoznajo z novimi prijatelji. Mnogi izmed njih so bili veseli srečanja s starimi in novimi prijatelji. Prekratek je bil moj obisk, da bi se lahko z vsakim pogovorila.Tako kot za njih,je bil ta tabor doživetje in odkritje nekega novega sveta tudi za vse mentorje, spremljevalce in tudi za mene, ki sem z njimi preživela le en dan. Vsak dan se je začel z lepo duhovno mislijo in z molitvijo hvalnic, tako da je bil njihov dan res poln. Bela krajina kot izziv je izredno mehka in to mehkobo so tudi občutili.S seboj domov pa so odnesli tudi dvojno izkušnjo: prva je gotovo utrujenost, saj je bil program zelo pester, in druga: vsi skupaj so pridobili veliko. In le vsak izmed njih ve, kaj je za njega največ. Veliko ljubezni je potrebno za takšno delo. Iz leta v leto število udeležencev narašča in tega je vodstvo tabora lahko zelo vese- lo. Vprašanje pa je, če bi to zmogli brez vseh dobrih ljudi, ki jim humano pomagajo. Naj končam s sposojeno mislijo: "Sem le delček zrcala,katerega oblike in velikosti ne poznam. Vendar pa lahko s tem, kar imam, preusmerjam svetlobo v temne kotičke te- ga sveta - v črne kotičke v srcih ljudi - in pri nekaterih ljudeh kaj spremenim. Morda bodo tudi drugi to opazili in storili enako. To je moje poslanstvo.To je smisel mojega življenja." Vsi skupaj ste veliko zrcalo, in vaše trplje- nje in preizkušnje niso zaman.Tudi vi lahko preusmerjate svetlobo v temne kotičke tega sveta in pomagate graditi boljšega.In vsi trenutki svetlobe, ki ste jih bili deležni na letošnjem taboru, naj v vas še dolgo svetijo. Alenka Veber   ZNANJE ZA ZDRAVJE - MEDILAB 95 Bolezni sto imamo, a zdravje eno samo. Le kdo ne pozna te resnice,le kdo je ni že vsaj kdaj izkusil? Kot da so bolezni in nesreče nemirno lahkotno seme, ki ga veter razna- ša po svetu... Tisoče let so ljudje iz prastarih življenjskih izkušenj in verovanj iskali pomoči in izhodov iz stisk. Tako so z boleznijo skozi stoletja, od ust do ust, iz roda v rod potovali tudi nasveti, pripomočki in zdravila... Izkušnje, narava, čas, potrpljenje in vedno bolj tudi znanje so vse do danes ostali člo vekovi spremljevalci na poti do zdravja.Žal pa še vse prevečkrat zdravje zna ceniti le tisti, ki je bolan... Vse hitreje in uspešneje pa življenje priza- detih in bolnih ljudi spreminja velikanski na predek znanosti in tehnike. K temu veliko prispeva tudi sodobna medicina, ki zdravi in odpravlja vzroke in posledice stanja, ko nesreča ali bolezen prizadene skladnost življenja. Najnovejše dosežke na tem področju je od 17. do 20. oktobra prikazal 4. mednarodni sejem MEDILAB 95. V organizaciji Ljubljanskega sejma je to največja slovenska strokovna sejemska prireditev. Letošnja osebna izkaznica pove da je na sejmu sodelovalo 188 neposred- nih ter še 250 zastopanih podjetij, skupaj torej 438 razstavljalcev iz petindvajsetih držav.Svoje tehnološke novosti so prikazali na približno 7000 m2 razstavnih površin. Za Medilab, ki se vse bolj uveljavlja v do- mačem in mednarodnem prostoru, bi lahko rekla, da je prvovrstno srečanje stroke, da je ponudba in povpraševanje, prenos zna- nja in spoznanje s svetovnimi novostmi. Med razstavljalci so bila zastopana nasle- dnja področja: ortopedija, rehabilitacija, protetika, zobozdravstvo, laboratorijska oprema in aparati,farmacevtika, medicinski sanitetni in potrošni material, dietetični iz- delki, diagnostika itd... Skratka,od injekcij- ske igle do reševalnega vozila,od bergel do električnega vozička, od povoja do zračne blazinske postelje bi lahko ocenila tudi slo- vensko znanje in razvoj. Sejemsko dogajanje so letos obogatili s številnimi strokovnimi srečanji in predavanji ki so bila deležna velikega zanimanja.Pred- vajali so tudi video posnetke o uporabi po- sameznih izdelkov. Med obiskovalci so bili na prvem mestu seveda strokovnjaki s področja zdravstva, zdravstveno osebje, študentje medicine, stomatologi, fizioterapevti... Koliko je bilo neki tistih, ki v zdravstvu odločajo o inve- sticijah? Širšemu krogu obiskovalcev pa je bil na- menjen predvsem prikaz potrošnega reha- bilitacijskega in zdravstvenega materiala, izdelki za lajšanje bolečin, novosti pri negi bolnika v ustanovah ali na domu in pripo- močki, s katerimi se bolni in prizadeti sku- šamo vključiti v življenje. VSAK JE LAHKO KORISTEN Ko nas doleti bolezen ali smo zaradi priza- detosti ujeti med svojo usodo in samim seboj,se srečujemo z izzivom - ostati pred zaprtimi vrati ali stopiti naprej, ustvarjati in izpolniti, kar je v naši moči? Na sejmu Medilab se je odgovor ponujal kar sam... Čeprav smo bolni in prizadeti tudi danes še globoko pod nivojem predsodkov, daleč od dejstev in resnice,daleč v nasprotju s poj- mom enakovrednosti, pa sejemski prikaz ni prezrl človeka. Ob velikanskem razvoju tehnike, ki rešuje življenja, sveti v temo, govori v tišino, premaguje daljave in stopnice, je bilo tudi občuteno človeško pokazano, kaj pomeni pripomoček za dostojen vstop v življenje, ki ti daje možnost, da si še lahko koristen. Najbrž so prav ta dejstva,potrebe in težke življenjske razmere vodile strokovnjake v odkritja in razvoj izdelkov, s katerimi lahko nekdo spet zaživi kot človek in gre laže naprej, oviram in novemu dnevu naproti. Zato morda se mi je zazdelo, da so izdelki ne le plod tehnike in znanja,ampak nekako tudi zrcalo človeške duše, saj so z vso iz- najdljivostjo in funkcionalnostjo namenjeni, da vsak po svoje pomagajo k zdravju... PRAVI ODNOS Seveda pa noben,še tako moderen pripo- moček ne pomaga kar sam po sebi, ampak je do njega treba imeti nek odnos in ga sprejeti. Prva stopnica k temu je že komunikacija med izumiteljem, izdelovalcem in uporab- nikom, saj bolan ali prizadet človek iz izku- šenj ve marsikaj, česar zdrav niti ne sluti. Iz tega prvega odnosa se potem rojevajo "darovi", ki so v pomoč... Toda, brez pra- vega odnosa do pomagala ta ne služijo, kot je njihov namen. Zato se je treba kar "potruditi",da z zdravili, berglami,očali, vo- zičkom ujamemo vsaj tisto širino življenja, njegovo lepoto in bogastvo, ki ga lahko. NISI SAM V pravem odnosu je pripomoček nekaj, kar ti daje razumeti - nisi sam in tudi tak kot si, če zaživiš navzven, si še lahko človek za človeka. In končno, če invalid pripomoček sprejme, če ima do njega pravi odnos, hvaležnost, zadovoljstvo, s tem prispeva k harmoniji v sebi. Tako tudi okolica spozna, kaj je na- loga, moč in pomoč medicinske tehnike in stroke ter spoštuje tistega,ki jo potrebuje. Spoštujmo trud strokovnjakov,njihove izu- me, dosežke,izdelke. Spoštujmo jih vsi, saj nihče ne ve, kdaj bo doletelo prav njega, da jih bo potreboval... DOBRA VOLJA JE POL ZDRAVJA Tudi za zdrave ni bil čas na sejmu izgub- ljen, ampak bogata izkušnja. Morda so ob vseh tehničnih čudesih spoznali, da je la- hko tudi vsak od njih bližnjemu vsaj kdaj v pomoč. Prav zares, takle sejem strokovnjake, razstavljalce in obiskovalce lahko uči tudi tega, da bi znali bolj živeti drug z drugim in predvsem nam narekuje, da je potrebno zdravje negovati in se zanj potruditi.Samo razum je za to delo gotovo premrzel dom. Kjer pa je oboje in kjer je dobra volja, tam je tudi pot... Pot, ki bo drugo leto spet vodila na sejem Medilab med 22. in 25. ok- tobrom. Do tedaj pa ne pozabimo, da je bolje pre- prečevati kot zdraviti... Kati Urh Δ na kazalo domov na vrh Δ GOVORIJO NAM PRIJATELJI LJUDJE ODPRTIH ROK V današnjem pogovoru ne boste spoznali samo enega sogovornika kot navadno,ampak prisrčno dru ščino, ki ji je skupni imenovalec dobrota. Nekoč sem že zapisala, da ljudje marsikaj pozabimo, le dobrote nikdar... Lepa misel, ki bi bila lahko vedno resnična, če bi znali dobroto prav sprejeti in ceniti. Kadar se nas dotakne, je to bo- gastvo, ki ga ni mogoče kupiti, ne prodati, mogoče ga je le podariti... O taki dobroti je bilo govora na prireditvi v okviru akcije Donator leta 1995, ki jo je že drugo leto priredila revija Naša žena. Svečana podelitev zahvalnih listin dobrot- nikom, ki darujejo denar, premoženje, zna- nje, delo, premičnine in nepremičnine v dobrodelne namene, je bila 9. novembra v Narodni galeriji v Ljubljani. Človeška solidarnost Petnajst izbranih "ljudi odprtih rok" iz Slo- venije in tujine, ki so prejeli največ glasov, je pozdravila ter jim izročila zahvalne listi- ne in zlate zaponke (ptica v letu) gospa Štefka Kučan, sopokroviteljica te akcije. Odlomek iz njenega nagovora: "Vesela sem srečanja z vami, ki ste odprti za človeško solidarnost in vam zato pokla- njamo najbolj dragoceno priznanje - naše spoštovanje. Vsa dobra dejanja-tako velika kot majhna- so dobra dejanja, so polna življenja in so namenjena življenju. So del človekovega ustvarjalnega vztrajanja tudi v najtrših ži- vljenjskih preizkušnjah,so njegov posluh za sočloveka,njegova rahločutnost in odprtost za pomoč. Dobra dejanja pripovedujejo o človekovem občutku za pravično in prijazno, o njegovi želji za prisrčne medčloveške odnose, o tem, da si ljudje zmoremo med seboj po- magati,da znamo biti v oporo in spodbudo, ne samo bližnjemu, ampak vsem šibkejšim, vsem drugačnim, vsem tistim, ki trpijo za- radi nasilja drugih, vsem otrokom, ki trpijo zaradi nesoglasij in nestrpnosti odraslih... Dobra dela so človekov glas zoper ravno- dušnost,zoper krivice in nasilje. Blažijo bo- lečino, vežejo ljudi v prijateljstva, krepijo voljo in pogum, pomagajo živeti. Človeku dajejo možnost, da se preizkusi,da spozna samega sebe in ugotovi, ali lahko tudi njegovo delo ustvarja dobroto. Dobra dela govorijo o ljudeh, zbujajo spoštovanje, občudovanje in omogočajo marsikateremu človeku, da se tudi radosti življenja, da iz- polni svoja upanja in pričakovanja. Zahvalne listine, ki vam bodo danes izro- čene, bodo zato simbolno predstavljale naše priznanje in spoštovanje vsem ljudem odprtih za dobroto. Ob tem želim izraziti spoštovanje tudi vsem umetnikom, likovnikom, glasbenikom, gledališčnikom in mnogim, ki v teh časih s svojim delom pomagajo ljudem. Dragoceno je poslanstvo umetnosti in poslanstvo člo- veške solidarnosti, ki nas vabi k lepemu in dobremu..." Dobrota prinaša srečo Vsak od dobrotnikov in dobrotnic je pou- daril,da zahvalo sprejema v imenu mnogih, ne le zase... Seveda, prava dobrota je skromna,zato pa jo je treba takole pohva- liti.Hvaležnost dobroto razveseli in jo obe- nem opogumi za nove človekoljubne akcije O dobrih dejanjih letošnjih donatorjev je v posebni prilogi spregovorila Naša žena (de cember 1995).V nekaj stavkih jih spoznajte tudi vi: Gospa Beate Boehmer iz Schwabhausna v Nemčiji pravi, da ljudje radi pomagajo, če vedo, da bo pomoč prišla v prave roke. Začelo se je s čokolado, ki jo je razdelila otrokom, ko se je peljala mimo begunskega centra pri Jesenicah.Takrat je začutila ne- zadržno željo, pomagati nedolžnim ljudem. Z zbiranjem denarja in raznovrstne pomoči se želi oddolžiti za vso dobroto,ki jo je bila kot otrok med vojno sama deležna. Slovensko-nemška naveza gospa Marjan- ca Butala Gruhl in gospod dr. Werner Peters iz Kölna vodita človekoljubno fonda cijo za pomoč beguncem. Poleg materialne pomoči njihovi "botri" mesečno prispevajo za begunske otroke,ki se v Sloveniji šolajo in študirajo. Da bi zbrali čimveč denarja,se HVALEŽNOST OB NEČAKINJI Novembrski dan,na videz nič drugačen kot že toliko drugih, a vendar za naju z nečaki njo lep in svetal.Kajti Irena je imela rojstni dan. Ker nima nekdanjih sošolcev in ne prijateljev v soseščini, je še tako majhna sprememba oziroma pozornost dobrodošla. To popestri najih vsakdan. Preden je prišla sem,sem ji pripravila dober zajtrk in poleg položila lepo zavito darilo. Tudi pozvonila sem z bakrenim zvončkom ob prihodu,ker to vedno stori samo, kadar ima kdo drug praznik. Povedati ne more, pokaže pa tako pristno srečo, da je ta kar nalezljiva.Ko sem ji segla v roko in jo polju bila na lička,je bila še v bundi in čeveljčkih zato sem samo rekla: Hvala Bogu, da te imamo - in jo stisnila k sebi. Potrebujem jo prav tako kot Irena mene in prav to daje smisel in vrednost najinemu sožitju, kljub drugačnosti ne iščeva pomilovanja. Mislim celo,da z božjo pomočjo živiva lepo življe- nje. Vsakega praznika se veseliva,božičnih pa še najbolj, ker je že v adventu ozračje PRIČAKOVANJA. Vsak dan znova je dar in za vsakega posebej čutim ob nečakinji hvaležnost, da živiva. Tatjana Šušteršič spomnijo marsičesa. "Ljudi je treba spom- niti na grozote," pravita, "saj se zdi, kot bi se jih na nek čuden način že navadili." Delček sebe za srečo drugih daje tudi gospa Jana Debeljak iz Radovljice. Pred časom se je odpovedala vsem svojim hono rarjem na Radiu Kranj v korist zidave ma- terinskega doma v Ljubljani in sedaj še v Postojni. V akcijo zbiranja prispevkov se je vključila vsa njena družina. Jana želi prek svojih človekoljubnih dejavnosti potrkati na vest države, ki premalo spodbuja svoje državljane k humanemu sožitju. "Če bi vsakdo na Slovenskem dal vsaj malo za revne, bi jih ne bilo več," pravi gospod Helmut Godina iz Maribora. Kot reševalec v Zdravstvenem domu namenja deset od- stotkov plače za pomoč otrokom. "Meni še vedno ostane 90 odstotkov plače in zdi se mi, da zaleže prav zaradi občutka, da moj skromni prispevek pomaga kakšnemu zdra- vstveno ogroženemu otroku." Švicarski Slovenec gospod Janez Hacin je pristaš ljudi, ki imajo srce na strani so- cialne pomoči,glavo pa na strani ekonomije Iz dobrodelne fondacije družine Hacin, ki ima sedež v Ženevi, je prišlo veliko pome- mbnih denarnih spodbud in prispevkov. "Ko ljudje pomagajo drugim, pomagajo najbolj sebi..." Družinsko glasbeno skupino Marijana in Vladke Novina ter njunih treh sinov iz Gumberka pri Otočcu bralci Prijatelja že po znate (št.2,1993).Vsi kot eden so se pos- tavili po robu očetovi bolezni in jo z močno "Pomoč sočloveku v stiski ima med drugim nedvomno veliko moralno vrednost, toda med dati in dati obstaja odtenek. Ta je odvisen od tega, kdo daje. Ali tisti, ki živi v izobilju,ali tisti,ki se odreka delu svojega skromnega prihodka, da bi pomagal dru- gemu." Iz priloge Naše žene: Ljudje odprtih rok vero v ljubezen,Boga in človeka premagali. Pod geslom "Samo življenje za druge je vredno življenja" že šest let nastopajo na samostojnih dobrodelnih koncertih v korist bolnim in invalidnim otrokom. "Ko enkrat prestopiš okvire ozkega in sebičnega, se zazreš okoli sebe in vidiš sočloveka,narediš tudi zase veliko. Odkriješ, kako v vzajem- nosti postajamo vsi bolj srečni." Vojne grozote so pretresle tudi gospo Alenko Jarc Kemptner iz Salzburga, po rodu Ljubljančanko, ki pomaga predvsem begunskemu centru v Črnomlju. V Avstriji organizira velike dobrodelne koncerte sve- tovno znanih glasbenikov in s članki v ča- sopisih pridobiva nove sodelavce. "Prija- teljem, znancem in tudi drugim donatorjem redno pošiljam poročila o tem, kako je bila njihova pomoč porabljena.To je temelj za- upanja in obenem poroštvo za to, da bodo še pomagali." Zakonca Kasper iz Berlina sta letos praz- novala petindvajseto obletnico poroke.Pri- jatelji jima niso prinašali daril, ampak denar ki sta ga kot že tolikokrat prej, poslala gospe Angelci Kotnik za materinski dom v Postojni. "Kako sva srečna! Še bo trajalo, ker nas je v tej navezi veliko." Brez gospe Biserke Marolt Meden ne bi bilo Prosvetnega materinskega doma v Lju bljani.Znala je pridobiti ljudi,ki so množično pomagali. Pripravila je veliko človekoljubno prodajno razstavo slik znanih slovenskih umetnikov.Sama pa je materinskemu domu kot v.d. direktorica podarila dvajset direk- torskih plač. Lady Miloška Nott, znana Slovenka iz Ve- like Britanije je ustanoviteljica dobrodelne organizacije Fond za begunce v Sloveniji,ki prinaša pomoč in upanje tja, kjer so ljudje prenehali verjeti v čudeže. "Ne bi mogla prenehati s svojim delom, počutila bi se tako krivo!" Slovenijo je že pred leti zajel val,v katerem se utaplja okoli osem tisoč mladih ljudi in jih sili v narkomanski pekel. Gospod Zvone Horvat Žnidaršič pod okriljem slovenske Karitas vodi slovensko terapevtsko Skup- nost Srečanje, ki je znana po svojih priza- devanjih,da bi odvrnila človeka od vsakršne zasvojenosti. Vsak dan ga na SOS telefon (061) 323-186 in 454-377 pokliče do tri- deset zasvojencev ali njihovih sorodnikov. Predsednik in soustanovitelj Fondacije Ana ki šola revne, a nadarjene otroke, gospod Tomaž Rozman je lani tej fondaciji poda- ril počitniško hišo z zemljiščem na Bovškem "Pomoč  naj bo  takšna, da  si  bodo ljudje MOČ DOBROTE - ZAUPANJE Dolgo sem premišljeval,kaj bi napisal o do- broti; ugotovil sem,da sploh ne vem veliko o dobroti. Izkusil sem moč dobrote - moč ljubezni. Torej zaznavam samo posledice dobrote, ki jih dobrota pušča za sabo. Že v otroštvu mi je mati vedno pripove- dovala: Če upaš in pokažeš, da se trudiš, da bi nekaj dosegel, boš tudi uspel. Četudi so uspehi očem nevidni ali pa se ne poka- žejo v tistem trenutku. Kot otrok sem imel težave z gibčnostjo telesa in so me zdravniki hoteli dati v po- sebno šolo (za prizadete otroke). Vendar sta starša taki odločitvi odločno rekla ne. To sta storila iz ljubezni in s tem pokazala starševsko skrb - dobroto ter večje zau- panje v Vsemogočnega kakor v odločitev zdravnikov. Njuna odločitev iz ljubezni do življenja se je pokazala za pravilno. Njuno dejanje mi daje zgled, ki me še da- nes napolnjuje s hvaležnostjo in upanjem. Tega upanja mi nihče ne more vzeti in mi pravi: ne obupaj. Upanje je povezano z vztrajanjem.Vztrajam,ker zaupam,ker vem da me On sprejema takšnega,kakršen sem Vztrajam, ker vem, da me takšnega, kakr- šen sem, sprejemata najprej starša. In to mi je dovolj veliko upanje, da vedno znova odpiram svoja vrata Njemu,ki se nam bliža kot nebogljeno Dete v jaslih. Prav to de- janje mojih staršev na široko odpira vrata Novorojenemu, ki se mi vsak dan znova bliža, še posebej pa v sveti noči, ki v meni zbuja valove dobrote in hvaležnosti za prejeto življenje. Ob premišljevanju tega dogodka iz ljubezni se mi je utrnilo vprašanje hvaležnosti. David Jensterle znali sami pomagati naprej, ne pa,da bi jim dajala potuho in jim omogočila brezdelje. Največji kapital ni denar, marveč znanje in pridnost pri delu." Tudi ustanovitelj fondacije Soros, gospod George Soros iz ZDA, namenja svojo po- moč predvsem za izobraževanje. Finančna in tehnična sredstva usmerja v obliki štipendij, pomoči različnim izobraževalnim projektom, varovanju kulturne dediščine itd. Njegov sklad ima danes podružnice v petindvajsetih državah, tudi v Sloveniji. Pepcin dom v Podbočju pri Krškem se ime- nuje hiša in vse v njej, ki jo je pokojna gospa Jožefa Vodopivec v svoji oporoki zapustila materam z otroki, ki zaradi razli- čnih vzrokov, predvsem pa zaradi nasilja v družini lahko čez noč ostanejo brez strehe nad glavo. Hišo so obnovili in doslej je v njej našlo začasni dom že osem mater s trinajstimi otroki. Zavod za humanitarne dejavnosti VID iz Kranja je ustanovil in ga tudi vodi gospod Aleš Pajestka.Ob pomoči mnogih ljudi do- bre volje je Zavod do danes uresničil šte- vilne dobrodelne akcije. Predvsem zbira in zagotavlja sredstva za pomoč telesno in duševno prizadetim otrokom in mladini. Številne oči so se že zaiskrile ob pogledu na pripomočke ali ob drugačnem odzivu Zavoda, ki se trudi, da lahko čimveč pris- peva k izboljšanju stanja in kakovosti ot- rokovega življenja. Vredno je sejati "S tem, da sem tukaj, bi rad spodbudil še druge k dobrodelnosti" je ob prejemu listine dejal eden od prejemnikov. "Podpirajte nas še naprej,dobro bo zmagalo," je bil prepri- čljiv drugi... Kaj pa naša dobrotljivost, moja in tvoja? Bi jo preizkusili? V pogovoru z družino Novina sem mimogrede zvedela,da "stiskajo tolar- čke",da bi si končno mogli nabaviti Mobitel Kako osrečujoča je že zavest,da lahko pri- pomoremo, da bo Mobitel čimprej zvonil... Moja in tvoja darežljivost naj bo tokrat ti- sta roka, ki bo Novinovim najlepša zahvala za njihovo nesebično človekoljubnost. Pri- spevke lahko pošljete na račun Prijatelja, s pripisom Novina. Zaponke v obliki ptice, ki so jih prejeli do- natorji, ponazarjajo goloba miru. Da bi te ptice prepričljivo krožile tudi nad Slovenijo in nas skozi advent zapeljale v zgovornost božiča: slišati, začutiti, zganiti se... In ta zgovornost naj traja... Tekst: Kati Urh, foto: Jože Zupančič DOBROTA DAROVANJA Dobrota! Želim jo tebi brat, sestra iz srca človeka in Boga! Dobroto darovanja, dobroto odpuščanja! Skupaj si jo delimo, v veri po večni radosti hrepenimo! Hvaležnost je radost v duši, je Jezusov dar. Nič bi brez Njega ne imeli, po njem smo drug drugemu dar! Rodil si se v Betlehemu, Jezus. Tvoj mir nas boža, notranje krepi! Ostani z nami, Kralj vesoljstva, preženi mraz, temine naših dni! Božična sreča greje srca, združuje nas v topli radosti! Marjetka Smrekar BOŽIČ - ZVESTOBA Medtem ko to jutro v kopalnici čakam, da se hladni curek iz pipe spremeni v toplega, se opazujem v ogledalu.Vse bolj se gubam pod težo let. Je to, kar vidim, še posoda Gospodova? In koliko je v tej posodi pro- stora za dobroto in hvaležnost? Vprašanje rojeva vprašanje, misel prehiteva misel ... "Nehvaležen človek je kot puščava, ki po- pije ves dež izpod neba,a ničesar ne rodi," zaslišim v sebi misel, ki jo je spomin zabe- ležil kdovekje. "Dobrota, hvaležnost? Daj no mir,kje pa to še sploh obstaja, zame obstaja in vodi le korist," mi je nedavno zabrusil prijatelj in nadobudni podjetnik, ki mi je svojčas zapi- sal v spominsko knjigo, da ni pomemben le cilj,ampak tudi pot. "Dobrota in hvaležnost sta stvar le še tistih idealistov, ki so ostali zvesti evangeliju," je samozavestno končal pogovor. "Zvestoba..., to je torej tisti humus, iz ka- terega klijeta in rasteta dobrota in hvalež- nost," me je v hipu kot Božja milost razsve tlila ta beseda.Hvaležen sem za ta preblisk v prijateljevem besedovanju. In pot? Mar nista ob Rojstvu pognala na pot proti Betlehemu vseh tistih ljudi (od 'revnih' pastirjev do bogatih kraljev) poleg upanja, prav dobrota in hvaležnost?! Topla voda je napolnila kopalno kad ter me očistila in osvežila. Mar ni tudi to eden od tistih drobnih darov, drobtinica v kruhu vsakdanjem, na katerega sem se tako na- vadil, da ga niti ne opazim več...? Zahvaljen bodi Ti, ki si mi podaril še dana- šnji dan in pomagaj mi ga polniti z dobroto in dejavno hvaležnostjo do Tebe, ko te bom srečal v svojem bližnjem... Jože Raduha Δ na kazalo domov na vrh Δ RAZLIČNI SO DAROVI GOBELINSKI VBODI Stopnjevani poševni vbodi Vezete jih v ponavljajočem zaporedju, čez poljubno število križišč na straminu (sl.1). Tako z gobelinskimi vbodi različnih dolžin, ki jih vezete diagonalno v vrsti (sl. 2) ali navzdol (sl.3), lahko oblikujete lepe vzorce (sl.4). Take vezenine na stramin so zelo zanimive,še posebno,če izberete debelejšo vezilno prejo ali volno. Te vbode lahko ve- zete tudi z dvema ali več različnimi barva- mi (sl.5). Čudovite vzorce boste dobili že z menjavanjem smeri stopnjevanih poševnih vbodov (sl. 6). Lahko jih na več načinov tudi kombinirate s polkrižci (sl. 7). Kombinacija je zelo pri- merna za hitro pokrivanje večjih površin ali ozadja. Puščice na slikah vam kažejo, kje začnete z vezenjem (sl.8). Ravni vbodi Z ravnimi gobelinskimi vbodi, ki so hitro in preprosto izdelani,lahko ustvarite sodobne figurativne vzorce ali pa izdelate posebno zanimive slike (sl.9). Če boste vezenino uporabili za blazino, delajte čez podložno nit (sl. 10). Ravne vbode lahko vezete navpično ali vo doravno (sl.11). Na hrbtni strani niti ležijo poševno. Vbodi se ponavljajo enakomerno v ravni, pokončni ali diagonalni vrsti. Po želji menjate le barve (sl.12). Lahko pa se vbodi tudi stopnjujejo v večje ali manjše. Na ta način je mogoče stramin okrasiti z raznimi motivi (sl.13), osnovo o- krog njih pa prekriti s kakšnim drugim vbo- dom. Celo pokončne križce lahko vezete s to tehniko (sl.14). Najprej naredite navpi- čne vbode in jih prekrijte z vodoravnimi. Na slikah (sl. 15) vidite še nekaj primerov, kako delate vbode v vodoravnih vrstah. Florentinski vbod Gobelin bo res nekaj posebnega,če ga bo- ste izdelali s kombinacijo različnih vbodov, pazite le,da so vsi enako prožni.Seveda je pri takem vezenju pomembno, da uskladite debelino vseh niti z velikostjo luknjic na straminu. Pravi lepotec med ravnimi vbodi je floren- tinski vbod, saj je z njim mogoče izdelati prave umetnije (sl. 16). Vezenje v cikca- kastih vrstah oblikuje raznobarvne plame- naste vzorce (sl. 17). Uporabljate lahko vezilno prejo iste barve, samo v različnih odtenkih. Kadar delate takšne večbarvne vzorce, je najbolje, če imate vdetih več šivank s prejami različnih barv.Tako gre ve zenje hitreje od rok. Najboljše učinke daje stopnjevanje od svetlih do temnih tonov, ali od živih do temnih barv. Posamezne vzorce lahko tudi obrobite (sl. 18). V adventu smo. Naj vas ta čas napolni z veselim pričakovanjem in upanjem, da se bomo v moči vere spet srečevali ob jasli- cah.Naj bo zdravje in božična sreča z vami tudi v novem letu! Kati Urh Δ na kazalo domov na vrh Δ IZ ŽIVLJENJA MLADIH OSTANITE V MOJI LJUBEZNI 15. vseslovensko srečanje mladine v Stični, sobota 16. septembra 1995 Stopi s hvalnico h Gospodu ... Stična 95 je zacvetela v osemtisočerih odtenkih nasmehov, prijateljskega objema in veselega razpoloženja. V imenu gostitelja,cistercijanskega samos- tana,nas je pozdravil gospod opat dr.Anton Nadrah. "Božja ljubezen nas povezuje,vliva samozavest in nam daje hrano za krščan- sko življenje. Beseda ljubezen spada med najsvetejše, a tudi med najbolj oskrunjene in v blato poteptane besede.Bog vam mla- dim veliko zaupa in veliko od vas pričakuje Ostanite v Njegovi ljubezni, da bo vaše življenje smiselno in čudovito. Jezus nas ima rad." V praznovanje dneva mladih nas je uvedel gospod nadškof dr.Alojzij Šuštar. "Vse do- živetje današnjega dne ponesite na svoje domove, med svoje prijatelje in sošolce. Navdušujte za Božjo ljubezen vse okrog sebe!" S svojim glasbenim programom sta dopol- danski del srečanja popestrila Irena Vrčko- vnik in Ivan Hudnik.Njune pesmi so se lepo in nevsiljivo prepletale z vsemi razmišljanji in molitvami. V skupni molitvi smo zapeli hvalnice.Potem pa nam je spregovoril Daniel Ange, franco- ski karizmatik, redovnik, apostol in misijo- nar mladih. Daniel Ange zelo dobro pozna stiske mladega človeka, zato ga zna tudi tako prepričljivo nagovoriti. Mladi mu radi prisluhnejo,ker čutijo,da pozna njihove te- žave in njihova hrepenenja. Dejal je:"Želim vam povedati nekaj osebnega, intimnega. Gre za majhno skrivnost moje sreče. Moja mladost je bila žalostna,vedno sem bil sam Učitelji so mi pravili: Iz tebe ne bo nič, nič nisi vreden.Bil sem zaprt vase.Nekega dne sem bil s svojo družino v cerkvi, kjer smo prepevali in slavili Gospoda.Nenadoma sem začutil, da je Gospod tukaj, z menoj. Zau- pam vate, potrebujem te. Nisem se več počutil nevreden in zaniče- van. Bog vidi vedno najboljše,kar je v člo- veku. Začutil sem, da je Bog z menoj, da me nič ne more odtrgati od Jezusa, da me Jezus nikjer in nikoli ne bo pustil samega. Za vsakega kristjana je najbolj pomembno to,da povsod in vedno širi veselje in srečo Boga." Po kosilu je Daniel Ange odgovarjal na vprašanja mladih v stiški baziliki žalostne Matere božje. O odpuščanju je govoril: "Ko dam greh Jezusu, ga ni več, Jezus se ga ne spominja več. Verjemi, da ti je Gospod odpustil in začni novo življenje. Našel boš čudovitost Božjega otroštva.Sprava je za- krament, ki nas dela vedno mlade." Danes je zasijala luč,luč življenja sredi teme. Srečanje se je zaključilo s sveto mašo, ki jo je ob somaševanju duhovnikov in škofov vodil ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. V pridigi nas je nagovoril škof msgr. Metod Pirih. "Resnična vera je celovitost odnosa do Boga,tako čustvenega kot razumskega. Ohranjajmo prijateljski odnos do Boga. Je- zus reče: Jaz sem trta, vi mladike. Odlom- ljeni ali odrezani mladiki manjka moči. Moč pa je v Svetem Duhu, v katerem lahko za- živimo z Jezusom. Sprejeti Jezusa pomeni sprejeti njegove besede, nauk, čeprav je zahteven. Naj vas ne bo strah napora in žrtev, ponesite Jezusa v svoje življenje! Cerkev se po vzoru prvih apostolov in uče ncev zbira zaradi Jezusovega povabila in zaradi njegove ljubezni, ki je naša moč. Evangelij naj bo luč vašega življenja in vo- dilo vaših izbir." Alenka O.   OBISK IZ ITALIJE V soboto in prvo nedeljo v oktobru so se mudili pri nas italijanski prijatelji, skupaj z diakonom Robertom. Ti prostovoljci skoraj vsak konec tedna od velike noči dalje pre- živijo v Lignanu, kjer pripravljajo vse po- trebno za letovanje. Koliko skritih žrtev in ljubezni! Pravzaprav je tu cela veriga ljudi, ki prispeva k temu,da lahko tudi slovenska skupina letuje pri njih. Prav zato smo bili njihovega obiska še toliko bolj veseli, da se jim vsaj z gostoljubnostjo zahvalimo za njihovo dobroto. V dveh dneh smo obiskali nekaj bolnikov in sodelavcev na njihovih domovih. Že dolga leta se poznamo,zato so se med nami sple tle prijateljske vezi, ki ostajajo kljub temu, da mnogim ni mogoče več priti v Lignano. Marsikomu se je bolezen poslabšala, mnogi sodelavci pa so si ustvarili družino. Bog pa kliče vsakega na svojo pot. To smo doživ- ljali tudi ob tem obisku. Treba mu je samo slediti.Ostajamo pa drug drugemu potrebni Vovnikovi so lepo zapisali: "Zunaj je bilo oblačno nedeljsko jutro, mi trije in naša požrtvovalna mamica pa smo tu v Domu pričakovali razveseljujoč obisk sester in bratov v Kristusu. To je bilo pri- jetno pričakovanje naših in italijanskih pri- jateljev, s katerimi smo preživljali skupne dni ob morju v Italiji. S tem obiskom nas je obogatil naš dobri Bog. Boglonaj vsem! V času priprave na papežev obisk bodimo združeni v molitvi rožnega venca. Naj vam Rožnovenska Kraljica pomaga, da boste vsak dan mogli reči,naj se zgodi božja volja Bralcem revije Prijatelj in vsem prijateljem želimo blagoslovljene in milosti polne boži- čne praznike,v novem letu pa obilo zdravja in božjega blagoslova!" Preden smo se poslovili od diakona Roberta Livije, Alda in drugih, smo se zbrali sode- lavci in jim tako izrazili svojo hvaležnost in prijateljstvo. Prav tako pa tudi naši Cirili, ki je sledila Gospodovemu klicu in odšla k sestram Frančiškankam Marijinim misijonar- kam. Naj vse spremlja Gospodov blagoslov in Marijino varstvo. s. Edith   IZLET V NEZNANO Prebudilo nas je sončno jutro. V nas je raslo pričakovanje in zanimanje. Kam? Pot smo spoznavali po cestnih kažipotih. Že na prvem križišču pred našim Centrom smo ugotovili,da se peljemo proti Ljubljani. Damjan je že v Podnanosu prijel v roke har moniko in mi smo zapeli.Ljubljana ni bil naš cilj. Peljali smo se kar mimo do Trojan. Tu smo se ustavili in se pogostili z odličnimi krofi. Pot smo nadaljevali naprej in opazovali o- kolico ter brali označbe krajev na obcest- nih tablah. Spoznavali smo nove kraje ter ugibali, kam gremo. "Že vem, kam se peljemo, k meni na Koro- ško, v Dravograd," je dejal Rok. "O, ne," je rekla Nataša. "Najbrž se bomo ustavili v Mariboru.Peljala vas bom na Lent" Še bolj smo gledali skozi okno in z odprtimi usti opazovali naravo: nasade hmelja, ja- blane, polne zrelih sadov, vinske gorice in drevesa v prečudovitih barvah. Ko pa je šofer Marjan v Slovenski Bistrici zavil z avtoceste, nam je bilo vsem jasno, kam gremo. Kljub temu, da smo ugotovili pot,sta Bojana in Alenka ostali skrivnostni. Rekli sta: "Boste že videli!" Petje je utihnilo. Kot grofje smo se pripe- ljali na ptujski grad. Privoščili smo si pravo grofovsko kosilo, s prelepim razgledom na staro mesto. Le WC ni bil v "našem stilu." Do njega smo morali po petih strmih stopnicah. S pomo- čjo medicinske sestre Mateje smo kar vsi "shodili." Morali smo pohiteti, kajti čakala nas je grajska glasba. Vsi instrumenti so nam bili zelo všeč. Pika na i pa je bil naš Damjan, ki nam je zaigral na sto let star klavir. Prav imenitno smo se počutili ob sprehodu skozi grajske sobane. Tako smo si laže predstavljali,kako so nekoč živeli na gradu Po grajski kavici smo se odpeljali novim dogodivščinam naproti. "Kam pa zdaj?"smo ugibali.Čeprav se nismo ustavljali, smo skozi okno občudovali šta- jerske posebnosti:slamnate strehe,gnezda štorkelj, njive sladkorne pese in buč. Obdajala nas je neskončna ravnina, to je Ptujsko polje. Peljali smo se na naš drugi cilj,v pravi raj. To je bil Jeruzalem. Tu smo uživali na svežem zraku, najedli smo se grozdja in poskusili Jeruzalemčana.Ogledali smo si vinoteko in bili v sodu za zaljubljence Spoznali smo, da so tudi Avstrijci prijazni ljudje, saj so skupaj z nami zapeli in zaple- sali. 10 pubertetnikov, iz Centra za usposabljanje invalidnih otrok Janka Premrla-Vojka, Vipava Δ na kazalo domov na vrh Δ VI NAM - MI VAM USMILJENJE Živeti od usmiljenja drugih ljudi gotovo ni vedno prijetno.Zato je razumljivo nelagodje ki ga ob tej besedi,ob tem pojmu občutimo mnogi ljudje. Po drugi strani se pogosto srečujemo z mislijo in spoznanjem kako bi bila življenje in svet bolj prijazna, ko bi bili ljudje bolj usmiljeni drug z drugim. Kaj je tisto pravo evangeljsko usmiljenje,ki ne bi nikogar prizadelo in ki ga mnogi po- grešamo? Je to dobrosrčnost, solidarnost, sočutje, prizanesljivost, posluh za bližnje- ga... ali pa kaj drugega? Ob izkušnjah ugotavljam, da spada "usmi- ljenje"med tiste besede,katerim je vsebina zbledela ali se pokvarila. Zato me zanima, kako lahko gledam na usmiljenje v duhu evangelija. Morda bo to prispevek v priza- devanju, da bi bili v vsakdanjem življenju bolj usmiljeni in bi ta beseda dobila izvirno vsebino. Hvala in vse dobro! Izo Spoštovani Izo! Sprašujete, kaj je tisto evangeljsko usmilje nje,ki ne bi prizadelo in ki bi odgovorilo na naša pričakovanja. Z eno besedo bi vsemu temu lahko rekli: LJUBEZEN. Seveda to ni tista "ljubezen", ki je toliko- krat zlorabljena in velikokrat pomeni le sa- moljubje.Ta ljubezen marveč pozablja nase in je sposobna popolnega darovanja za drugega človeka. To ljubezen nam je zelo dobro predstavil Bog sam. Oče je tako ljubil svet in ljudi, da je poslal svojega edinorojenega Sina, da bi se ljudje zveličali (prim. Jn 3,16-17). Kaj se je zgodilo z Božjim Sinom, dobro vemo. Delal je čudeže in ljudem pomagal, ozna- njal je nov nauk ljubezni in zavračal vsako sovraštvo in hinavščino. Do konca se je razdal ljudem;v zameno so ga ljudje obso- dili in ubili.Kljub temu Bog človeku ni zame- ril. Bog hoče pomagati človeku v njegovi slepoti in vabi,naj vendar sprejme njegovo ljubezen. Nikoli ni prepozno. Sicer bi bilo zelo preprosto o tem razmišljati, ko bi šlo le za ljudi pred dva tisoč leti. Ko govorim o "ljudeh" vedno mislim na sebe in vse nas, ki sedaj beremo te besede. Še z drugo svetopisemsko besedo bi rad potrdil pomen "usmiljenja", ki najde vso svojo vsebino v besedi "ljubezen". Celotno 13. poglavje Prvega pisma Korinčanom govori o ljubezni. Preberimo ga v Svetem pismu. Tukaj bom navedel le en delček, ki podrobno razlaga, kakšna je prava evan- geljska ljubezen in evangeljsko usmiljenje: "Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli se pa resnice. Vse opraviči,vse veruje,vse upa, vse prenese. Ljubezen nikoli ne mine" (1 Kor 13, 4-8). To je eden najlepših opisov ljubezni in pra- vega usmiljenja. Še lažje bi to razumeli za svoje lastno življenje, če bi te iste besede tako prebrali,kot piše,le da bi namesto be- sede "ljubezen" postavili svoje ime.Tako bi lahko vsak od nas preveril svojo iskrenost v življenju iz ljubezni. Če to besedo nado- mestimo z imenom "Jezus", bomo videli, kakšna je Jezusova,oziroma božja ljubezen do mene osebno. To je tista ljubezen in tisto usmiljenje, po katerem vsi hrepenimo. Svet bi bil zares veliko lepši, če bi se tega bolj držali in bili bolj iskreni. V naših odnosih je pa tudi "usmiljenje",če mu smemo tako reči,ki boli. Če bi takšno usmiljenje izhajalo iz prave ljubezni,ne bi bolelo, čeprav bi bile še tako težke razmere. Tisto, kar boli in ponižuje drugega, je napuh in sebičnost. Tudi iz napuha in sebičnosti nekdo lahko pomaga. Pomaga, da bi se izkazal kot dober človek in bi ga ljudje hvalili.Sam sebe bi lahko po- hvalil,pohvalil bi ga obdarovanec in še mno gi drugi. Jezus nas takoj pouči, kako naj ravnamo v takšnih primerih. Pravi: "Kar da desnica, naj ne ve levica." Grajal je razka- zovanje in služenje lastni samovšečnosti. Pohvalil pa je dobra dela,ki so bila narejena iz nesebičnih namenov. Na zunaj so stvari sicer zelo podobne.Nek- do bo dal velik dar človeku iz lastnega sa- moljubja, nekdo pa isti dar z istimi žrtvami iz prave ljubezni.Na zunaj tega ne moremo dobro ločiti. Tu je pomembno srce in na- men. Te stvari tudi s srcem začutimo. Če bi jih poskušali razlagati samo z zunanje strani, bi ne prišli do konca. Pomemben je namen in iskrena ljubezen. Lahko se tudi zgodi, posebno v odnosih med bolnimi in zdravimi ljudmi, da je pravi namen in iskrena ljubezen. Na zunaj pa lahko izpade zelo nerodno, ker se zdravi človek ne znajde v takšnih razmerah. Želi storiti najboljše, kar premore, pa se mu ponesreči in bolnega človeka lahko užali in prizadene. Potrebna je ponižnost z obeh strani. Bolni ljudje so pri tem veliko bolj izkušeni in pozorni. V tem primeru prosim tistega, ki se v takšnih razmerah dobro spozna, da bi pomagal drugim. Sam sem doživel, ko sem bil kljub dobri volji pri srečanju bolnikov in invalidov zelo neroden.Želel sem pomagati,pa sem stvari še poslabšal. Ko je Tatjana, ki je bila že nekaj let na vozičku, videla mojo zadrego, mi je marsikaj razložila in mi pomagala. To- rej, v tistem trenutku sem bil jaz potreben usmiljenja. Niso potrebni usmiljenja le tele- sno bolni in tisti, ki si v nekaterih zadevah ne morejo pomagati. Vsi smo potrebni us- miljenja, vsi smo potrebni ljubezni. Kdo od nas pa lahko reče,da je z njim vse v redu; da je tako zdrav, da nikogar ne potrebuje; da ne potrebuje nobene stvari in nobene pozornosti? Torej usmiljenje ni stvar le zdravih v odno- su do bolnih,pač pa smo vsi potrebni usmi- ljenja in vsi smo poklicani, da smo usmiljeni do drugih.Jezus nas v evangeliju spodbuja: "Bodite usmiljeni,kakor je tudi vaš Oče us- miljen!" (Lk 6,36) Oče je usmiljen do dobrih in hudobnih, do zdravih in bolnih, do revnih in bogatih, do otrok in odraslih... Vzemimo to spodbudo zares in prosimo, da nam Bog v tem prizadevanju pomaga s svojo močjo. Franci Šuštar Δ na kazalo domov na vrh Δ NAŠ ČAS IZŽAREVATI BOŽIČNO VESELJE Prelepo željo, da bo pravi božič takrat, ko bodo ljudje božično veselje izžarevali vse leto, sem slišala prav v trenutku, ko sem želela sestaviti letošnjo božično čestitko. Pot do tega veselja je edino v ljubezni, ki nas jo uči Jezus Kristus. "Ljubiti, ljubiti ljudi sem učil, ljubezen s križa vso sem izlil." Da bomo mogli brezpogojno ljubiti, moramo najprej odpustiti vsem in vsakomur, ki nam je kdajkoli otežil naše življenje. Tako bo v našem srcu mir in velik prostor samo in edino za ljubezen, ki bo božično veselje izžarevala ne le vse leto, ampak vse prihodnje življenje. Leto 1996,ko nas bo obiskal sveti oče, pa- pež Janez Pavel II., lahko postane temeljni kamen neskončnega božičnega veselja, ljubezni in miru, ki ga vsem prijateljem in vsemu človeštvu želi. Jelka Sernec   GLEDATI S SRCEM ... Česar človeško oko ne more videti ali za- jeti s prostim očesom, lahko vidi, če gleda s srcem. S srcem lahko vidiš tiste drobne pomembne odtenke dogajanj in čustvovanj ki jih še tako budno oko ne more opaziti. S srcem uzreš žalost in veselje v sočloveku, prijatelju, nebogljenost v otroku, srečo in veselje v starčku,ki ga nenadejano obiščeš Srce vidi in opazi, kdo potrebuje tvojo po- moč, tvojo spodbudno besedo. Opazi tudi, kdaj nisi zaželen in se je bolje umakniti. Srčnim očem gre zahvala za mnogotera humana in solidarnostna dejanja,ki bogati- jo srčno kulturo vsakega naroda.Srčne oči so tudi prve opazile, da moramo spremeniti temeljni odnos do varstva in ohranjanja narave in da je skrajni čas, da pri mladih obudimo in poglobimo vzgojo duha. Bojim se, da sicer prihodnje generacije srčnih oči sploh ne bodo več imele, s človeškimi očmi pa ne bodo videle ničesar, kar bi bilo vred- no občudovanja. Mislim, da je gledanje s srcem mnogo zgo- vornejše in bogatejše ter mnogo bolj za- zrto v preteklost in prihodnost in da s prostim očesom globine življenja ne moreš zabeležiti. Vsem prijateljem želim, da bi na svoji poti vedno imeli odprte tudi srčne oči. Jelka Sernec Δ na kazalo domov na vrh Δ

BRATSTVO BOLNIKOV IN INVALIDOV ŽIVI Krščansko mednarodno Bratstvo bolnikov in invalidov pošilja božično voščilo: Darilo sedanjosti Bog ne daje daril. Bog se nam predaja, je z nami ne s kakšno stvarjo a nič kolikokrat z uslišanimi prošnjami ob važnih življenjskih prilikah. Bog se daje v popolnosti kot ena oseba drugi osebi. Daje se brez pridržka ob vsakem času in ne glede na trud. Če pride Bog k nam, nam podari svojo prisotnost močan, nam blizu, ljubeče. Če potrka pri nas, če deli jed z nami, pride praznih rok brez nekoristnih daril toda z blagim srcem. Če Bog pride, je to darilo neba! Dragi prijatelji! Mednarodna ekipa vam želi, da v luči boži- ča stopite v novo leto, polni ljubezni in solidarnosti ter si prizadevate za graditev miru in Bratstva! IN GLEJTE, ŽIVIMO Duhovne vaje PBI-Prekmurje,Kančevci 1. - 3. septembra 1995 Ob večerih, ko se vračam domov, čaka name še pošta, kar mi zagotovi, da je bil dan sončen. Razveselila sem se Martinega vabila na srečanje,saj sem imela še prosta dneva in namen, da s prijatelji v PBI praz- nujem svoj rojstni dan. Telefonski klic in dogovor,da me Slavica in Marta čakata v Murski Soboti;že smo hiteli na srečanje. Dom duhovnosti v Kančevcih je velika, prijazna zgradba; nagovorila me je tridelna oblika s tremi vhodi.Kar sama se ponuja misel, da je tu Bog doma - prelepa narava, tišina; prav blizu je župnijska cer- kev sv. Benedikta in pokopališče. V sobi me zapisana beseda hišnega reda nagovori po razlagi trojnih vrat: ... romar, stopi v umirjenost, išči mir ustvarjalnosti in prijateljstvo; utrujeno srce in izčrpana du- ša naj z odprtostjo sprejemata Gospodove besede, ki so besede upanja za tvoje živ- ljenje; premišljuj, da boš v iskanju Boga in bližnjega - spoznaval ljubezen. ... romar, Ljubezen-Križani čaka tu na té; srčno ti želi podariti blagoslov, da se boš z novimi močmi bolj pogumno vračal domov. Ko poslušam to tišino okolja, mi nekaj manj ka,saj še čakamo prijatelje.Na prvi petek v septembru,za naš prvi dan,smo bile zbrane Terezija, Marta,Slavica in jaz. Zvečer smo se pridružile sv. maši župnika p. Donata za pokojnega očeta ob sorodnikih-faranih. Ob rojstnem dnevu za nebesa ni odločilno, kaj smo delali, pač pa s kakšnim nagibom - saj je odločilno naše življenje iz vere,v molitvi, darovanju,služenju. Ali je bilo vse to opra- vljeno iz ljubezni do Boga ali le do samega sebe.Ko nam Jezus in prijatelji podajo roko se čutimo odgovorne drug za drugega,zato zmoremo drug z drugim, kljub prizadetosti, v PBI živeti kot ena družina. Postajam gibanju tujka? Nikakor ne - spo- znavam pa svojo pot s PBI na "daljinsko povezanost"; predvsem v molitvi in dopi- sovanju s prijatelji, kolikor morem. Bila sem ena izmed mnogih, takrat devet let mlajša, ko sem iskala odgovore:Kako dati trpljenju smisel, kako sodelovati v apostolatu, kako sprejemati drugačnost brata in sestre ... Prejemam več, kot morem dajati, odgovori niso samo besede, temveč vi, prijatelji, s svojim pričevanjem ter sama duhovnost gibanja. V soboto se nam je pridružila še Irena; pet je Kristusovih ran, mar ne - po njegovih ranah smo bili ozdravljeni. Prvo soboto v mesecu se posebej zatekamo v Marijino materinsko srce. Pred obiskom misijonarja g. Gustija Horvata smo molili rožni venec, prišla je še prijateljica Marija. Za g. misijo- narja je Marta imela kopico vprašanj.Rado- vedno smo prisluhnile zanimivi predstavitvi o življenju afričanov in misijonarskem delu. Prvič sem slišala, da je v Afriki dvesto vrst banan; sadež uporabljajo za izdelavo ba- nanovca in piva,banane kuhajo in pečejo - vso hrano pa servirajo na bananovem listu Poznajo npr.paradižnik in krompir;tudi kruh za izredne praznike, osnovna hrana pa je fižol.Afrika ne pozna zime in čas počivanja zemlje,ta rodi vse leto. Tako sledi obiranje in sajenje fižola v kratkem razmiku-vezano le na trimesečno sušno obdobje. Njihova molitev OČE NAŠ v afriškem jeziku (ob iz- jemi kruha) govori - "daj nam danes našo vsakdanjo hrano". Nekoliko še verjamejo v duhove in vrače - vaške zdravnike. Ne po- znajo obreda in našega pomena pogreba - rajnega pokopljejo kar za hišo globoko v zemljo in ga izgube iz spomina in molitve. Pri skupnem kosilu s p. Donatom in p. Kar- lijem, s prijatelji, ki pomagajo v Domu in skrbnimi gospodinjami, sem se Bogu in Ma- riji zahvalila za dan rojstva in resnice, da sem poklicana po imenu. Popoldne nas je obiskal g. Maroša iz Ver- žeja.Duhovni nagovor je namenil češčenju Marijinega Srca. Povabil in spodbudil nas je k molitvi rožnega venca za duhovno pri- pravo na obisk sv.očeta v Sloveniji. Pape- ževo geslo "Ves tvoj",Mati Marija, je hkrati vabilo k posnemanju. Kot obljubljeno,nas je pozno popoldne obi- skala prijateljica Sidonija; posebej smo bile vesele, da je prišla s hčerko in vnukinjo ... Šest dni je Gospod delal, sedmi dan pa je počival. Sedem je število udeleženk teh duhovnih vaj,kljub trinajstim prijavljenim in večjemu številu povabljenih. S tem prispe- vkom se želimo pridružiti želji odgovorne v PBI-Ljubi:povabiti nagovorjene za duhovne vaje, k skupnemu prizadevanju, da doživijo bogastvo in vrednoto srečanj, zlasti še v domačem okolju. Beseda VABILO naj bo spodbuda za ude- ležbo in medsebojno darovanje. Ta zapis je ZAHVALA za to možnost. Novica o do- gajanju pa naj bo nagovor in zagotovilo prijateljem, da niso sami. MIR IN DOBRO! s. Zvezdana   V ZARJI NOVEGA DNE Srečanje PBI pri Svetem Duhu, od 8.do 10. septembra 95 Bog je ljubezen. Z ljubeznijo nam prihaja naproti,sklanja se k nam,ponuja nam roko, želi nas objeti, a mi tolikokrat pogledamo stran. "Če je Bog ljubezen,zakaj je toliko zla?" To vprašanje je leta 1993 zastavil italijanski pisatelj in novinar Vittorio Messori papežu Janezu Pavlu II. Papež daje svoj odgovor v knjigi Prestopiti prag upanja in v svoji okrožnici Na pragu 3.tisočletja. Odgovor na to vprašanje smo iskali tudi mi, bolniki, invalidi in sodelavci, skupaj s patrom Romanom Motorejem, ki smo se od 8. do 10. septembra 1995 zbrali na srečanju PBI pri Svetem Duhu. Pod svojo streho so nas v Domu duhovnih vaj sv. Angele prijazno sprejele sestre ur- šulinke. Za vso njihovo pozornost in skrb se jim iskreno zahvaljujemo. "Bog je ljubezen. Ponižal se je k človeku, k Adamu in Evi,a nista sprejela ponujene ro- ke od Boga. Človek zavrača Božjo ljubezen zato toliko gorja in zla.Človek se zapre va- se pred Bogom in ljudmi, zapre se v svojo sebičnost.Bog pa je vedno odprt navzven, On vedno ljubi in se ne maščuje. Bog nima ne radarja in ne alkotesta,s katerima bi nas za ovinkom presenetil ali kaznoval. Bog se nam razdaja do skrajnosti, On služi meni in ne jaz Njemu. Žalitev za Boga je,če človek zavrne Njegovo ljubezen. Poklicani smo,da sprejmemo Božjo ljubezen preko križa. Bog tako ljubi človeka,da je postal nor,nor do križa, na katerem je žrtvoval svojega Sina,pa ne,da bi ponižal človeka,ampak da bi ga pritegnil k sebi. Zmaga človeka nad zlom in grehom je v križu." S takimi bese- dami nas je na srečanju bogatil p. Roman. Marsikomu se je ob tem razmišljanju odprl nov pogled na Boga, na Njegov odnos do človeka in sveta. A skrivnost trpljenja je mnogim ostala skrita,kajti milost spoznanja in razodetja je dana le izbranim. Človek, ki je prejel milost razsvetljenja Svetega Duha more v trpljenju,bolečini in križu prepoznati smisel in poslanstvo svojega življenja in lahko dojame pot odrešenja. Tak človek se ne sme zapreti vase, ne sme obdržati za- klada le zase,ampak mora svoje bogastvo, veselje in upanje deliti z vsemi,ki še iščejo svetlobo in toplino novega dne. Sobotni dan je bil slovenski molitveni dan za nove duhovne poklice in za njihovo sta novitnost oz. svetost. Zbrani okrog oltarja pri Jezusovi daritvi in potem v molitvi rož- nega venca smo tudi mi prosili za odprtost in velikodušnost mladih ljudi, ki jih Jezus kliče na pot duhovništva, redovništva ozi- roma na pot služenja v svetosti in pravič- nosti vse dni njihovega življenja. V sobotnem večeru nas je s svojim obis- kom razveselil gospod Franc Juvan, župnik v Šmartnem ob Savi. S svojimi pesmimi o življenju, ki ima kljub vsemu smisel, nas je popeljal v svet drugačnosti, v svet, v ka- terem je drugačnost vrednota in ne osam- ljenost ali odpor. Bog vam povrni, gospod Juvan, za vašo plemenitost in dobroto. Bogu hvala za to lepo srečanje, za vse prijatelje in dobre ljudi, za vse darove, ki smo jih prejeli, za vse trenutke, ki smo jih skupaj preživeli. Alenka O.   JESENSKO SREČANJE V VIPAVI V nedeljo,24.septembra 1995,smo se zbrali v župnijskem domu v Vipavi na jesenskem srečanje Prijateljstva bolnikov in invalidov (PBI).Zbirati smo se začeli sredi dopoldne- va, in to iz več razlogov: v prvi vrsti, da utrjujemo medsebojno povezanost in prija- teljstvo, da smo se spomnili 50. obletnice ustanovitve Bratstva bolnikov in invalidov v Franciji in ne nazadnje, da bi se poslovili od naše drage sodelavke Cirile, ki odhaja za božjim klicem na redovniško pot. Gospod Jože Zupančič nam je pripravil prijetno presenečenje, saj je v našo sredo pripeljal sodelavce Radia Ognjišče. Po pozdravnem nagovoru smo se razdelili po skupinah. Tema našega srečanja je bila jesen. Jesen kot obdobje človekovega živ- ljenja in jesen kot letni čas.Starejši udele- ženci so povedali svoje izkušnje in občutja o jeseni življenja, mlajši pa svoje poglede na to in mišljenja. Prišli smo do spoznanja, da se moramo že v mladosti začeti pripra- vljati na jesen, saj le kdor bo sadiko gojil in negoval, lahko pričakuje sadove. Vsak izmed nas ima svoje mišljenje; zavedamo pa se,da je vsak od nas nekaj neznatnega Trudimo se, da naredimo čimveč dobrega, tudi če je malo,vendar v zavesti,da kaplji- ce naredijo morje.Vsak dan nam nudi nekaj lepega, iz tega črpajmo moč za premago- vanje vsakodnevnih težav. Kdor živi polno življenje, najde tudi v starosti smisel, ker cilj ostane isti.Z leti Bog počasi jemlje vse, kar je dal (vid, sluh, hoja,...). Vse to je treba sprejemati, veliko lažje pa sprejme, kdor je že v mladosti srečal trpljenje. Zato vztrajajmo v dobrem,zaupajmo v Božjo po- moč,skušajmo premagati sami sebe,trudimo se za popolnost in spravo ter poskušajmo narediti dneve drug drugemu čim lepše. Sledilo je kosilo v bližnji menzi.Med kosilom sta nas s svojo navzočnostjo počastila gospod škof Metod Pirih ter glavni urednik Družine dr. Janez Gril. Vsi smo bili njunega obiska zelo veseli. Obiskala nas je tudi s. Mihelangela s prijatelji. S prijetnim nasme- hom in stiskom roke je vsem polepšala dan Srečanje smo zaključili z mašo v dekanijski cerkvi sv.Štefana.Bogu smo se zahvalili za čudovito preživet dan in ga obenem prosili da bi znali doumeti smisel in pomen križa, ki nam je naložen. Preden smo se razšli,smo se okrepčali še z dobrotami, ki nam jih je pripravila Škofijska Karitas iz Šturij, za kar se jim iz srca zah- valjujemo. Zahvalujemo se gospodu dekanu, ki nas vedno sprejme z odprtimi rokami, hvala s. Mihelangeli za izdatno pomoč in hvala tebi, Majda,ki si srečanje organizirala.Vsem sku- paj in vsakemu posebej naj dobri Bog bo- gato poplača dobroto. Razšli smo se duhovno obogateni in z vese lim spoznanjem, da so med nami še vedno mladi, ki so pripravljeni pomagati starejšim in invalidom, saj je bilo na srečanju lepo število pomočnikov. V upanju, da se kmalu zopet srečamo, molimo drug za drugega in skušajmo si polepšati dneve, saj smo tako kot bratje in sestre še bolj povezani v Kristusu. Majda Trošt   DVOJNI PRAZNIK NA RAKI Četudi je naša prijateljica Marica pred kra- tkim doživela veliko bolečino, saj je umrl dragi očka, je s svojo družino in nekaterimi pomočniki poskrbela za prijateljsko sreča- nje na Raki. Zbrali smo se kot navadno v farni cerkvi v nedeljo, 17.septembra. Sveta maša,oboga tena s sodelovanjem bolnikov in invalidov, ko je vsak po svoje želel poudariti našo skupno povezanost, je zbujala praznično razpoloženje. Sveto mašo je daroval naš prijatelj Jože Zupančič,in to za svojega po kojnega očeta, ob somaševanju domačega župnika Franca Levičarja.Ni mi mogoče za- pisati vseh lepih misli,ki nam jih je g.župnik povedal v svojem mašnem nagovoru. A vsaj za eno misel bi rada, da bi nam ostala v spominu na to srečanje. "En sam trpin, bolnik ali invalid, ki svoje življenje vdano združuje s Kristusovim trp- ljenjem, je blagoslov za vso vas, za vso župnijo." Dragi prijatelji,vzemimo si to misel za svoje življenjsko vodilo. Zavest, da smo kot magnet, ki kliče božji blagoslov v svojo okolico, naj nam bogati enolično vsakdan- jost. Gospod župnik nas je tudi povabil, da se popoldne udeležimo slovesnosti posvetitve novega zvona pri podružni cerkvici svete Neže. Ko smo se nekoliko odpočili, smo se po do- brem kosilu odpeljali na bližnji hribček, Vrh pri Raki, kjer nas je čakalo čudovito lepo doživetje.Hvala Bogu,da je bilo lepo vreme saj mala vaška cerkvica ni mogla sprejeti niti četrtino množice, ki se je za praznik zbrala. Tako pa je bila vsa slovesnost zu- naj, da se je ves hribček spremenil v božjo katedralo.Zvon je posvetil g.Jože Lap,prošt iz Novega mesta, ob soudeležbi domačega g. župnika, rojaka Jožeta in treh sosednjih duhovnikov. Ob posvetitvi nam je g. prošt lepo orisal pomen zvonov: žive kliče, da se spomnijo Boga, mrtve spremlja na božjo njivo, žalostne tolaži. Ta novoposvečeni zvon pa ima še en namen, da nas vabi k miru in spravi,saj je posvečen Mariji,Kraljici miru.Ko so možje novoposvečeni zvon dvi- gali v zvonik, je g. prošt ljubeznivo povabil ženski svet, naj vendar moškim pomaga s ploskanjem pri težkem delu... V svojem mašnem nagovoru je g. prošt kar krepko 'okrtačil' naše duše.Potožil je,koliko je razprtij in sovraštva med nami. Koliko- krat je slišati besede "Nikoli ne odpustim, ali tudi na njegov pogreb ne grem."Take in podobne besede se kristjanom ne spodobi- jo. Potem nas je spet dobrohotno povabil, naj bomo kakor zvon, ki bo povsod, med vinske gorice in vasi,do koder bo segal nje gov glas, klical božji blagoslov in oznanjal božjo dobroto in usmiljenje. Ko se je novi zvon prvič slovesno oglasil, oznanil pov- zdigovanje, se je tudi prvič potočila sveta Rešnja Kri v novem kelihu, ki ga je faran, boter zvona, podaril cerkvi. Pri tej slovesnosti so krstili deklico; ime je dobila po zavetnici vaške cerkvice, svete Neže. Ob krstu nas je g.prošt spet opogu- mil, da Bog ob vsakem rojstvu, ob vsakem novem življenju pokaže, da še ni obupal na slovenskim narodom in nad človeštvom sploh. Še nekaj lepega je ta dan doživela raška župnija. Prav to nedeljo je bil v Družini ob- javljen članek,ki je pohvalil versko življenje v župniji. Gospod župnik kar ni mogel pri- kriti,da je ponosen,in to res upravičeno,ko je vernike opozoril na ta članek v Družini. Jaz pa bi k tej pohvali v Družini rada do- dala še eno pohvalo... Nobena od žena in deklet, ki so sodelovale v slovesnosti z branjem berila, prošenj in pozdravi, se ni izpostavljala v 'mini krilcu'. "Hvala vam, raška dekleta,tudi to je bil lep dodatek k slovesnosti. Tudi zato bo nam v PBI, ki smo bili ta dan deležni vaše sloves- nosti in gostoljubnosti,ostal še lepši spomin na župnijo Raka!" Angelca Škufca   SREČANJE PRI DRUŽINI LESJAK Če vas pot zanese v dolino 'zelenega zlata' in v Šempetru pri cerkvi krenete s ceste na ožjo pot, kmalu zavijete levo in nato desno na kolovozno pot, pridete na dvori- šče družine Lesjakovih v Roje. Tisto nedeljo, 28.septembra,so pričakovali posebne goste, pravzaprav svoje prijatelje ki jih večkrat povabijo na svojo domačijo, da skupaj preživijo dan,da se drug z drugim obogatijo. Letos sem bil drugič med njimi. To so čudoviti ljudje, ki te sprejmejo z od- prtimi rokami, z odprtim srcem in z nasme- hom na licih. Prav po svatovsko so nas gostili v prijetni senci pod kozolcem. Za veselo in še bolj praznično razpoloženje je poskrbel naš Rado s svojim prepevanjem in igranjem na citre. Tudi domača Anica nam je darovala svoj talent,ko je igrala na električne orgle. Nekdo od prisotnih pa je zaigral še na harmoniko. Ob takšni glasbi zapoje srce tudi človeku, ki nima posluha. Doživeli pa smo še neko zanimivost! - Naj- bližnji sosed nam je pokazal koze. Nič ta- kega? No ja, za nekatere! Drugi sosed pa nas je povabil na ogled noja, tiste velike 'kokoši', ki je ne vidiš kjerkoli. Ko se je dan že nagibal k večeru, je gos- pod Vlado poskrbel za duhovno doživetje. Daroval je sv. mašo, pri kateri smo tudi sami sodelovali.Anica in Vlado pa sta igrala in prepevala. Ko je prišel čas slovesa, smo odhajali v cvetju.Sosed Tone nas je obdaril z rožami, tistimi lepimi dalijami, ki imajo večji cvet, kot je moja dlan. Bog povrni vsem za vsa dejanja ljubezni in hvala vsakemu posebej, posebej gostite- ljem, družini Lesjakovih. Srčno vas vse pozdravljam! Naj vam sv. Miklavž uresniči kakšno skrivno željo. Tone Planinšek   PREDSTAVITEV PRIJATELJSTVA V SEŽANI V soboto, 4. decembra, je bil v prostorih župnišča v Sežani sestanek kraških župnij- skih Karitas. Na tem sestanku so se zbrali sodelavci teh župnijskih Karitas in načrto- vali naloge za bližnjo prihodnost. Na sestanek so povabili tudi predstavnike dveh laiških gibanj na Slovenskem. Gre za gibanji Vera in luč ter Prijateljstvo bolnikov in invalidov. Namen tega povabila je,da se sodelavci župnijskih Karitas pobliže sezna- nijo z delovanjem in življenjem v teh dveh gibanjih. Gibanje Vera in luč in njegovo delovanje je predstavil kaplan iz Komna g. Matej Kobal. Na kratko nam je postregel z zgodovinskimi podatki o nastanku gibanja in nato prešel na delovanje tega gibanja na Slovenskem. Vera in luč nosi v sebi predvsem oznanje- vanje evangelija med duševno prizadetimi ljudmi, njihovimi starši in prijatelji. Nazorno nam je prikazal štiri sestavne dele meseč- nih srečanj.Prvi je delo po skupinah,v kate rih so predvsem starši duševno prizadetih. Otroci pa medtem s svojimi prijatelji prip- ravljajo eno od evangeljskih tem,ki jo bodo kasneje v drugem delu srečanja - pri maši- predstavili.Po maši sledi družabni del sreča nja,ki se navadno razživi z igricami, petjem in s čim podobnim. Četrti del teh mesečnih srečanj pa je čas do naslednjega srečanja Prijateljstvo bolnikov in invalidov Slovenije je predstavila naša prijateljica Nives Fabčič iz Sežane, z vidika sodelavcev pa Gregor Kunej. Nives je predstavitev začela z nas- tankom gibanja in nadaljevala pa z našimi dejavnostmi (Prijatelj, 93/3 in 95/2). Po predstavitvah smo se zapletli v prijeten pogovor in tako nadaljevali v smeri, kako naj zdrav človek pristopi k bolniku ali inva- lidu. Pogovor je tako razkril mnoge mož- nosti. Predvsem je pri tem pomembno, da pristopamo najprej k človeku.* Sodelavci župnijskih Karitas s Krasa so se odločili, da bodo v tednu Karitas zaprosili Nives, da predstavi Prijateljstvo na lokal- nem radiu. Pripravili pa bodo tudi srečanje bolnikov in invalidov s Krasa. K temu sre- čanju bodo skušali privabiti tudi tiste, ki jih še ne poznajo, pa so jih sklenili poiskati. Gregor Kunej Op.: * odstavek v reviji ni bil objavljen.   STVARNIK, HVALA TI ZA VSE! Na zahvalno nedeljo, 5. novembra 1995, je bilo v Šentjoštu nad Horjulom srečanje bol nikov in ostarelih iz naše župnije. Osrednji del srečanja je bila maša. Maševala sta g. Jože Zupančič in domači župnik g. Lojze Brce. V 'zahvalno' okrašeni cerkvi je bila zibelka - simbol življenja, pridelki - simbol narave, kolovrat - simbol dela, knjiga - simbol uče- nja in Sveto pismo - simbol naše vere. Za vse to so se birmanci, ki so pri maši pri- srčno sodelovali, tudi zahvalili. V pridigi je mašnik dodal, da se Bogu lahko zahvalimo tudi za preizkušnje in trpljenje. Ljudje smo tako narejeni, da skozi to dvoje rastemo in se bližamo Bogu.Da bi ta hoja za Kristusom bila lažja, so mnogi prejeli tudi zakrament bolniškega maziljenja. Po maši se je srečanje nadaljevalo v žup- nišču. Stari in mladi smo se po enem letu zopet nagovorili,nasmejali in skupaj zapeli. Bilo je luštno za vse! Po tej maši in srečanju smo bili bolj pove- zani med seboj, napolnjeni smo bili z mirom in radostjo. Tako jaz - dvajsetletno dekle- kot osemdesetletni možak. Bogu hvala! Anita Kavčič   NOVI PROSTORI BOLNIŠKE ŽUPNIJE V LJUBLJANI Uredništvo verskega tednika Družina se je preselilo iz zgradbe na Trubarjevi 82, te prostore pa je prevzela Bolniška župnija; ta je že dolgo pogrešala prostor za večji razvoj svojih dejavnosti.V župnišču bo sta novanje za pastoralne delavce, župnijski urad,dvorana za srečanja, posvetovalnica, knjižnica za bolnike in zdravstvene delavce ter arhiv. Za ureditev in opremo prostorov je potre- ben denar.Tega lahko pričakujemo samo od dobrih ljudi. Kdor želi pomagati, naj nakaže svoj prispevek na Krekovo banko, žiro ra- čun 51800-620-336, 11200- 0000079-78, s pripisom: ŽUPNIŠČE BOLNIŠKE ŽUPNIJE. Vsem najlepša hvala! Miro Šlibar, bolniški župnik SVETA MAŠA: V kapeli Kliničnega centra v Ljubljani: DELAVNIK ob 19.30, NEDELJA ob 10.00 in 19.30 Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani: SREDA ob 16.00, v predavalnici stavbe C Bolnišnica MARIBOR: NEDELJA ob 15.30 Bolnišnica PTUJ: NEDELJA ob 11.00 Bolnišnica NOVO MESTO: NEDELJA ob 19.00 Bolnišnica SLOVENJ GRADEC: PONEDELJEK ob 16. uri. V drugih bolnišnicah občasno. Δ na kazalo domov na vrh Δ IZ MISIJONOV DR. JANEZ JANEŽ MED NAMI Ob odkritju spomenika velikemu kirurgu, slovenskemu laičnemu misijonarju, dr. Janezu Janežu, v Dolskem pri Ljubljani. Stoletja preden je začela samostojna slovenska država pošiljati po svetu svoje veleposlanike in druge predstavnike,so ve- denje o slovenskem narodu skoraj na vseh kontinentih sveta širili neuradni slovenski veleposlaniki - izseljenci, popotniki in med njimi nikakor ne na zadnjem mestu sloven- ski misijonarji. Z imenom slovenskega laičnega misijonarja kirurga dr. Janeza Janeža, smo Slovenci bogatejši za eno povest o dobrih ljudeh. On je to, kar je bil, ne glede na to, ali mu mi to priznamo ali ne,ali to poznamo ali ne. "Njegova zgodba bo ena najlepših strani v slovenski misijonski zgodovini," je zapisal o njem slovenski misijonar na Kitajskem Jožef Kerec leta 1951. Na pogrebu dr.Janeza Janeža leta 1990 na Tajvanu so budisti udarjali po bobnih žalo- vanja in govorili: "Škoda, da dr. Fan ni bil budist; razglasili bi ga za božanstvo zdra- vilstva." Ni mu bilo 'sojeno' biti in delati doma med svojim ljudstvom. Sprejel ga je kitajski svet: celinska Kitajska in Tajvan.O velikem sejalcu božje dobrote,o našem kirurgu, ka- terega življenje je bilo eno samo nihanje iz ene operacijske dvorane v drugo,katerega število operacij sega v svetovni rekord, o legendi, o našem človeku govori svet.Da bi zmogli kot on vedno ponavljati: "Ne vpra- šam te,kdo in kaj si,si rdeč ali črn,s severa ali juga, naš ali njihov, človek božji, povej mi, kje te boli, da ti bom pomagal in te po- zdravil!" Da bi zmogli kot on trditi: "Zame so bolniki v središču vsega zanimanja, za- nje dajem vse talente in zmožnosti." Dr. Janez Janež se je po uspeli rešitvi leta 1945 na Koroškem iz reke ljudi, naravnane v smrt v Kočevski Rog, prvič duhovno vrnil v domovino in njeno zdravstvo leta 1993 v knjižici Dr. Janez Janež - utrinek božje do- brote (Katehetski center, Ljubljana) izpod peresa prof. Toneta Ciglarja. Z odkritjem in blagoslovitvijo njegovega spomenika na žegnanjsko nedeljo 8. oktobra 1995, v ok- viru obhajanja 500.obletnice prve omembe cerkve sv.Helene,pa se vrača za vedno ne le med svoje rojake,ampak tudi v slovenski zdravniški prostor kot ideal etike služenja bolnikom, etike služenja bližnjemu,ne glede na to, ali smo tej vrnitvi prisostvovali ali ne. Kakor njegov naslednik na Tajvanu, dr. Cheng, ki je z zdravniki dal postaviti bro- nast kip dr.Janeza Janeža v avlo nove bol- nišnice, da bi jim bil vedno pred očmi sitni dr. Oki, ki jih priganja k služenju, je Cerkev na Slovenskem, župnija sv. Helene Dolsko, kjer je tudi osnovano misijonsko društvo dr. Janez Janež, s postavitvijo njegovega spomenika v rojstnem kraju ne le povabila k nesebičnemu služenju bolnim in pomoči potrebnim,ampak mu je tudi dodelila mesto ki mu v slovenski zgodovini pripada. S poznavalci življenja in dela dr. Janeza Janeža lahko tudi upamo, da ta blesteča podoba človeške solidarnosti in krščanske topline ne bo med zadnjimi slovenskimi svetniškimi kandidati. Toda to prepustimo času in Bogu. mag. Karolina Godina dr. med. Podpisi k slikam: • Sprevod hvaležnosti 19.10.1990 na Taj- vanu. Krsta s posmrtnimi ostanki dr.Janeza Janeža na avtomobilu, odetem v cvetje. • Nagrobni spomenik dr. Janeza Janeža na Katoliškem pokopališču v Lotungu. • 8. oktobra 1995 je župan občine Dol pri Ljubljani Tone Jemec, odkril doprsni kip dr. Janeza Janeža (pobuda,delo in dar akadem skega kiparja Evgena Guština) v rojstnem kraju pri cerkvi sv. Helene v Dolskem pri Ljubljani. Kip je blagoslovil pomožni škof in generalni vikar ljubljanske nadškofije msgr. Jožef Kvas. Vsi smo odgovorni za svoje sobrate in so- sestre... Vsak dan prosim našega Gospoda Jezusa Kristusa, da bi bil lahko tudi jaz luč in svetilnik, da bi se ljudje preko mene vračali h Gospodu. Da bi bil vsaj majhna kresnička, ki sveti v poletnih nočeh... Da bi jaz, nevreden gospoda Jezusa Kristusa, svetil v njegovo slavo in čast! Gospod Jezus Kristus, usliši moje prošnje! Darko Pavšelj Δ na kazalo domov na vrh Δ ŽELIM SI PRIJATELJA DRAGI SOPOTNIKI! Z vso naglico bežijo dnevi in leto 1995 se nagiba v zaton. A še prej,če Bog da,bomo deležni topline in ljubezni božiča! Drobtini- ce življenja,ki jih še čutim v sebi, me opo- minjajo, da živim za ta trenutek. Ne vem, kako bo jutri, kako bo za praznike... Vas bom lahko s pisano besedo še obiskala? Večkrat smo se srečali na straneh našega Prijatelja, zato sem vas v naslovu tako imenovala in zato vam z nekaj vrsticami spet prihajam naproti in segam v srce... Najprej bi vam rada zaželela tiste sreče in notranje radosti, ki so jo oznanjali angeli na višavah: MIR LJUDEM NA ZEMLJI! Dragi moji prijatelji, znanci! Ko se na sveti večer odpira nebo, nad nas lega ljubezen. Naj ta ljubezen znova objame naša srca z radostjo in veseljem ter vsem prinese miru zdravja, predvsem pa božjega blagoslova, ki naj nas spremlja in varuje v novem letu 1996! Naj bo novo leto tudi nov čas,nov začetek za našo ljubezen, za podarjanje vrednot, ki drugim prinašajo srečo in upanje. Sedaj, ko sem vse pogosteje v bolniški postelji, se najraje spominjam premnogih srečanj z vami, ko sem videla obraz člo- veka in v njem prepoznala prijatelja... V srcu vedno nosim globoko hvaležnost za to! V svetih prazničnih dneh se vas bom spo- minjala še bolj, kot vas spremljam skozi vsakdanjost. Tudi sama se priporočam za spomin v molitvi. Tako bomo v duhu tesno povezani in močni za vse preizkušnje, ki spremljajo naše življenjske poti. Z angelci na višavah vam še enkrat kličem: Mir z vami! s. Mihelangela PRIŠEL BO TRENUTEK DOPOLNJENJA Ponoči, ko zaradi bolečin v nogah ne mo- rem spati, v molitvi obiskujem sotrpine ter znane in neznane dobrotnike. Spomnim se vseh znancev, ki so odšli pred nami domov k Očetu.Potreb je toliko,da jih ne bom na- števala.Poskušam vdano prenašati bolezen in starost. Vem,da tega sama ne bi zmogla Bog naj pomaga in poplača vsem, ki molijo zame. Hvala Bogu, da še vidim in res rada berem: Družino,Ognjišče, Salezijanski vest nik,seveda tudi Prijatelja. V branju najdem pomoč, da ne potrebujem toliko zdravil. Rada molim, kolikor zmorem. Bog že ve, zakaj moram še živeti. Vsak moj trenutek je v njegovih rokah. Včasih malo potožim, pa saj je tudi Kristus na križu zaklical: "Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?", pa je vendar zmagal po strašnem trpljenju in smrti. Zato pogumno za Njim,prišel bo tre- nutek,ko bo vse dopolnjeno. Bog mi poma- gaj,da bi bila lepo pripravljena na srečanje z Njim. Košček nebes pa včasih doživim že na tem svetu - ob srečanjih s sotrpini. Ta doživetja mi vedno dajejo paket tolažbe in božje pomoči za nadaljnje potovanje. Bog vas živi! Z najlepšimi željami vdana Marija Premrov Le dve stvari sta, ki se v našem življenju zagotovo zgodita: rojstvo in smrt. Medtem ko večinoma ljudje rojstvo pričakujejo z veseljem,o smrti dandanes le malokdo pre- mišljuje in se nanjo pripravlja kot na dopol- nitev našega zemeljskega potovanja, na vrnitev v hišo Očeta, ki nas je ustvaril za večno srečo v nebesih. Tako pravilno raz- mišljate vi,draga Marija, in se v veri in za- upanju pripravljate na srečanje z Njim,ki je Alfa in Omega, Začetek in Konec. Za vse nas velja, da moramo delati, kot da imamo pred seboj še veliko let življenja, in živeti, kot da bomo umrli naslednji dan. Bog z vami!   BOG NAS IMA NEPRESTANO V MISLIH Sedem let je minilo 2. oktobra, odkar sem prišla v Mengeš, v Dom počitka. Spominjam se prvih srečanj z ljudmi, ki jih imam še vedno rada. Name so naredili mo- čan vtis zaradi velike ljubezni do Boga in bližnjega. Na svetu ni nič trajnega in stal- nega,pač pa neprestano poslavljanje. Tudi te osebe so že vzele slovo... Toda Bog, ki nas ima neprestano v mislih in vse predvidi, tudi sedaj skrbi zame. Tu mislim predvsem na ljudi iz mengeške Kari- tas,ki mi stoje ob strani in me spremljajo z veliko posluha. Vselej sem dobrodošla tudi pri njih doma in postrežena kot najimenit- nejši in najljubši gost. Sprejemajo me tak- šno,kot sem,in me ljubijo.Za vso prijaznost in oporo se jim iz srca zahvaljujem. Ko se oziram na prehojeno pot, sem Bogu hvaležna za vse, kar mi je v svoji dobroti namenil-tudi za solze, bolečino in trpljenje, ter za ljudi, ki mi lepšajo dneve. Obenem pa ga prosim odpuščanja zaradi navdihov, ki sem jih prezrla in zaradi vsega, kar sem naredila nespametnega v Njegovih očeh. Kati Ribič Draga Kati! Res je tako,kot pišete: Gospod neprestano misli na nas in skrbi za nas. Niti las ne pade z naše glave brez njegove volje. Gotovo je bilo tudi vam težko pred sedmi- mi leti, ko ste se morali odločati, kje boste preživljali nadaljnja leta.Sedaj pa hvaležno ugotavljate, kako lepo je Bog v svoji dob- roti poskrbel za vas. Ne le na zahvalno nedeljo in ob koncu cerkvenega leta- vsak dan in vsako uro bi se vsakdo izmed nas moral zahvaljevati za vse prejete darove in milosti - kot pravi psalmist: Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober; vekomaj traja njegova dobrota! Mir in vse dobro vam želimo!   KJER JE BOŽJA POMOČ, JE VSE DOBRO Prisrčno se vam zahvalim za Prijatelja. Ve- sela sem,ko zagledam v njem svoj prispevek Še me spremlja božja volja s preizkušnjami - z boleznijo. V molitvi sem prosila Boga, naj se zgodi njegova volja - ali me pokliče v večnost ali nakloni zdravje. Naklonil mi je toliko zdravja, da še lahko nekoliko pišem in postorim lažja opravila. Pa slutim, da se počasi bliža zadnja ura mojega življenja. Kljub preizkušnjam trdno zaupam v božjo voljo in pomoč za vdano prenašanje bole- čin. Čeprav se mi megli in se mi oči solzijo, pri tem pisanju občutim božjo pomoč. Prijatelja berem od začetka izhajanja. Z vsako številko se mi je bolj zasidral v srce. Ob obisku z Najsvetejšim mi duhovnik pri- nese tudi Prijatelja. Tako sem se naročila nanj in sem trdno povezana z tudi drugimi v Bratstvu bolnikov in invalidov, da smo prijateljska družba in družina. To je zame tolažba, veselje, okrepčilo, pa tudi razve- drilo. Zaradi težav z očmi se ne bom več pisno oglašala v Prijatelju. Čeprav tudi težko be- rem,pa bom do smrti ostala vaša naročnica in bom z veseljem in hvaležnostjo spreje- mala nove številke. Angela Rebov Draga Angela! Z dopisovanjem ostanemo povezani z drugimi,kadar se zaradi bolezni, starosti in drugih težav ne moremo obis- kovati ali pogovarjati po telefonu. Pismo, objavljeno v časopisu, doseže še več ljudi kot osebno dopisovanje. Tako je tudi z vašim pisanjem in voščili. Prepričani smo, da se boste še lahko ogla- šali v našem listu.Če ne boste zmogli pisati sami, pa se vam bo morda ponudil kdo od mlajših,da bo pisal po vašem nareku in vam tudi prebiral Prijatelja.Tako ostajajo pove- zani z nami že nekateri bolniki, ki bi želeli nam in bralcem kaj povedati,pa iz različnih vzrokov ne morejo sami pisati. Da bi se z božjo pomočjo vse uredilo, vam želimo in vas lepo pozdravljamo.   NA SVETI VEČER Kako bogata je govorica božične noči! Naj je človekovo srce še tako potrto, naj sta se prikradla vanj razočaranje, morda celo obup,če je odprto za Boga,ga bo razvese- lil glas božičnega zvona in mu bo dal vsaj drobtinico upanja in žarek notranjega miru. "Na svetu boste imeli stisko: ali zaupajte. Kristus je svet premagal" (prim. Jan.16) Božič je praznik ljubezni in notranje sreče! Nihče naj ne bi bil sam na sveti večer. Vsi smo v duhu združeni.Ob jaslicah smo zbra- ni, pesem svetonočnih zvonov nas dviga v nedogledne daljave božičnih skrivnosti; saj duša prepeva večno lepi spev:"Sveta noč, blažena noč..." In vsi smo kakor ena dru- žina in vsak sveti večer rodi v nas novo duhovno detinstvo vse do tedaj, ko se bo hrepenenje naše samotne duše prelilo v neminljivo pesem večnih,božičnih radosti... Iz večnosti luč božja sveti, sveti sredi noči. Kdo videti jo more? Samo srce, ki čuje, srce z odprtimi očmi. Sveta noč, božična ti, radost, sreča - luč in upanje brezupnih dni, ko sam Bog je stopil med ljudi. Cili Kodrič Utrinek Dragi moji prijatelji! Naj nas veriga ljubezni še trdneje sklepa v svoje člene! Radi mo- limo rožni venec, posebno še v mesecu oktobru, ki je posvečen rožnemu vencu. Naj bo molitev všeč našemu Gospodu in Marija,naša dobra Mati,naj nas varno vodi skozi življenje, da nam bo lepše in tudi križ ne bo pretežak. Vaša hvaležna Milena Δ na kazalo domov na vrh Δ TAKO ODHAJAJO DOMOV Prijateljstvo-Bratstvo bolnikov in invalidov Slovenije tudi s sorodniki prizadetih deli ve selje in bolečino. Zato se radi spominjamo pokojnih staršev naših trpečih bratov in sester. Dne 12.septembra,na ime Marijino,je zapu- stil drago ženo in tri naše prijatelje- Mirka, Jano in Majdo - Andrej Vovnik, (Pot na Močila 30, 64294 Križe). Zahrbtna bolezen ga je spremljala že več let,a niti sam ni slutil,da je tako hudo. Ne- kaj mesecev pred smrtjo je bil operiran in potem zelo trpel. A mož, ki ga je življenje vseskozi kovalo v preizkušnjah, je tudi ta zadnji izpit trpljenja vdano in potrpežljivo opravil. Vovnikov oče se je najbolj posvetil otro- kom, ki jih je že v zgodaj prizadela invalid- nost. Z mamo sta jih vsa leta s skrbjo in ljubeznijo negovala ter pogumno spremljala skozi vsakdanjost. Misel, da mora otroke zapustiti, je bila očetu zelo težka. Njegov pogreb, v soboto na Marijin dan, je pokazal, kako so poleg družine tudi drugi imeli Vovnikovega očeta radi.Mnogi pa smo ga v večni praznik pred obličjem veselja in miru pospremili v duhu in molitvi. Boga prosimo, da bi žalujoči mami, Mirku, Jani in Majdi dal mnnogo tolažbe in moči in jim izrekamo globoko sožalje. Očeta bodo pogrešali, zato naj jih naša veriga ljubezni in molitev toliko bolj trdno oklepa, da bodo čutili, da niso sami. Teden dni kasneje je iz trpljenja in osame- losti smrt tiho zapeljala na večne poljane Marjetko Škofic, (Potoče 16,64205 Pred- dvor). Ko sem jo leta 1975 prvič srečala doma za kuhinjsko mizo,si nisem mogla predstavljati da je Marjetka tako hudo bolna. Saj je bil obraz mladega dekleta poln življenja,ne pa ohromelosti, ki je potem dan za dnem, leto za letom Marjetko izčrpavala in jo delala nezmožno za vsako gibanje. Ko je zbolela,se je zaprla vase in med svo- je domače. Veliko prepričevanja je bilo po- trebno,da smo jo dali v avto in prvič peljali malo naokrog. Pozneje pa je bila vesela vsakokrat,ko je lahko šla z nami na sreča- nje ali romanje. Zelo rada je imela obiske in dokler je mogla, si je veliko dopisovala. Razstavo ročnih del bolnikov in invalidov v Ljubljani so skoraj vedno krasile tudi njene vezenine in gobelini. Pred leti je Marjetka tako opešala, da je morala v Dom počitka blizu domače vasi. Verujemo, da je kot cvetka v nebesih de- ležna ljubečega objema in v božjem naroč- ju prosi tudi za nas,da bi vztrajali kot ona, ko je trpela v najlepših mladostnih letih. Mami in vsem sorodnikom naše iskreno so- žalje! V mesecu oktobru je utihnilo srce in po- slovil se je dobri ata naše prijateljice Mire Vesel, (Žerovnica 23, 61384 Grahovo). Nebeška Mati rožnega venca ga je rešila hudega trpljenja, čeprav mu ni bilo lahko zapustiti žene in invalidne hčerke Mire, ki je potrebovala njegovo pomoč. V nebesih, kjer ni več noči in trpljenja, gotovo prosi zanju,da bosta močni na poti življenja,kjer jima je bolezen stalna spremljevalka. Za očetovo smrt in pogreb nismo vedeli, zato toliko bolj darujemo molitve in dobra dela, da se oddolžimo očetu za vso ljube- zen, ki nam jo izkazoval, ko smo obiskovali Miro. Ob zadnjem srečanju,tri tedne pred smrtjo me je v srce ganila njegova zaskrbljenost za Miro,kot bi slutil slovo. Ata,življenje vas je utrudilo, počivajte v miru! Prijateljico Miro, mamo in sorodnike pa spremljamo z globokim sožaljem! Na praznik sv. Treh kraljev bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila prijateljica Milka Sfiligoj. Večino življenja je pre- živela v Vidmu (Italija). Izpolnila pa se ji je srčna želja,da počiva v slovenski zemlji (Komen na Krasu). Ob vsakem srečanju je med nas prinašala ljubezen,prijaznost in dobroto...V srcu nas veže hvaležnost, da se je spominjamo. Njeno vestno delo, pomoč in pozornost naj bo zgled,da bi tudi mi drug drugemu pleme nitili življenje in uresničevali njeno misel: "Živeti v veselju z občutkom, da te Bog ljubi,ter z duševnim mirom izročati to božjo ljubezen drugim." s. Mihelangela Δ na kazalo domov na vrh Δ NOVE KNJIGE NE POZABI NA VESELJE Rada bi vam priporočila knjigo Phila Bos- mansa "Ne pozabi na veselje" v prevodu Milene Turnšek in Darinke Slanovec. Čeprav se mi knjige kar kopičijo, toliko jih imam in dobivam- sem vedno znova vesela lepega in spodbudnega branja. Lepo opre- mljeno knjižico je izdala celjska Mohorjeva družba in bi morala delati veselje prav vsa kemu bralcu. Dobila sem jo kot darilo za rojstni dan. Pri- jateljica vedno poskrbi,da sem na tekočem z zanimivi stvarmi.Najprej sem jo sicer mo- rala položiti na kup drugih, še neprebranih knjig, a prav kmalu mi je prišla prav... Odšla sem namreč v bolnico.Strogo ležanje nekaj dni so mi v prvi vrsti krajšale knjige, ki jih doma še nisem utegnila prebrati. "Ne pozabi na veselje" je res pravi naslov-hitro sem bila boljše volje in potrpežljivejša, ko mi ni šlo ravno po načrtih. Kako tudi ne,ko pa pod naslovom V ŽIVLJENJU VSAKEGA ČLOVEKA (str. 93) lahko npr. bereš: "Križ je resničnost v življenju vsakega člo- veka. Toda vedno manj ljudi mu je kos. Ne vzamejo ga nase in ne prenesejo njegove- ga bremena. Mnogi pod njim obnemorejo. ... Nimaš izbire. Ali boš nosil svoj križ ali pa te bo strl. Zmogel ga boš nositi le, če boš dojel njegov smisel in namen. Križ te bo povrnil v resničnost,spoznal boš svoje res- nične dimenzije,da si majhen, ubog, slabo- ten in ranljiv človeški otrok. Ne bo te rešil trpljenja, pač pa te bo rešil prepričanja o njegovi nesmiselnosti in brezplodnosti.Spet lahko postaneš človek in tedaj se bo zgo- dilo tole: Vse drugače in mnogo bolje boš videl z očmi, ki so jokale." Kolikokrat se nam dogajajo take stvari. Morda vam, ki ste kakorkoli prizadeti (če- prav smo nekako prizadeti vsi,le da si tega nočemo priznati!), take besede lahko še posebej pomagajo. DA, ON JE LJUBEZEN. V tem sestavku (str. 91) npr. piše: "V trenutkih, ko se te v življenju loteva malodušje, ko si slaboten in ti je tesno pri srcu, je nadvse pomembno, če srečaš člo- veka, ki te razume, ki ne vpije nate, ki ti ne pridiga, marveč te dvigne in zna poto- lažiti. ... Ali ga poznaš? Po imenu ga poznajo mnogi. Malo pa je takih, ki bi vedeli, da je njihov prijatelj. Ljudi odrešuje hudega in občutka, da niso ljubljeni." Povem vam:lepo je posedovati lepe in mo- derne stari. Še posebno lepo in dragoceno pa je, če imaš za prijatelja knjigo, ki te dviga in osrečuje. Kdor torej zanjo še ni slišal, naj si jo čimprej preskrbi, če je našla pot čez Karavanke do mene, jo mora tudi do vas. Veliko veselja ob prebiranju vam želi z naj- boljšimi željami za vse dobro Rafaela Böhm, Celovec Δ na kazalo domov na vrh Δ RAZVEDRILO KO BINE ZINE Lepo pozdravljeni,dragi moji "bralčki"! Jesen se je v vseh svojih prelestnih barvah od nas že skoraj poslovila in tudi jaz sem skle nil, da se od vas poslovim. Poslavljam pa se zato,ker ne dobivam prav nobenih takih vprašanj, na katera bi lahko "bodeče" odgovarjal.Za razno razna prere- kanja pa nimam prav nobene volje in moja "ženička" je,gorenjski ohrniji primerno,ugo- tovila, da je res škoda papirja za tovrstno pisanje. Ker pa sem v času svojega 'vztrajanja' za- grešil toliko grešnega, g.uredniku - čeprav s težkim srcem in tresočo se roko - dovo- ljujem, da tistemu, ki pisno zaprosi, da želi osebno govoriti z menoj, pove mojo tele- fonsko številko in odgovarjal bom za svoje grehe. Saj res ne bi bilo lepo od mene, da bi jih naložil komu drugemu. Tako! Želim vam vsem res lepe dni, ki nas še ločijo od praznikov in te preživite čim lepše! Bine Bodež   KOPRIVA NE POZEBE Pred časom se je moja draga soseda Elza ob kavici razburjala, kako dolgo je morala pri zdravniku čakati na recept za neke ta- blete, ki jih sploh ne potrebuje. Zagreto je še razlagala, da je že nekaj časa z njenim pritiskom sicer vse v redu tudi brez tablet, da pa tega ne bo razlagala zdravniku, ker ima pač 'pravico' do teh tablet... "Iz prin- cipa", je še pribila, česar pa nisem najbolj razumel. Potem pa je izbruhnilo letošnje vroče po- letje in z njim vred uredba velmož iz velike hiše v velikem mestu, ki določa, da bodo zdravnikom zmanjšali število obrazcev za recepte.To naj bi izboljšalo splošno zdrav- stveno sliko,so še pridjali v svoji strokovni obrazložitvi. Z nečakinjo Nežo sva tuhtala to strokovno obrazložitev in nič razumela. Pa nama je na srečo prišla pomoč in posvetila v najino temo naša draga soseda Elza:"Je pač tako da ponekod znajo brez denarja delati le dolgove, manj izdanih receptov in zdravil pa pomeni manj preživelih in splošna zdrav stvena slika prebivalstva se bo izboljšala..." Ob tem se je tudi nama močno dvignil pri- tisk,po tablete le nisva šla. Zadovoljila sva se kar s čajem iz božje lekarne. Na to te- mo se je v parlamentu oglasilo celo nekaj poslancev - zdravnikov, pa nekaj resnično zaskrbljenih, nekaj večnih puntarjev in še eden z nahodom. Pa brez koristi. Drugi pa so medtem prebirali gradivo za druge toč- ke, se gladili po pleši ali bradi, nekateri pa so kot egiptovske sfinge zrli nekam ..., nam je v preblisku pokazal eden od bolj 'ta porednih' televizijskih snemalcev. Pa brez panike,dragi bralci, kopriva ne po- zebe, mi pa tudi ne. Ljubezen je iznajdljiva in večina zdravnikov se je izšolala za svoj poklic iz ljubezni do sočloveka. Če pa bo še kdo izmed nas po odkritem pogovoru in v dogovoru z zdravnikom 'zamrznil' kakšno 'svojo pravico',ki je ta hip ne potrebuje,če bomo imeli prijazen odnos do naših poma- gal in pripomočkov ter bomo malce gledali pod prste raznim serviserjem teh naših pri- pomočkov, ki jih skušnjavec večkrat preiz- kuša, da bi na račun pripisali še kaj več, potem bo za vse vsega dovolj in si bomo s toliko večjim mirom mogli voščiti VESEL BOŽIČ IN NOVO LETO. Stric Kopriva MALA ZGODBA To je zgodba o štirih ljudeh, imenovanih: VSAKDO, NEKDO, KDORKOLI IN NIHČE. Opraviti je bilo treba pomembno delo in VSAKDO je bil prepričan, da bo to NEKDO storil. KDORKOLI bi bil to lahko storil,vendar NIH- ČE ni. NEKDO se je zato razjezil,ker je bilo to delo za VSAKOGAR. VSAKDO pa je mis- lil, da bi KDORKOLI to lahko naredil, toda NIHČE ni dojel, da VSAKDO tega (ne zna in) ne bo storil. Končalo se je tako, da je VSAKDO obtože- val NEKOGA,ker NIHČE ni storil,kar bi KDOR KOLI lahko naredil. Avtor zgodbe neznan, zapisovalec znan. SESTAVLJALNICA Ko je šel pečar na malico,mu je nepridiprav (najbrž Samo Voljnik) zmešal ploščice. Po- magajte mu jih spraviti v red tako,da boste ploščice iz levega lika prenesli v desni lik, kjer imajo enako obliko in lego. Za lažje urejevanje (reševanje) je nekaj črk že vpi- sanih na pravo mesto. Pomagajte si s pre- črtovanjem že uporabljenih ploščic in ob pravilnem prenašanju boste v desnem liku prebrali odlomek iz svetopisemske Knjige pregovorov (18.pogl.) Rešeni pregovor pre pišite na dopisnico, prilepite kupon in do 25.grudna pošljite na naš naslov:PRIJATELJ Maistrova 2, 61000 Ljubljana. Zadnjič sem napisal,koliko poznamo pesni- ke in pisatelje, danes bomo pa videli,koliko poznamo Sveto pismo.Veliko užitka in potr pljenja pri reševanju oz.prenašanju ploščic na prava mesta. Sestavil Oton Nagrade 6/95: 1. Redna knjižna zbirka 1995 Mohor.družbe 2. kasetnik - walkman 3. zložljivi dežnik 4. klekljani prtiček 5. kaseta božičnih pesmi 6. vilice za narezek Rešitev 5/95: Stražišar, Krvina, Jeraj, Munih, Vašte Vsi književniki: Stražišar, Kosovel, Sivec, Kozak, Šali, Adamič, Jalen, Zupan, Vodnik, Prek,Rebula, Krvina,Kuhar, Kranjec,Svetina Zidar, Meško, Jenko, Kozar, Lokar, Jeraj, Medved, Pregl, Munih, Seliškar, Vašte, Bartol, Trdina, Mlakar. Nagrajenci 5/95: 1. Električni sušilec za lase:VOVNIK-ovi trije Dom Petra Uzarja, Ročevnica 58, 64290 Tržič 2. okrasne žarnice za božično drevesce: ANA ZALESNIK, Štihova 1, 61113 Ljubljana 3. pet parov moških nogavic:Ivan Strmole, Goriška 4, 63000 Celje 4. namizni prt:ANGELCA ŠKUFCA,Mleščevo - Dedni dol, 61294 Višnja gora 5. prenosni UKW radio-tranzistor:Zvezdana ZADNIK, Mestni trg 8, 64220 Škofja Loka 6. knjiga Luigi Mezzadri:Življenje za druge: ALBIN URH, Jelovška 10, 64264 Bohinjska Bistrica. Rešitev prepišite na dopisnico, priložite kupon in pošljite do 27.grudna (decembra) na naslov: Prijatelj, Maistrova 2, Ljubljana   Kolofon Δ na kazalo domov na vrh Δ OVITEK ZADAJ Ko bo odšla jesen, bo prišla zima. Ko ne bo več zime, nas bo srečevala pomlad. V pomladi naj se spočije utrujeni korak. Ko bosta odšli jesen in zima, bo za nas zaživela večna pomlad. Marjetka Smrekar Smo le sence svojih pravih podob. Kdo ve kaj vse je bilo vsajeno v nas, pa je zamrlo! Kdo ve, kaj vse bi lahko bili, pa smo v ne- kem trenutku življenja, na nekem kažipotju narobe ocenili smer! Zdaj hodimo na goro, da bi spoznali svojo pravo podobo, vsak s svojim tovorom,vsak s svojim težkim kora- kom! Za grebeni slutimo svobodo, ki osvo- baja... France Stele, Alpske prisoje, Ljubljana 1992, str. 15 Δ na kazalo domov na vrh Δ

KOLEDAR - PRIJATELJ '96
JANUAR  1. P Novo leto -Marija,B.mati  2. T Bazilij, Gregor  3. S Genovefa, Meliton  4. Č Elizabeta, Ana B. Seton  5. P Milena, Edvard  6. S Gospodovo razglašenje  7. N JEZUSOV KRST  8. P Severin, Erhard  9. T Julijan, Hadrijan 10. S Agaton, Viljem 11. Č Pavlin Oglejski 12. P Tatjana, Alfred 13. S Veronika, Hilarij 14. N 2.nav. - Srečko, Oton 15. P Pavel, Habakuk 16. T Marcel, Berard 17. S Anton Puščavnik 18. Č Marjeta Ogrska, Priska 19. P Kanut, Arsen 20. S Boštjan in Fabijan 21. N 3.nav. - Neža, Janja 22. P Vincencij 23. T Ildefonz 24. S Frančišek Saleški 25. Č Spreobr. apostola Pavla 26. P Timotej in Tit 27. S Angela Merici 28. N 4.nav. - Tomaž Akvinski 29. P Valerij 30. T Hijacinta, Martina 31. S Janez Bosko	FEBRUAR  1. Č Brigita Irska, Sever  2. P Svečnica  3. S Blaž, Oskar  4. N 5.nav. - Andrej Corsini  5. P Agata, Liharda  6. T Pavel Miki  7. S Egidij, Rihard  8. Č Hieronim E.-Slov.kultur.dan  9. P Apolonija 10. S Sholastika 11. N 6.nav. - Lurška Mati božja         Svetovni dan bolnikov 12. P Evlalija, Reginald 13. T Beatrika, Jordan 14. S Valentin (Zdravko) 15. Č Klavdij 16. P Julijana, Onezim 17. S sedem sv.ustanov.servitov 18. N 7.nav. - Frančišek R.Clet 19. P Konrad Piačenski 20. T Sadot 21. S ++ Pepelnica, Peter Dam. 22. Č Sedež apostola Petra 23. P Polikarp, Dositej 24. S Matija 25. N 1.postna - Viktorin 26. P Aleksander 27. T Gabrijel 28. S Roman 29. Č Prestopni dan	MAREC  1. P Albin (Zorko)  2. S Kvatrna - Neža Praška  3. N 2.postna - Kunigunda  4. P Kazimir, Lucij  5. T Hadrijan, Olivija  6. S Fridolin  7. Č Perpetua in Felicita  8. P Janez od Boga  9. S Frančiška Rimska 10. N 3.postna - 40 mučencev 11. P Konstantin, Benedikt 12. T Doroteja, Inocenc 13. S Kristina 14. Č Matilda, Pavlina 15. P Klemen Dv., Ludovika 16. S Hilarij Ogl., Herbert 17. N 4.postna - Patrik, Jerica 18. P Ciril Jeruzalemski 19. T Jožef, mož Device Marije 20. S Klavdija 21. Č Nikolaj Flue, Serapion 22. P Lea, Zaharija 23. S Turibij iz Mongroveja 24. N 5.postna - Dionizij Pal. 25. P Gosp. ozn. Mariji 26. T Larisa (Lara), Ludgar 27. S Rupert Salzb. 28. Č Vojan (Bojan) 29. P Bertold, Kvirin 30. S Amadej 31. N Cvetna - Modest	APRIL  1. P Hugo, Teodora  2. T Frančišek Paolski  3. S Rihard, Irena  4. Č Veliki četrtek, Izidor  5. P ++Veliki petek, Vinc. Ferr.  6. S Velika sobota, Irenej  7. N VELIKA NOČ  8. P Velikonočni pon., Valter  9. T Tomaž Tolentinski 10. S Ezekiel 11. Č Stanislav 12. P Zenon, Julij I. 13. S Martin I., Ida 14. N Bela nedelja 15. P Helena, Anastazija 16. T Bernardka Lurška 17. S Robert, Rudolf 18. Č Apolonij 19. P Leon 20. S Hilda, Teotim 21. N 3.velik. - Anzelm, Konrad 22. P Leonid, Aleksander 23. T Jurij, Vojteh 24. S Fidel 25. Č Marko 26. P Pashazij, Mati dobr.sveta 27. S Hozana,Cita - Dan upora 28. N 4.velik. - Peter Chanel 29. P Katarina Sienska 30. T Pij V., Jožef Cottolengo
MAJ  1. S Jožef, delavec  2. Č Atanazij, Boris  3. P Filip in Jakob  4. S Florijan (Cveto), Silvan  5. N 5.velik. - Angel, Gotard  6. P Dominik Savio  7. T Gizela, Boris  8. S Viktor (Zmago)  9. Č Pahomij 10. P Gordijan, Job 11. S Mamert, Ignacij Lakonski 12. N 6.velik. - Leopold Mandić 13. P Marija Mazz., Servacij 14. T Bonifacij 15. S Zofija (Sonja) 16. Č G.vnebohod - Janez Nep. 17. P Pashal, Jošt 18. S Janez I.,Erik 19. N 7.velik. - Ives (Ivo), Urban 20. P Bernardin Sienski 21. T Serapij, Teobald 22. S Julija, Renata 23. Č Željko 24. P Marija, pomoč kristjanov 25. S Gregor VII., Beda Častit. 26. N BINKOŠTI - Filip Neri 27. P Marija, Mati Cerkve 28. T German Pariški 29. S Maksim 30. Č Ivana Orl., Kancijan 31. P Obiskanje Device Marije	JUNIJ  1. S Kvatrna - Justin, Pamfil  2. N SVETA TROJICA  3. P Karel Lwanga-ugand.muč.  4. T Kvirin  5. S Bonifacij  6. Č Sveto Rešnje telo in kri  7. P Robert Newminstrski  8. S Medard, Armand  9. N 10.nav. - Primož in Felicijan 10. P Bogumil 11. T Barnaba 12. S Eskil, Adela 13. Č Anton Padovanski 14. P Jezusovo srce - Valerij 15. S Marijino srce - Vid 16. N 11.nav. - Beno, Gvido 17. P Gregor, Adolf 18. T Marko in Marcelijan 19. S Romuald 20. Č Mihelina, Silverij 21. P Alojzij Gonzaga 22. S Ahacij, Tomaž More 23. N 12.nav. - Jožef Cafasso 24. P rojstvo Janeza Krstnika 25. T Doroteja-Dan državnosti 26. S Vigilij (Stojan) 27. Č Ema Krška, Ladislav 28. P Irenej (Hotimir) 29. S Peter in Pavel 30. N 13.nav.-prvi muč.rim. Cerkve	JULIJ  1. P Estera, Teobald  2. T Martinijan  3. S Tomaž, Bernardin  4. Č Elizabeta Port., Urh  5. P Ciril in Metod  6. S Marija Goretti  7. N 14.nav. - izseljenska  8. P Hadrijan III.  9. T Veronika, Anatolija 10. S Amalija (Ljubica) 11. Č Benedikt, Olga Kijevska 12. P Mohor in Fortunat 13. S Henrik (Hinko) 14. N 15.nav. - Kamil Lelijski 15. P Bonaventura, Vladimir 16. T Karmelska Mati božja 17. S Aleš, Vesna 18. Č Friderik (Miro), Arnold 19. P Simah, Arsen 20. S Marjeta Antiohijska 21. N 16.nav. -Danijel, Lovrenc Br. 22. P Marija Magdalena 23. T Brigita Švedska 24. S Krištof, Kristina 25. Č Jakob st. 26. P Joahim in Ana 27. S Gorazd, Kliment 28. N 17.nav. - Viktor, Nazarij 29. P Marta 30. T Justin, Peter Krizolog 31. S Ignacij Lojolski	AVGUST  1. Č Alfonz M. Ligvorij  2. P Porciunkula  3. S Lidija, Nikodem  4. N 18.nav. - Janez M.Vianey  5. P Marija Snežna (Nives)  6. T Jezusova sprem. na gori  7. S Kajetan, Donat  8. Č Dominik  9. P Jaroslav 10. S Lovrenc 11. N 19.nav. - Klara, Suzana 12. P Inocenc XI., Hilarija 13. T Poncijan in Hipolit 14. S Maksimilijan Kolbe 15. Č Marijino vnebovzetje 16. P Rok, Štefan Ogrski 17. S Hijacint, Liberat 18. N 20.nav. - Helena, Firmin 19. P Janez Eudes 20. T Bernard, Samuel 21. S Pij X., Zdenko 22. Č Devica Marija Kraljica 23. P Roza iz Lime 24. S Jernej, Avrea (Zlata) 25. N 21.nav. - Ludvik 26. P Zefirin 27. T Monika, mati Avguština 28. S Avguštin 29. Č Muč. Janeza Krstnika 30. P Mihael Gh.,Feliks (Srečko) 31. S Rajmund Nonat, Pavlin
SEPTEMBER  1. N 22.nav. - angelska  2. P Emerik, Maksima  3. T Gregor Veliki, Marin  4. S Rozalija, Mojzes  5. Č Lovrenc Giust.  6. P Bertrand, Evelina  7. S Regina, Marko Križevčan  8. N 23.nav. - Marijino rojstvo  9. P Peter Klaver, Gorgonij 10. T Nikolaj Tolentinski 11. S Janez Perboyre 12. Č Marijino ime 13. P Janez Zlatousti 14. S Povišanje sv. Križa 15. N 24.nav.-Žalostna Mati božja 16. P Kornelij in Ciprijan 17. T Robert Bellarmino 18. S Irena Ciprska 19. Č Januarij 20. P Korejski mučenci, Svetlana 21. S Kvatrna - Matej 22. N 25.nav.-Tomaž Villa., Mavricij 23. P Lin, Marta Perzijska 24. T Marija, rešit. jetnikov 25. S Avrelija (Zora) 26. Č Kozma in Damijan 27. P Vincencij Pavelski 28. S Venčeslav 29. N 26.nav.-Mihael, Gabr., Rafael 30. P Hieronim	OKTOBER  1. T Terezija Det. Jezusa  2. S Angeli varuhi, Bogoljub  3. Č Evald, Gerard  4. P Frančišek Asiški  5. S Marcelin, Flavija  6. N 27.nav. - rožnovenska  7. P Rožnovenska Mati Božja  8. T Pelagija, Sergij  9. S Dionizij 10. Č Danilo (Danijel) 11. P Emilijan (Milan), Firmin 12. S Maksimiljan Celjski 13. N 28.nav. - papeška 14. P Kalist 15. T Terezija Velika 16. S Hedvika, Marjeta M.Al. 17. Č Ignacij Antiohijski 18. P Luka 19. S Pavel od Križa, Peter Al 20. N 29.nav. - misijonska 21. P Uršula, Celina 22. T Marija Saloma 23. S Janez Kapistran 24. Č Anton Marija Claret 25. P Darija (Darinka) 26. S Lucijan, Demetrij 27. N 30.nav. - žegnanjska 28. P Simon in Juda Tadej 29. T Narcis, Ermelinda 30. S Marcel, German 31. Č Volbenk - Dan reform.	NOVEMBER  1. P VSI SVETI  2. S Spomin vseh ver. rajnih  3. N 31.nav. - zahvalna  4. P Karel Boromejski  5. T Zaharija in Elizabeta  6. S Lenart, Mitja  7. Č Ernest  8. P Bogomir  9. S Božidar 10. N 32.nav. - Leon Veliki 11. P Martin (Davorin) 12. T Jozafat, Emil 13. S Stanislav Kostka 14. Č Nikolaj Tavelić, Lovro 15. P Albert Veliki, Leopold 16. S Jedrt, Otmar 17. N 33.nav. - Elizabeta Ogrska 18. P posv.baz.sv.Petra in Pavla 19. T Matilda 20. S Edmund, Feliks 21. Č Darovanje Device Marije 22. P Cecilija 23. S Klemen, Kolumban 24. N 34.nav. - KRISTUS KRALJ 25. P Katarina Aleks. 26. T Leonard Portomavriški 27. S Virgil, Valerijan 28. Č Katarina Labouré 29. P Radbod, Saturnin 30. S Andrej	DECEMBER  1. N 1.adv. - Natalija, Eligij  2. P Bibijana, Herta  3. T Frančišek Ksaver  4. S Barbara, Janez Dam.  5. Č Saba (Savo)  6. P Miklavž (Nikolaj)  7. S Ambrož  8. N 2.adv. - Brezmadežna  9. P Valerija, Abel 10. T Melkijad, Marija 11. S Damaz, Sabin 12. Č Ivana Šantalska 13. P Lucija 14. S Janez od Križa, Dušan 15. N 3.adv. - Kristina 16. P Albina 17. T Lazar iz Betanije 18. S Vinebald 19. Č Darij, Teja 20. P Evgen 21. S Kvatrna - Peter Kanizij 22. N 4.adv. - Frančiška Cabrini 23. P Janez Kancij, Viktorija 24. T Adam in Eva, Sveti večer 25. S BOŽIČ-Gospodovo rojstvo 26. Č Štefan - Dan samostoj. 27. P Janez 28. S Nedolžni otroci 29. N Sveta družina - David 30. P Rogerij, Sabin 31. T Silvester, Melanija
slike in tekst za koledar:			na kazalo  domov  na vrh
1. stran: Kje je ljubi Bog doma? V čistem srcu Bog prebiva, z njim veselje duša uživa. (Anton Martin Slomšek), foto Aleksander Čufar 2. stran - črnobela fotografija - motiv iz hribov: foto France Stele