Zdravje je ena od največjih do- brin človeka. Tega se navadno zavemo šele, ko umanjka in ko nastopi bolezen. Hvala Bogu zna medicina dandanes skoraj delati čudeže. Vendar so kljub temu primeri, ko mora nad boleznijo dvigniti roke. Tu so bo- lezni raka, Alzheimerjeva bolezen, mišična distrofija, avtizem in druge bolezni, nad ka- terimi medicina nima moči in lahko le molče spremlja njihovo napredovanje. Glede na spekter neozdravljivih bolezni, ki nas lahko zadenejo, je res posebna Božja milost, če uspemo ohraniti zdrav duh v zdravem tele- su. Zato je treba za zdravje moliti. In Bog občasno naredi izreden poseg, ko bolezen na čudežen način izgine.
Na misel mi najprej prihaja Chiara Badano, prva blažena iz gibanja Marijino delo. Zadnji priznani čudež, ki se je zgodil na njeno pri- prošnjo, je bila ozdravitev nekega dečka iz Trsta, ki je zbolel za meningitisom in mu je bilo napovedanih le še oseminštirideset ur življenja. Torej se je to zgodilo v naši ne- posredni slovenski bližini! Zato se v bolezni radi priporočajmo slovenskim svetniškim kandidatom,da jih bo Bog poveličal s čudeži in bodo tako lahko uradno postali razglaše- ni za svetnike. In ko bo prišla bolezen in bo treba v bolnišnico, ne pozabimo poklicati duhovnika,da nam prinese Jezusa, nam po- deli sv. bolniško maziljenje in v imenu Boga odpusti naše grehe. To so velike milosti! Na ta način bomo še korak bliže Bogu in odprli se bodo nebeški zakladi milosti. Prav zaradi tega je tokratna številka revije Prijatelj po- svečena duhovni oskrbi bolnikov, da bi se zavedali priložnosti, ki nam jih zastonj po- nujata Bog in Cerkev. Bodimo hvaležni za to zastonjskost in ne pozabimo, da nas na vsakem koraku spremlja Nebeška Mati Ma- rija, ki jo, upravičeno, imenujemo »Zdravje bolnikov«.

Borut Pohar CM, urednik

V bolniku, v preizkušanem človeku se "sveta zgodba" skozi trpljenje in bolečino, skozi trepet bitja in bridkost duše spusti v puščavo in v vrt Getzemani. Tam uzre Pre- izkušanega,s krvavim potom na Obličju,tam sreča Izničenega-in prav tam odkrije veliko nočno Skrivnost, Križanega in zmagoslavno Ljubezen... Iz tega srečanja se porodi upa- nje, ker je navzoč Jezus, Bog, ki rešuje.
»V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime,po katerem naj bi se mi rešili.« (Apd 4,12) Samo v Jezusovem imenu lahko bolnik,preizkušani upa v rešitev - in samo v Jezusovem imenu je lahko nekdo zares bližnji bolniku in sme biti ob njem, z njim.
Napotimo se v evangeljska pričevanja. Prvo ozdravljenje po evangelistih Marku in Luku je osvoboditev obsedenega: »Umolkni in pojdi iz njega!« (Mr 1,25; Lk 4,35) Jezus tako pokaže, da je prvotna in najbolj nevarna bolezen globoka ranjenost duha in uničeva- lni duh teme. Jezus je osvobodil človeka z nečistim duhom. Pri evangelistu Mateju je prvo ozdravljenje občestveno in množično: »Ozdravljal je vsakršno bolezen in vsakršno slabost med ljudstvom« (Mt 4,23) (več v reviji)

Kdo ste? Vozičkar. Paraplegik po poškodbi. A res upam,da me to ne definira! Sem mar- sikaj: radovednež, zabavnež, včasih odprt, željan družbe, včasih zaprt, ponavadi raz- mišljujoč o marsikaterih perečih življenjskih zadevah... Sodelujem pri raznih drugih pro- jektih, ukvarjam se s športom, dejaven sem v društvih...
Zadnja knjiga,ki ste jo prebrali? Kako ži- veti s partnerjem, saj brez njega ne gre?! Avtorja:Becky in Roger Tirabassi. Napotkov o tem,kako komunicirati in razumeti ženske ni nikoli preveč.
Ena izmed reči,ki so Vas v življenju naj- bolj prevzele? Ko sem spoznal še ostale uporabnike invalidskih vozičkov,in to take s še hujšimi poškodbami in boleznimi, se mi je svet še enkrat takorekoč obrnil na glavo! Kaj vse še drugi zmorejo,kaj je vse možno.. Dejansko je res edina omejitev v glavi.
Česa ste bili najbolj veseli? Dosti premalo cenim dejstvo, da sem sploh preživel hudo nezgodo. Ta bi se lahko končala dosti bolj žalostno. Torej se čim pogosteje trudim opo- minjati in biti hvaležen temu, da sem še živ!
Koga od znanih ljudi bi povabili na ve- čerjo? Špelo Grošelj. Njena poslovna žilica se mi zdi izjemna, kako se zna prodati, ak- tivna je na socialnih omrežjih,jih tudi koristi za svoj posel,... Prava podjetnica!
Vaša najljubša jed? Kje? Pire in čufti v paradižnikovi omaki. Že od nekdaj. Kjerkoli.
Kam bi odšli na počitnice, če bi imeli skoraj neomejeno časa in denarja? Šel bi si pogledat vse,kar še nisem. Sever, jug, vzhod, zahod, vse celine, države, mesta, vasi,... Vse! Aha,sedaj vidim - glede na to, da imam na voljo skoraj neomejeno časa in denarja - bi obiskal tudi skoraj ves svet.
Kaj si najbolj želite? Zlagal bi se, če bi rekel, da mi na misel ne pride želja,ki tli vse od nesreče naprej. Da bi bilo spet tako, kot prej... Sem sanjač,pa tudi realist. Trenutno si tako bolj želim, da pridem.si uspe.

Spoštovani gospod Piotr, zelo smo ve- seli, da ste si kljub natrpanemu urniku vzeli čas za pogovor z nami. Prihajate s Poljske, trenutno pa sicer živite in delate na Škotskem. Zanima nas, ali med temi državami in njihovimi prebivalci opaža- te kakšne podobnosti. Seveda, opažam kar precej podobnosti. Najbolj med Poljsko in Slovenijo, ki sta obe še zelo mladi državi in sta v preteklosti obe živeli pod komuni- stičnim režimom. Demokratične spremembe za nas, Poljake, ter prav tako tudi za vas niso prišle same po sebi. Zanje smo se mo- rali boriti. To je bil kar dolg boj, ne samo z režimom, temveč tudi z načinom razmišljanja.
V vseh treh državah so visoke gore in pla- ninci, posebni in pridni ljudje,ki so radi blizu naravi in so zato posledično bolj kakor nji- hovi kolegi iz velikih mest, odprti za stik z Bogom ali Presežnim. Bog nas nagovarja pre- ko vrhov Triglava v Sloveniji, Tater na Polj- skem in preko Škotskega Višavja. (več v reviji)

Večino mojega časa res zavzame delo v bolniški župniji, čeprav sem hkrati - in na prvem mestu - seveda tudi član minoritske skupnosti v samostanu sv. Maksimilijana Kol- beja v Ljubljani. Moj običajni delavnik torej zavisi predvsem od teh dveh stvari.
Bratje vsak dan začnemo s skupno molitvijo in s skupnim zajtrkom. To je po navadi tudi priložnost, da se pogovorimo o dnevu, ki je pred nami ter skupaj načrtujemo. Časa pa seveda nikoli ne zmanjka tudi za kakšen štos ali norčijo - bratsko življenje pač. Dopoldne potem preživimo z opravljanjem vsak svojih nalog. Sam bolnikov ponavadi dopoldne ne obiskujem, če ni nujno potrebno, (več v reviji)

Na naših romanjih si velikokrat ponavljamo besede svetega papeža Janeza Pavla II.: »Korajža velja.« Te besede veljajo še po- sebno takrat, kadar se podajamo na daljša, zahtevnejša romanja.Doslej smo obiskali že največja evropska romarska središča. Bili smo v Lurdu, kjer se je naše gibanje dav- nega leta 1971 pričelo.Prav tako smo bili v Santiagu de Composteli v Španiji. (več v reviji)

Srečanje kam.-domžal. skupine na Zaplani 1.7.17