Zadnja številka Prijatelja še ni uspela omeniti spremembe na Petrovem prestolu v Rimu, ki je bila svetovni medijski dogodek. Velike pozornosti je bilo deležno tudi prvo skupno srečanje papeža Frančiška in zaslužnega papeža Benedikta XVI. v pa- peški poletni rezidenci Castel Gandolfo blizu Rima. Slika, ki prikazuje oba sveta očeta pri skupni molitvi, je obšla svet in se zapisala v zgodovino.
Ta podoba nas nedvomno navdaja z obču- dovanjem do obeh oseb. Benedikt XVI. je do svojega 86. leta nosil težo odgovornosti za več kot milijardo katoličanov po vsem svetu, kardinal Bergolio jo je od njega pre- vzel pri svojih 76. letih. Kako ne bi občudo- vali nekoga, ki se je odpovedal željam po mirni starosti in si namesto tega prosto- voljno naložil probleme Cerkve in sveta?
A kako drugače velikokrat gledamo na sta- rost! Včasih se zgodi, da starost dojemamo le kot obdobje priprave na smrt - kot čas, ki ga je treba preživeti doma, v čim večji izolaciji od sveta. Nekaterim je sicer sreča mila, mnogi pa se morajo zaradi nepričako- vane bolezni z veliko bolečino ločiti od do- mače hiše in nenadno oditi v dom starejših.
Vendar mnogi že zelo kmalu spoznajo, da so bili njihovi strahovi odveč, kajti preživ- ljanje starosti skupaj z drugimi in za druge v njihovo življenje vnese polnost, upanje in smisel. O tem ne pričata le sedanji in za- služni papež, ampak tudi številne druge zgodbe, ki jih piše življenje. God sv. Janeza Krstnika 25. junija me je napeljal na misel, da sem tem zgodbam sledil v Dom Janeza Krstnika, kjer v župniji Trnovo, sredi bele Ljubljane, s svojo navzočnostjo širijo prije- ten vonj evangelija. Prisluhnimo jim in jim pustimo,da naše srce usmerijo na pot spre obrnjenja, h kateremu je tako goreče pozi- val Janez Krstnik.

Borut Pohar CM, urednik

Direktor Doma Janeza Krstnika msgr. Anton Kompare mi je v župnijski pisarni prišepnil dve imeni,za kateri je zelo vesel,da sta vpisani na seznamu stanovalcev. Kak- šni osebnosti se skrivata za imeni in v čem sta tako posebni? Ti dve vprašanji sta me močno žulili, zato sem že naslednji trenutek stal pred recepcijo Doma z vprašanjem: »V kateri sobi stanujeta Andrej in Nevenka Rijavec?« Prijazna gospa mi je opisala pot: po stopnicah skozi prvo in drugo nadstrop- je,v tretjem nadstropju pa vrata desno. Ko sem potrkal, sta bila nekoliko presenečena, saj v tem času pred kosilom nista pričako- vala obiska, še manj prošnje za intervju. A presenečenje je bilo vzajemno.Lahko bi re- kel, da me je prevzelo tisto, kar danes svet občuduje pri papežu Frančišku: domačnost, prijaznost, preprostost in nenavezanost na stvari tega sveta. Tega ne izžareva le nju- na zunanja pojavnost, ampak tudi vsebina njunih odgovorov na zastavljena vprašanja, ki spodbuja k novemu, bolj evangeljskemu načinu razmišljanja.
Zdravje vama kljub vajinim 76 letom še vedno odlično služi in imela sta stano- vanje v središču Ljubljane. Zakaj sta se torej odločila za odhod v Dom Janeza Krstnika?
Nevenka: Ko se človek bliža sedemdesetim se začne spraševati o smiselnosti vse bolj potrebnih popravil in obnove domovanja. Ker v tem nisva več videla nobenega pome- na, sva stanovanje prepustila hčeri, sama pa sva se odločila za odhod v Dom Janeza Krstnika. O Domu sva se sicer že pogovar- jala prej, vendar naju nobeden od teh, ki sva jih poznala, ni pritegnil do te mere, da bi naredila odločilen korak. Šele ko sva v Žurnalu izvedela, da se bo v Trnovem začel graditi katoliški dom - tako rekoč v centru Ljubljane,in to še v najlepšem delu mesta-, sva se odločila, da se prijaviva. Pravzaprav sem to možu predlagala bolj za šalo,vendar je bil on takoj za to. - (nadaljevanje v reviji)

Dom Janeza Krstnika je pomem- bna pridobitev za našo župnijo. Spominjam se,da je bilo prvo sku pno srečanje stanovalcev Doma in župljanov na nedeljo božjega usmiljenja pred štirimi leti. Po sv. maši smo prišli v velikem številu pozdravit nove stanovalce Trnovega in jim zaželeli dobrodošlico, kajti zavedamo se,da so stanovalci Doma enkra- tna priložnost,ko lahko izkazujemo ljubezen bližnjemu, oziroma jo udejanjamo v dobrih delih. Z gotovostjo lahko rečemo, da Dom pozitivno vpliva na versko prenovo župnije. Z Domom so se povečala tri osnovna posla- nstva, ki jih ima vsaka župnija: karitativno, misijonsko in liturgično.
Karitativno poslanstvo je v prostovoljstvu dobilo nove razsežnosti.Zaživelo je v Domu v okviru delavnic,krožkov ali osebnih obiskov ko prostovoljci stanovalcem popestrimo dan z druženjem, s spremstvom na sprehodu, s pomočjo pri hoji, oziroma postorimo kakšno manjše opravilo. Z njimi molimo, pojemo, praznujemo in nemalokrat delimo skupaj vesele in težke trenutke. V Domu so tudi prostovoljci,ki opravljajo delo v recepciji. Ti si po svojih najboljših močeh trudijo obisko- valcem Dom predstaviti že pri vhodu.
Dom ima kapelo, kjer dnevno molijo rožni venec, v soboto popoldan pa je sv. maša.

V življenju sem vedno znala najti trenutke veselja. Vesela sem trenutkov miru, ko se lahko posvetim sebi in svoji družini. Vesela sem vsake lepe besede, ki mi jo nameni moj bližnji, vesela vsakega lepega dneva ali do- godka. Predvsem pa sem vesela, da vse to lahko doživljam zdrava!
Pred nekaj leti pa je bilo to veselje za razliko od danes precej bolj kalno, saj nisem imela prave mere za delo. Ker sem hotela sebi in drugim dokazati,kaj vse zmorem, sem si za- čela nalagati vse več dela. Vsak dan mi je v glavo šinil nov izziv, s katerim sem hotela doseči, da bi bili ljudje z menoj bolj zado- voljni. Sama se v tem hitenju nikoli ne bi mogla ustaviti, če mi ne bi Božja previdnost v nekem trenutku jasno pokazala,da je tega dovolj. - Prišlo je kot strela z jasnega. Na prsih sem začutila majhno bulico (več v reviji)

V nedeljo, 28. aprila 2013, smo člani Bratstva praznovali dvojni jubilej: 5. obletnico odprtja Doma Bratstva in 40-letnico Bratstva v Sloveniji.
Zbrali smo se v Domu Bratstva na Zaplani k skupnemu kosilu in zahvalni maši, ki jo je daroval lazarist Roman Travar.V svojem na- govoru nas je povabil k odprtosti za vero, solidarnost in hvaležen spomin, ki je vezivo vsakega odnosa in vsake človeške skupnosti Je vez tudi s tistimi, ki jih ni več med nami, a so v svojem času bogatili naše bivanje. Božji dar je,da zmoremo nekaj narediti sku- paj. Bogoslužje smo zaključili z zahvalno pesmijo, ki jo je tokrat zaigrala povabljena gostja Jelka Lečnik iz Raven na Koroškem. V nadaljevanju programa nam je na harmo- niko igrala sakralno glasbo, (več v reviji)

45.vseslovensko romanje bolnikov,invalidov in ostarelih k Mariji Pomagaj na Brezje bo Ob 9.00 uri se bo na trgu pred baziliko za- čela priprava na sveto mašo s petjem in z molitvijo rožnega venca.
Slovesno romarsko sveto mašo bo bo 10.00 na trgu pred baziliko vodil dr. Anton Stres, ljubljanski nadškof - metropolit.
Ves dopoldan bo priložnost za sveto spoved.